ZDRAVA PITNA VODA
Menjamo vsak drugi dan
V vojni, ob naravnih in dru-gih    nesrečah   je    preskrba z zdravo pitno vodo med naj-pomembnejšimi in hkrati iz-redno zapletenimi  nalogami. Voda je za človeka življenjsko pomembna, v takih okolišči-nah pa je utegne primanjkova-ti ali pa je zaradi onesnaženosti neuporabna.
Kako bomo potemtakem re-ševati probleme z vodo v izred-nih razmerah? Zavedati se mo-ramo, da ne gre za vprašanja kakršne koli vode, temveč za zdravo pitno vodo; naj jo člo-vek uporablja za karkoli, mora voda tudi v izrednih razmerah imeti lastnosti pitne vode.
Meteorna, površinska, talna voda
V   naravi se voda pojavlja v več oblikah. Meteorna ali padavinska voda (dež, sneg) je mehka in v njej ni raztopijenih rudnin, vsebuje pa delce pra-hu, klice in druge trdne, teko-če in plinaste snovi, kar je raz-umljivo, saj je šla skozi ozračje, ki ni ravno brezhibno čisto. Zaradi tega je v vojnih razme-rah taka voda morda še manj čista in uporabna; če je bilo uporabljeno jedrsko orožje, so v meteorni vodi skoraj gotovo radioaktivne snovi. prav tako pa je kontaminirana, če je bilo uporabljeno kemično ali biolo-oško orožje - tedaj so v taki vodi raztopljeni bojni strupi ali pa so v njej klice nalezljivih bolezni. Vse to nam nakazuje, da je meteorna voda praviloma nečista.
Toda najbolj onesnazene vode so vsekakor površinske vode, ker s površine zemljišča poberejo najrazličnejše snovi - organske in anorganske od-padke s cest. naselij, najrazlič-nejših proizvodnih obratov, poleg tega pa se vanjo brez prečiščevanja zlivajo odpadne vode iz kanalov. Taka voda je večinoma neprimerna celo za rekreacijo. medtem ko je za pitje povsem neuporabna, če je prej ne prečistimo. V vojni so površinske vode še veliko bolj onesanažene, saj se hitro kontaminirajo.
V bistvu je še najuporabnej-ša talna voda. Ko voda preni-ka s površine zemlje v globino, se ji spreminjajo fizikalne, ke-mične in higienske lastnosti. Te spremembe pa so seveda odvisne od kakovosti in vrste talnih plasti, skozi katere pre-nika. Kolikor drobnejše so po-re in kolikor globlje prodira, tem bolj se očisti. Ce prenika skozi prodnata tla, se dobro očisti že do globine šestih me-trov.
Kaj lahko storimo?
Lastniki opuščenih vodnih zajetij, na primer vodnjakov ob hišah, morajo vodo v njih zavarovati pred onesnaževa-njem, tako da bo v sili spet možno iz njih zajemati pitno vodo.
Kadar upravičeno sumimo, da je voda onesnažena, mora-mo takoj obvestiti pristojne or-gane, v teh kriznih dneh najbo-lje krajevne štabe CZ ali Ko-munalno podjetje Grosuplje.
Pomembno vprašanje je, ka-ko si lahko kakovost vode po-pravi vsak prebivalec sam. Ne-kaj ukrepov je povsem prepro-stih in jih lahko opravimo tudi v najtežjih okoliščinah. Vodo si zbistrimo s preprostimi filtri oziroma cedili, jo prekuhava-mo, lahko pajo tudi kloriramo s klorovimi tabletami in drugi-mi pripravki, ki jih v ta namen dobimo v lekarni. Obrnemo se lahko tudi na higiensko-epide-miološko službo ali ekipo za dekontaminacijo pri CZ.
Koliko vode v vojnih razmerah?
Za takšne razmere so določe-ni posebni normativi.
Ce so razmere takšne, da po-manjkanja vode ni, bi dobili po 250 1 vode na osebo vsak dan, v naseljih brez vodovoda po 60 1. v začasnih bivališčih pa po 30 1 na osebo vsak dan.
Ob zmernem pomanjkanju vode bi dobili 15 1 na osebo (3,5
1 za pitje, 41 za pripravo hrane,
2 1 za pomivanje posode, 5 1 za osebno higieno).
Ob hudem pomanjkanju bi dobili 9 1 na osebo (3,5 1 za pit-
je, 21 za pripravo nrane, 0,51 za pomivanje posode in 3 1 za osebno higieno). Ob kritičnem pomanjkanju bi dobili 5 1 vode na osebo, fiziološki minimum (za pitje) na osebo pa je 3 1 na dan.
Kako hranimo rezervno vodo?
V  stanovanjih si pripravimo individualne    rezerve    vode. Vsaka družina je dolžna hrani-ti rezerve vode v primerni em-balaži - po 10 do 15 1 vode na člana družine, pravijo predpi-si. V zakloniščih pa je treba hraniti po 101 vode na osebo za vsak dan.
Za hranjenje vode v posodah in rezervoarjih velja vrsta higi-enskih načel. Rezervoarje, ci-sterne in vso drugo posodo moramo pred uporabo temelji-to očistiti in razkužiti. Tudi ka-dar vodo zamenjamo s svežo, je treba notranjost rezervoarja a)i posode sprati s čisto vodo. Skupne rezerve vode je treba obvezno klorirati. Vodo, ki jo hranimo krajši čas, moramo zračiti, torej omogočiti dostop zraka do nje, vendar tako, da se voda ne onesnaži. Odprtino za zračenje zaščitimo z gosto mrežo ali večjimi plastmi gaze.
V   stanovanju nam manjše količine rezervne vode ni treba klorirati, temveč jo le pogoste-je menjamo - na primer vsak drugi dan. Dobro pa je tudi, da imamo vodo shranjeno v poso-dah, ki vzdržijo udarce in so pripravne za prenašanje. če bi morali morda začasno zapusti-ti stanovanje in bi jih seveda morali vzeti s seboj.
Vsak občan je predvsem sam dolžan skrbeti za rezervo pitne vode v svojem stanova-nju ali začasnem ali zasilnem bivališču. Za to moramo itneti pripravljeno primerno embala-žo in skrbeti, da je polna vode, ki jo je nato treba redno menja-ti s svežo. Vsak naj bi imel za svojo uporabo pripravljeno li-trsko posodo, npr. čutaro ali termovko, za prvo silo, ko bi moral zapustiti stanovanje in ne bi mogel vzeti s seboj večjih količin pitne vode.