Izhaja vsak četrtek. Ca na: Letno Din 32'—, polletno Din 16'—, četrtletno Din 8-—, inozemstvo Din 64' - LIST LJUDSTVU V POUK IN ZABAVO Uredništvo in upravništvo: Maribor, Koroška c. 5 Telefon tntemrban 113 C « a a lüteralom: cela «tran Din 140T—. pol stre-■i Día 7H -. Ceirt «Iraní Din 35®*--. Mali oglasi besada Din t'-. atalnim ponust Nova viada. Od četrtka, 23. februarja, imamo novo vlado. Štirinajst dni je trajala kriza. Štirinajst dni se je vršil boj med vodite- j lji strank za vlado in moč v državi. Štirinajst dni je besnela borba po časnikih ter so se razvnemale strankarske strasti. Tri tedne se je brez parlamentarnega dela porabljal in tratil qas v medsebojnih razgovorih in praskah. In kako se je navsezadnje to končalo? Vrnila se je prejšnja vlada z nekaterimi osebnimi spremembami. Radič in Pribičevič poražena na celi črti! Vrnitev prejšnje vladine koalicije s prejšnjo vladino sestavo pomenja velik poraz Radič-Pribičevičeve kmetske demo kracije. Za ta poraz se naj Radič zahvali svojemu kompanjonu Pribičeviču. Tako se godi vsakemu, ki si privzame skrahi-ranega kompanjona: posledica je, da tudi sam skrahira. Priničevie je s svojo politiko doživel konkurs in da bi se v tej kridi rešil popolnega propada, se je oklenil Radiča. Drži se ga tako trdno, kakor starikava nevesta ne pusti iz rok ženina, ki predstavlja zadnje njeno upanje. Združena firma Radič-Pribičevič je tekom krize vrgla na politično bojišče vse svoje toliko proslavljene kmetsko-demo-kratske vrednote, pa je vse zgubila. Vse je stavila na kocko, pa je vselej in povsod propadla. Navidez je zahtevala koncentracijo vseh strank, v resnici pa je to koncentracijo z neizpolnjivimi zahtevami preprečila, ker je hotela izzvati nove volitve. Širokoustila se je, da je ona edina braniteljica parlamentarizma in demokracije, pa je predlagala generala za ministrskega predsednika ter tako delala za diktaturo. Tako se je razgalila do dna svoje nazadnjaške, samo po vladi in moči hlepeče duše. Politična kompanija Radič-Pribičevič je vodila politično igro tako nespretno, da je moral priti poraz. Komu pri tem pripada večja krivda, ali Radiču ali Pribičeviču, nas ne zanima. Kako sedaj Radič v svojem srcu sodi o svoji ponesrečeni zvezi s Pribičevičem, nas tudi ne zanima. Pripomniti pa je treba, da časniki niso poročali o tem, da bi bil Radič pretekli četrtek zvečer, ko se je po sestavi nove vlade odpeljal iz Beograda v Zagreb, pri slovesu dal Pribičeviču poljub. In Radič daje rad politične poljube. Združena demokracija razbita. Radič in Pribičevič sta na svojo vabo demokracije vlovila tudi Davidoviča. Sestavil se je nekak izvršilni odbor zdru-iene demokracije, v katerem je poleg Ra- diča, Pribičeviča in zemljeradniškega voditelja Joče Jovanoviča tudi bil Ljuba Davidovič. Zapleten v to mrežo, je Davi-dovič vodil borbo proti prejšnji vladi Vukičevič-Marinkovičevi ter v klubu demokratske stranke dosegel obsodbo te vlade. Vsled tega je prišlo do odstopa demokratskih ministrov, kateremu je sledila ostavka cele vlade. Potek krize je Davidoviču dokazal, koliko so vredne Radič-Pribičevičeve fraze o demokraciji, da so to samo votle besede brez vsebine, ki nekaj časa pokajo, pa se kmalu razpočijo. Zdrzniti se je moral Davidovič, ko je videl, da so se vse te fraze razpočile v bobnečo zahtevo po generalski sablji in upeljavi diktature. Da- i vidoviču ni bilo težko, takšnim »demo- ! kratom« dati slovo. Šel je k Vukičeviču, ! ter z njim sestavil vlado. Tako se je zdru ! žena demokracija razdrla, ker se je nad njo kot Damoklejev meč pojavila generalska sablja, ki sta jo zahtevala voditelja kmetske demokracije. Sedaj Radič in Pribičevič s kislim obrazom oznanjata, da imata napram Davidoviču svobodne roke, ker je združena demokracija šla narazen. Nova vlada ima delovno voljo in sposobnost. Nova vlada je pravzaprav stara z nekaterimi spremembami. Na čelu ji je zopet Velja Vukičevič. Radikalna stranka ni hotela vodstva v parlamentu in v vladi kot najmočnejša stranka dati iz svojih rok. Ker opozicijonalni voditelji, osobito Radič in Pribičevič, o tem niso hoteli voditi računa, so vsi poskusi za koncentracijsko vlado propadli. Iz radikalne stranke se je za nekaj časa kol kraljevi pooblaščenec pojavil dr. Ninko Perič, predsed nik narodne skupščine, pa ni uspel s poskusom sestave koncentracijske vlade. Naposled se je vrnil na vlast predsednik radikalnega kluba, Velja Vukičevič, ki je iz radikalov, demokratov, SLS in muslimanov sestavil prenovljeno vlado. Vele-važno ministrstvo notranjih zadev je prevzel dr. Korošec, voditelj SLS. To ministrstvo, ki je prej dajalo največ povoda za spor med radikalno in demokratsko stranko, se je poverilo voditelju slovenskega naroda, o katerem se z vso upravičenostjo pričakuje, da bo težavno, pa hva levredno nalogo rešil z znano svojo razumnostjo, energijo in poštenostjo. Ministrstvo socialne politike, ki ga je prej spretno vodil slovenski poslanec dr. Go-sar, je sedaj prešlo v roke čede Radovi-ča, prejšnjega ministra notranjih zadev. Ker so demokratski ministri vzeti ne sa- mo iz kroga Marinkovičevih pristašev, marveč tudi iz vrste Davidovičevih ožjih političnih prijateljev — med katere spadata novi prosvetni minister Milan Grol in minister javnih del Pera Markovič — je upati, da bo za vlado stala celokupna demokratska stranka brez vsakih izjem. Vsled tega je prenovljena vlada močnejša nego prejšnja. Razpolagajoč v parlamentu z več nego dvetretjinsko večino, bode šla na delo za blagor države in ljudstva, na delo, za katero ima sposobnost, pa tudi dobro in pošteno voljo. Čeprav je bil predpust, so vendar možje opustili vse drugo, pa se razgovar jali o položaju v Beogradu. Dobro je povedal hišni gospodar, ki je dejal: »Radič in Pribičevič sta letos vpri-zorila najboljšo politično maškarado!« »Kako to«, je skušal ugovarjati sosed, ki ga je sram, da je svoj čas glasoval za Radiča. »Takole je: Maškera se preobleče, pa še to neumno, navadno smešno, da ga ni spoznati, in potem dela neumnosti. Na pepelnico pa — se modro drži!« »No, in Radič?« »Radič je naredil takole: On se je proglasil za zagovornika demokracije. Radi-čevske tamburice v Sloveniji, »Kmetski list«, je seveda prav učenjaško razlagal z grškimi besedami, kaj je demokracija. Pravi, da je to načelo, naj ljudstvo po svojih izvoljenih poslancih vlada!« »Saj to je prav!« »To je prav! Toda Radič se je oblekel v kričečo obleko zagovornika tega načela. Vse mu je slavo pelo! Kralj sam mu je zaupal, pa mu je celo naročil, naj sestavi tako vlado, po kateri tako vpije. Pa nič mu ni šlo skupaj. Ali vpil je še vedno. Pribičevič mu je naročal, kaj sme in kaj ne sme govoriti. Niti v dvor ni smel sam. Ko je videl, da nič ne bo dosegel, je šel v Zagreb se kujat. Beograd ga je zopet povabil, naj gre v vlado, da bodo res izvoljeni poslanci vladali, da bodo i Hrvati v vladi. On je prišel v Beograd in njegov predlog je bil — naj sestavi vlado general! Tak je torej zagovornik načela, naj vlada ljudstvo po svojih izvoljenih! General naj vlada! Zakaj je to rekel? Zato, da bi še med vojaštvo zanesel politiko, zato, da bi tudi Srbi in Slovenci postali politično uničeni, kakor je Hrvate on uničil, da samo zaradi njega ne pri dejo v državi do vel jave. Tako je Radič nastopil svoj političen pustni torek, s takim predlogom, ki sme-31 vse državljane, češ, da naj jih vlada sablja kot nerazsodno maso, je doigral svojo predpustno politično igro. Zdaj pa ima pepelnico, ki bode trajala še precej dolgo!« »Pa je bil res neumen, da je masko dol vrgel in se je kot zagovornik ljudske vlade tako javno potegnil za to, naj generali vladajo. Zdaj se ne sme več imenovati zagovornika ljudske vlade, zdaj bo odložil tamburico in bode vzel v roko bridko sabljico«, je končno spoznal njegov bivši volilec. »In kaj sedaj, možje? Oni bodo še nadalje po svojih agentih in po svojem listu govorili staro pesem, vendar je potrebno, da vidijo Radiča vsi tisti, ki so mu do zdaj še zaupali, kakšen je sedaj, ko je svojo masko dol vrgel! Povejmo vsem, ki še niso spregledali, da tisti, ki Radiča podpirajo, hočejo uničiti najvišjo pravico naše svobode, da volimo poslance, ki branijo naše pravice in delajo postave, pa hočejo, da nam pravico seka in postave piše vojaška sablja! Čast vojaštvu v brambi domovine, gospodarstvo in vodstvo države pa bodi v rokah naroda samega! Povejmo to vsem, da bodo vsi slepi izpregledali!« »Bomo«, so sklenili. V DOMAČI DRŽAVI. Vukičevičeva vlada. Predsednik ministrskega sveta: Velja Vu- kičevič — radikal. Minister za notranje zadeve: dr. Anton Korošec — Jugoslovanski klub. Minister za zunanje zadeve: dr. Voja Ma- rinkovič — demokrat. Minister za vojsko in mornarico: general Števo iladžič — izven strank. Minister za finance: dr. Bogdan Markovič — radikal. Minister za prosveto: Milan Grol — demokrat. Minister za promet: Svetislav Milosavlje- vič — radikal. Minister za trgovino in industrijo: dr. Mehmed Spaho — musliman. Minister za socijalno politiko: Čeda Ra- dovič — radikal. Minister za pravosodje: Milorad Vujičič .— radikal. Minister za javna dela: Pera Markovič — demokrat. Minister za agrarno reformo: dr. Vlada Andrič — radikal. Minister za kmetijstvo in vode: dr. Sveto- zar Stankovič — radikal. Minister za verstvo: Milan SimonoviČ — radikal. Minister za gozdarstvo in rudarstvo: dr. Aca Miovič — demokrat. Minister za pošto in brzojav: Vlajko Ko- cič — radikal. Minister za zdravstvo: dr. Dobrivoj Ger. Popovič — radikal. Minister za izenačenje zakonov: dr. Ilija Šumenkovič — demokrat — ob enem zastopnik zunanjega ministra. Dr. Koroščev program: Red in zakonitost v upravi! Naš voditelj dr. Korošec vodi sedaj kot notranji minister upravo cele naše države. Vemo, da to ni lahko, posebno, ker so svoječasne vlade, v katerih so sedeli Pribičevič in Radič, uvedle v državno upravo veliko korupcijo, ki še ni v celoti iztrebi jena. Dr. Korošec je povedal svoj program zelo na kratko: »Red in zakonitost hočem!« S svojo močno roko bo posegel vmes, pa bo uredil našo državo tako, da bodo zadovoljni tudi Srbi, Hrvati in mi Slovenci! Saj je jasno, da smo potrebovali moža, ki bo upravo države spravil na pot reda in zakonitosti! Veseli bomo, da je ta mož naš voditelj dr. Korošec! Notranji minister g. dr. Anton Korošec. (Slika je posneta ob priliki potovanja g. dr. Korošca v inozemstvo.) Pomoč gladnim v Hercegovini. Na prvi seji nove vlade se je govorilo pred vsem, kako odpomoči gladujočim v Bosni in v | Hercegovini. Določila se je izdatna, 10-milijonska podpora. Za najnujnejše slučaje se sme nakazati žito in podpora, drugače pa se uporabi denar v to, da se oskrbi ljudem delo in zaslužek. Celo Ra-j dič je moral priznati, da je vlada v tem oziru storila več kot svojo dolžnost! j Demokratske Unije — ni je! To pesem poje danes Radič. Demokratska Unija — zveza je seveda s tem, ko je Davidovič šel v vlado, razpadla. Odbor je imel nekaj sej in sedaj — nema ga više! Ni čuda, da sta Pribičevič in Radič vso svojo jezo spustila na Davidoviča, ki zdaj spoznava, koliko so bili vredni Radičevi poljubi. Narodna skupščina zboruje. Za včeraj v sredo je bila sklicana narodna skupščina. Dela ima čez glavo. Posebno proračun bo treba naglo predelati. Vsaki dan bodo tri seje, dve čez dan in ena ponoči. Poleg tega se bo izpremenil poslovnik, ki »o določal krajše razpravljanje. To bode nekaj za Radiča. V DRUGIH DRŽAVAH. Madžarska jih dobi po prstih! Majhna Madžarska se nikakor ne more privaditi svojemu položaju in misli, da je še vedno tako mogočna, kot je bila v Avstro-Ogr-ski, kjer je že tudi delala tako, kakor da je že cela država — ogrska last. Zdaj se je zvezala z Italijo, s katero sta se na tihem domenili, da bo Italija oborožila 0-grsko za vojno. Pod raznimi lažnjivimi naslovi so Italijani res pošiljali orožje na Madžarsko. Pa so jih pri tem zalotili, ravno ko je šel vlak strojnih pušk preko Avstrije pri Št. Gothardu na Madžarsko. Seveda so se sosedne države, tudi naša, nad tem oboroževanjem pritožile. In dru- I štvo narodov, ki te dni zboruje, obravnava celo zadevo. Madžarska pa je hotela zakriti, da je dobila iz Italije one bivše avstrijske strojne puške, ki bi jih že zdavnaj morali uničiti, a so jih skrili. Zato je odredila, da so te dni na javni dražbi vse zapaženo strelno orožje prodali kot staro železo. Predsednik društva narodov, Kitajec po rodu, je brzojavno protestiral proti tej nakani. Madžarska se je čutila silno užaljeno in je zagrozila, da izstopi iz društva narodov. V smislu mirovne pogodbe pa bode Madžarska zopet prišla pod strogo vojaško nadzorstvo. — Prav se ji zgodi! Avstrija in Italija v sporu. V avstrijskem parlamentu so nekateri poslanci sta vili vprašanje, če vlada ve, kako Musso-lini zatira nemške državljane v Tirolah. Kancler Seipl je odgovoril, da sicer ve za to, da se pa žal ne more vmešavati v notranje razmere, pač pa poziva Italijo, naj spoštuje najpriprostejše pravice človeštva. Seveda je ta beseda napravila velikansko razburjenje v Italiji, časopisi kar bruhajo jeze. Mussoliniju je vzelo sapo, bo odgovoril šele čez nekaj dni, italijanski zastopnik na Dunaju je bil takoj odpoklican. Seveda vojne zavoljo tega še ne bo, ali res pa je, da je Italija v zadregi pred celim svetom, ki ve, da se enake krivice godijo tudi Slovencem. Vse v italijansko žrelo! Italijani so se odločili, da vse narodne manjšine spravijo v svojo bisago, češ, da 40milijonski narod mora nekaj stotisoč druge narodnosti kar požreti! Pa mislimo, da mu bi obležali v želodcu. Rumunski zunanji minister še vedno potuje. Titulescu potuje in si ogleduje in razgovarja. Baje bo prišel na Francoskem skupaj tudi s princem Karlom. Morda pa se ta mučna zadeva vendarle zaključi. Titulescu je uvidel, da ne bode dobro, če bi šla Rumunija z Italijo. Anglija za mir! Anglija deluje zdaj na to, da se Italijo, ki tako rožlja s sabljo, popolnoma v kot potisne, da bo mirna. Tudi Rothemere, ki je svoj čas napravil toliko agitacijo za Madžarsko, je utihnil. V Franciji volilni hoj! Vse večje stranke so že začele z agitacijo. Pripravljajo najhujšo borbo, prav na amerikanski način. Indiia hoče svobodo! V Indiji so začeli domačini za svobodo velik boj. Tudi v drugih delih sveta, kjer so Indijci, so začeli isti z največjo vnemo boj za svobodno Indijo. Rusija je uboga! Hotela je zbrati doma veliko državno posojilo, ker ga drugod ni dobila, pa ga ni mogla. Boljševizem je naredil vso Rusijo — beraško. Družba sv. Mohorja leta 1927. Konec. 100. Gornja Polskava 65 4.444 101. Javor pri Prevaljah..... 4.400 102. 4.355 103. Sv. Križ na Slatini 113 . . . «i 4.304 104. Laporje 94......... 4.303 105. St. Ilj v Slov. gor. 118 .... 4.203 106. Bele vode 13........ 4.199 1C7. 4190 108. Skale 83.......... 4.174 109. 4148 110. Ljutomer, Cezanjevci 146 . . . 4.131 tli. Ptuj, mestna aadžupnijJ 130 4.090 112. Polenšak 60 ................4.049 113. Velika Nedelja 140 ............4.039 114. Sv. Urban pri Ptuju 201 ... . 4.031 115. Kapela pri Radencih 129 ... . 3.993 116. Limbuš 120 ................3.985 117. Luče 168 ..................3.974 118. Sv. Marija v Puščavi 131 .. . 3.965 119. St. Ilj pod Turjakom 124 .... 3.912 120. Sv. Lenart nad Laškim 72 . . . 3.884 121. Vojnik 126 ..................3.866 122. Svetinje 116........3.828 123. Maribor, Marija milosti 106 . . 3.822 124. Smartin pri Slovenjgradcu 128 . 3.784 125. Sv. Andraž v Halozah 103 . . . 3.775 126. Sirje 204 \.........3.754 127. Sv. Peter na Kronski gori 138 3.742 128. Beltinci 125........3.717 129. Sv. Martin pri Vurbergu 132 . 3-703 130. Sv. Miklavž pri Ormožu 148 . . 3.703 131. Črna 105 ......................3.672 132. Fram 87 ....................3.591 133. Kapla —.........3.571 134. Slivnica pri Mariboru 104 . . 3.562 135. Sv. Rolfenk na Kogu 228 ... . 3.537 136. Sv. Lenart v Slov. gor. 156 . . . 3.533 137. Sv. Marjeta pri Rimskih topi. 10 3.492 138. Sv. Anton v Slov. gor. 135 .. . 3.482 139. 2?iče 119 ....................3 472 140. Nova cerkev 145 ............3 467 141. Pilštanj 141........3.465 142. Loka 161.........3.408 143. Zavodnje 121........3.380 144. Ormož 158 ..................3.358 145. Sv. Marko niže Ptuja 111 .. . 3.344 146. Dolič 182 ..................3.333 147. Oistrica 99 ..................3.333 148. Celje 179.........3.2«5 149. Vitanje 157 ..................3.285 150. Šmarje pri Jelšah 164 ..........3.282 151. Prevorje 172 ................3.248 152. Tumišče, Velika Polana, Node- lica 170..........3.145 153. Koprivnica 122.......3.115 154. Spitalič 127 ..................3.078 155. Hoče 139 ....................3.074 156. Sv. Jakob v Galiciji 144 . . . . 3.071 157. Sv. Jurij ob Sčavnici 143 ... . 3.038 158. Sv. Duh na Ostrem vrhu 169 . . 3.000 159. Libeliče 152 ................3.000 160. Hajdima 142 ................2.989 161. Maribor, Sv. Magdalena 194 . . 2.941 162. Sv. Peter na Mcdv. selu 188 . . 2.935 163. Dramlje 151........2.883 164. Sv. Martin na Pohorju 108 .. . 2.875 165. Sv. Lovrenc v Slov. gor. 181 . . 2.846 166. Pišece 160 ..................2.838 167. Prevalje 117 ........2.834 168. Svečina 174 . 2.833 169. Rajhenburg 149 ..............2.785 170. Rogatec 123 ................2.755 171. Sv. Barbara v Slov. gor. 167 . . 2.736 172. Konjice 211........2.733 173. Sv. Bok ob Sotli 175.....2.712 174. Maribor, stolna župnija 171 . . 2.667 175. Frankolovo 165 ..............2.666 176. Loče 183 ....................2.666 177. M. B. v Zagorju 199 ..........2.631 178. St. Jernej pri Ločah 184 ... . 2 600 179. Ptuj, Sv. Peter in Pavel 186 . . 2.598 180. Kozje 187 . . . . '.....2.582 181. Sv. Lenart pri Vel. Ned. 162 . . 2.562 182. Sv. Kunigunda na Pohorju 155 . 2.518 183. Sevnica 178 ................2.500 174. Sv. Florjan ob Boču 176 ... . 2.457 185. Sv. Venčeslav 197 ............2.434 186. Sv. Rupert Slov. gor. 163 .. . 2.426 18. Dobova 159 ..................2.423 188. Bizeljsko 186 ................2.400 189. Remšnik 205 ................2.333 190. Sv. Vid na Planini 150 ... . 2.330 191. Zihika 217........, 2.300 192. Sv. Jurij ob Pesnici 208 ... . 2.666 193. Zreče 192 ..................2.240 194. Dobrna 98........; 2.187 195. Stranice 191........2.181 196. Sv. Lovrenc na Pohorju 210 . . 2.173 197. Bogojina, Strehova 145 ... . 2.164 191 St Rupert a*4 Laiki» 200 1153 199. Majiperk 173 ....... 2.126 200. Kalobje 220 ................2.123 201. Sv. Peter pod sv. Gorami 214 . . • 2.021 "202. Pernice..........2.000 203. Tišina 190 ..................1.954 204. Sv. Janž pri Velenju 157 . 1.944 205. Sv. Vid pri Ptuju 216 ... 1.891 206. Martjanci 207 ................1.889 207. Muta 209 ...............1.863 208. Marenberg 193 ..............1.833 209. Murska Sobota 213......1.817 210. Sv. Ana na Krembergu 166 . . 1.811 211. Stoprce 138 ................1.789 212. Kostrivnica 206 ..............1.783 213. Sv. Barbara v Halozah 58 . . . 1.781 214. Sladka gora 228 ..............1.750 215. Jurklošter 212.......1.750 216. Polje pri Podčetrtku.....1.696 217. Razbor pri Zidanem mostu 231 . 1.657 218. Podsreda 196..............1.613 219. Apače 232 ................1.603 220. St. Janž pri Dravogradu 230 . . 1.595 221. Sv. Peter v Gornji Radgoni 61 . 1.541 222. Marija Snežna na VeJki 212 . . 1.487 223. Dobje 177 ..................1.442 224. Trbovlje 224 ................1.415 225. Kapele 195 ..................1.400 226. Sv. Vid pri Grobelnem 219 . . 1.400 227. Artiče 215.........1.380 228. Žetale 221 ..................1.304 229. Gornji Petrovci . . . ♦ . \ 1.272 230. Olimje 217.........1.262 231. Sv. Ema 237 ................1.215 232. Sv. Štefan pri Zusmu 235 . . . 1.181 233. Dravograd 225 ..............1.000 234. Slivnica pri Celju 218.....0.972 235. Sv. J oš t na Kozjaku 203 .. . 0.826 236. Zusem 233 ..................0.800 237. Crenšovci 238................0.789 238. Pečarovci, Maikovci 236 ... . 0.616 239. Sv. Trojica v Halozah 239 . . 0.577 240. Zabukovje 234 . ......0.533 241. Camkova 240 ................0.501 242. Gornja Lendava 241.....0254 243. Kančovci, Prosenjakovci 245 . . 0.230 244. Dolnja Lendava, Benice, Peteševci, Hotiza 243 ..................0.176 245. Sv. Jurij v Prekmurju 244 . . . 0.139 Veržej 2..........0.000 Veliki Dolenci 189......O.OOP Cerneče 202 ................0.000 Skomarje 229 ................0.000 Komivna . . ,. ,.....0.000 Dobrovnik ........0.000 Marko vci .........0.000 Pertoča..........0.000 Sv. Jernej nad Muto.....0.000 Sv. Jakob na Soboti.....0.000 II. Izkaz po dekanijah. 1. Braslovče.........7.691 2. Gornji grad.........7.583 3. Celje............ 7006 4. Šaleška dolina........5.853 5. Vuzenica .........j 5.488 6. Maribor, levi breg......5.075 7. Stari trg..........4.823 8. Dravsko polje........4.722 9. Mežiška dolina........4.566 10. Jarenina..........4.468 11. Maribor, desni breg......4.418 12. Slov. Bistrica........4.284 13. Sv. Lenart v Slov. gor......4.257 14. Velika Nedelja........3.845 15. Laško...........3.644 16. Ljutomer..........3.492 17. Konjice..........4.429 18. Ptuj............3.303 19. Nova cerkev........ . 3.339 20. Videm...........3.086 21. Kozje...........3.030 22. Za vrče...........2.711 23. Šmarje ...........2.498 24. Rogatec..........2.366 25. Marenberg.........2.290 26. Dol. Lendava...........1707 27. Dravograd v . . 1-633 21 Murska Sobota....... 0.75« Vm Škofija 3.880 Na*a podob». V dominikanskem samostanu v Rimu je živel preprost redovnik brat Ardens. Bil je med vsemi najgorečnejši pri molitvi, pri postu, pri delu, bil je vsem v zgled v ponižnosti, prijaznosti, postrež-Ijivosti, krotkosti, potrpežljivosti. Vsi so-bratje so občudovali njegovo življenje, in nekega dne ga vpraša njegov predstojnik, kaj ga neki vzpodbuja k njegovi veliki gorečnosti. Ardens pokaže na krasno sliko Kristusovega spremen jen ja, ki je visela nad njegovim klečalnikoin in pravi: »Ta-le slika! Tukaj gledani vsak dan, kaj V človek, ki živi v resnici krščansko. To srečo bi rad nosil ludi jaz v svoji duši. Odtod moje prizadevanje.« Naj bi stala podoba Kristusa spremenjenega, poveličanega, kakor se je pokazal na gori Tabor, velikokrat tudi pred našimi očmi. Kako ležko, da, žalostno in bridko se nam zdi včasih pravo krščansko življenje!. Podoba Kristusa spremenjenega nam kaže ceno, plačilo tega življenja, nam kaže, kaka je naša notranjost, kaka je naša duša, če živimo krščansko. Nosimo v sebi vsaj neki odsvit tistega veličastva, ki je bilo razlito nad Kristusom pri njegovem spremenjen ju, ko se mu je obraz svetil kakor solnce in so bila njegova oblačila bela kakor sneg. »Gledamo kakor v ogledalu veličastvo Gospodovo in se spreminjamo v islo podobo«, pravi sv. pismo. Da, če smo se v svojem prizadevanju za krščansko življenje priborili vsaj tako daleč, da živimo brez velikega greha in imamo posvečujočo milost, je razlitega nad našo dušo nekaj tistega božjega sijaja, ki je sijal iz Kristusa na gori Tabor. Čimbolj skušamo postati v svojem življenju podobni Kristusu, temveč Kristusovega sijaja nosi naša duša. Velikokrat ta notranji sijaj prodre tudi na zunaj, ko je na obrazu takega človeka razlita neka posebna duhovna lepota, nekak pečat, znamenje iz drugega, višjega sveta. Pri spremenjenem Kristusu so apostoli čutili tako veselje v svojih srcih, da je hotel Peter ostali kar na gori in rekel: »Gospod, dobro nam je tukaj biti; ako hočeš, naredimo tukaj tri šotore, tebi enega, Mozesu enega in Eliju enega.« Ali ne čuli takega veselja tudi duša, ki nosi v sebi božji, nebeški sijaj! Ali še nisi nikdar čutil tistega tako sladkega veselja po premagani skušnjavi, po dobrem delu?l To je tisti mir, o katerem je rekel Jezus Kristus, da ga svet ne more dati, to je tisti mir, ki ga je okusil sv. Avguštin, ki se je po svojih zablodah vrnil k Bogu in priznal: »Naše srce je nemirno, dokler ne počiva v tebi, o Bog.« Nad Kristusom po-veličanem je govoril Bog: »Ta je moj ljubljeni Sin, nad katerim imam dopa-denje.« S Kristusovim sijajem v svojih dušah smo tudi mi božji otroci, kot pravi skrivno razodetje: »Kdor bo zmagal, mu bom jaz Bog in on mi bo za otroka.« Je sedaj prikrito našim očem, kaj nosimo v sebi, ako živimo krščansko, kakor je bilo skrito tudi Kristusovo veličastvo v njegovem zemeljskem življenju. A kakor je Kristin na gori Tabor za trenutak model svoj boiji sijaj, tako je ▼ tem tre nutku pokazal tudi našo v božji luči po-veličano notranjost. A pride trenutek, ko bo lepota krščanskega življenja zažarela v vsem svojem sijaju. V skrivnem razodetju je gledal sv. Janez nepregledno množico, ki je nih če ni mogel šteti, v belih oblačilih, z zmagoslavnimi palmovimi vejami v rokah, ko pojejo radostno, blaženo pesem pred božjim prestolom. To je lepota, to je sreča, to je večno zmagoslavje krščanskega življenja. Ali razumeš sedaj, kako je mogla podoba Kristusa spremenjenega brata Ar-densa tako vzpodbujati h gorečnosti? Ali razumeš pred to podobo, čemu vse premagovanje in ustavljanje strastem, čemu vsa odpoved, čemu beg pred nevarnimi priložnostmi, čemu vsa velika, neprestana vojska? Radi božjega sijaja, ki naj bi sijal v tvoji duši! Če na to podobo misliš, ali ti bodo tako težki in neznosni življenjski križi? Ko so sv. škofa Karpa mučili na grmadi, se je smehljal. Vprašali so ga, zakaj se smeji. Odgovoril je: »Videl sem Gospodovo veličastvo in se veselim.« Glej tudi ti Gospodovo veličastvo, zavedaj se, da naj bo to veličastvo razlito tudi nad teboj, zavedaj se, da z vsakim križem, ki ga voljno trpiš, prideneš žarek temu ve-ličastvu in lažje boš trpel. V začetku postnega časa nam kaže Cerkev Kristusa spremenjenega. Velik opomin je to, kaj naj se sedaj v pustu zgodi v naši duši, da zašije v njej sijaj Kristusov. Ravno v istem času, ko se je Kristus spremenil na gori, so dol v nižini pripeljali k apostolom obsedenega fanta, ki ga je mučil temni duh. Da, to dvoje je usoda človeške duše: ali sijaj Kristusov, ali tema iz nižin. Kaj naj bo usoda tvoje? Slovesno obhajanje šestletnice kronanja papeža Pija XI. Dne 12. februarja so po vsem katoliškem svetu zelo slovesno obhajali spomin, kar je bil sedanji papež pred šestimi leti kronan za poglavarja vse katoliške Cerkve. Posebno slovesno so to obletnico obhajali v Rimu in pa v glavnih mestih raznih držav, n. pr. v Parizu, Berlinu, Varšavi, Pragi in Dunaju. Zelo so se pri tej proslavi odlikovali tudi Hrvatje, ki so imeli po vseh večjih krajih svečane službe božje in pa tudi izven cerkvene slavnostne prireditve. Vse to dokazuje, kako spoštovanje in ljubezen uživa papež Pij XI., ki se toliko trudi, da bi bil mir Kristusov v kraljestvu Kristusovem, da bi bil mir, ki ga svet tako potrebuje! Delo katoliške Cerkve za pomirjenje narodov. Kakor katoliška Cerkev dela na to, da bi se pomirili med seboj razni stanovi, tako si tudi v zadnjih časih na vso moč prizadeva, da bi se zopet sprijaznili in pomirili vsaj sosedni katoliški narodi, katere je razdvojila svetovna vojska. Veliko se dela za spravo med nemškimi in francoskimi katoličani. Zadnje leto skušajo upostaviti prijateljsko razmerje tudi med Nemci in Poljaki. Meseca septembra so imeli posebno zborovanje, na katerem so se posvetovali, kako to doseči. Med drugimi so na tem zborovanju sklenili, da hočejo eden mesec darovati vse molitve, vse sv. maše in vsa sv. obhajila v ta namen. Zadnji mesec pa je obiskal polj- ski kardinal Hlond nemške škofe, da bi zopet navezal prijateljske odnošaje. Katoliška Cerkev v Indiji. V Indiji katoliška Cerkev veselo napreduje. Veliko zasiugo za to imajo pred vsem katoliške šole, ki jih vzdržujejo pred vsem jezuitski misijonarji in katere obiskujejo pred vsem fantje iz imenitnejših indijskih družin. V zadnjem času je papež za Indijo imenoval dva škofa domačina, kar bo razširjenje katoliške vere v Indiji gotovo še bolj pospešilo. To je sedaj tretji veliki narod v Aziji, ki že ima škofe domačine. Leta 1926 so jih dobili Kitajci, lani je bil v Rimu posvečen prvi japonski 1 škof in letos prva dva indijska. Tako izvršuje katoliška Cerkev veliko povelje Kristusovo: Pojdite in učite vse narode! JSIInovice Najstarejši človek v Slovenski Bistrici. V torek, dne 14. februarja t. 1. je doživelo naše mesto redko slavje. Jera Jelen, svoj-čas viničarka, gojena v Laporju pri Slovenski Bistrici, je obhajala na zelo prisrčen način svoj stoletni rojstni dan. Vsled svoje izvanredne pridnosti in delavnosti si je pridobila spoštovanje in naklonjenost tukajšnjega prebivalstva. Prav posebno jo je odlikovala velikodušnost in do-brotljivcst tukajšnje obče spoštovane rodbine Albert Stiger. Na predvečer se ji je priredila podoknica. Naslednji dan se je odpeljala slavljenka v okusno okrašenem vozu v tukajšnjo župno cerkev, kjer se je opravila za njo sv. maša. Po službi božji jo je sprejela gostoljubna Stigerjeva hiša v navzočnosti vsega osobja k slovesnemu obedu. Bogato obdarovana od svojih dobrotnikov je odšla častitljiva starka v mestno ubožno hišo, kjer je njeno pravo bivališče. Jera Jelen je še trdnega zdravja in še opravlja lahka dela brez očal. Želimo ji še nadalje božjega varstva, pregostoljubni rodbini Stiger pa obilo božjega blagoslova. Dve zlati poroki. Iz Središča ob Dravi nam piše jo: V presledku enega tedna smo slavili pri nas dve zlati poroki, in sicer sta stopila v pondeljek, dne 13. februar ja v župni cerkvi sv. Duha pred oltar poro-čenca, tržana Franc Modrinjak in njegova žena Terezija, roj. Polanec. Ženin je star 79 let, nevesta pa 83 let. V pondel jek, dne 20. februarja pa sta obhajala zlato poroke Ivan Bratuša in niegova žena Marija, roj. Dečko iz občine Obrež pri Središču. Pri obeh je imel zlatomašnik gosp. župnik Cajnkar krasen in pomenljiv nagovor na jubilante. Pri prvih dveh — Modrin jak — je naglašal posebno milost, ki jima je Bog podelil s tem, da sc jima vkljub temu. da nista posedovala zemelskega bogastva, v dolgi dobi 50 let ni nikoli slabo godilo, pri drugih dveh poročencih pa je omenil gosp. župnik, kako sta se zlatoporo-čenca kot kmetska človeka morala truditi od ranega jutra do pozne noči, da sta opravila zanemarjeno kmetijo, ki sta jo pred 50 leti prevzela, na tako visoko stopinjo, da n juno imetje lahko prištevamo danes k prvim v občini. Vsi štirje zlato-poročenci so za svoja leta še dovoli krepki in zdravi. Po končanih cerkvenih obredih, katerim je pri obeh sledila zahvalna sv. maša. so se vabljeni gosti na domu obeh parov še dolgo v noč prijetno zabavali in se veselili z zlatoporočenci redke slovesnosti. Obema zlatoporočenima paroma kličemo: še mnogo let — srečnih in zadovoljnih! Duhovniška vest. Občina. Nova cerkev in občina Sv. Trojica v Halozah ste imenovali svojim častnim občanom mgč. g. Franca Jazbinšek, župnika pri Sv. Trojici v Halozah. Občinske volitve v 6 občinah župnije Sv. Trojica v Halozah. V vseh 6 občinah je zmagala SLS. Samo v občini Sv. Trojica v Halozah je bil ponovno izvoljen za župana g. Anton Turk, kmet v Gorci. V 5 občinah pa so izvoljeni novi župani in sicer: Sedlašek: Lovro Hrnec in Stanoši-ne; Gruškovje: Andrej Šega, veleposestnik; Nova cerkev: Jakob Feguš; Dolena: Ivan Marinič, posestnik. Bog živi zavedne SLS župane in občinske odbornike! Nesreča v Jurkloštru. Težek hlod je v sredo popoldne, dne 22. m. m., zdrobil nogo nad stopalom graščinskemu hlapcu Janezu Trefalt v Epihovcu pri Jurkloštru. Prepel jgli so ga še isti večer s Šmido-vim avtom v celjsko bolnico. Od prežanja v bolnico. V ptujsko bolnico so pripeljali enega največjih prele-pačev, znanega Veroneka iz Št. Lovrenca na Dravskem polju. Na Brenclovi gostiji je silil med svate z nožem in samokresom, pa je v nadaljnem razpletu dobil menda celo s sekiro na glavo smrtnone-varne napise. Vraž ji alkohol, koliko surovosti vzgojiš, koliko lepega veselja in sreče uničiš, koliko škode napravljaš na premoženju, na zdravju! Trikrat je poskuša! umoriti očeta. Pu-ja Stanojevič iz vasi Liljkoviče na Hrvat skem, je že oženjen in ima dva otroka, a vendar noče delati. Do zadnjega ga je vzdrževal oče, ki pa je hotel sina vedno dovesti do poštenega dela. Sin je radi tega sovražil očeta ter je nekoč streljal za njim. Pred dnevi je vrgel v sobo, kjer je oče sedel, velik kamen in razbil šipo. Ko je oče pogledal skozi okno, je naperil sin nanj puško in dvakrat ustrelil, vendar ga pa k sreči ni zadel. Nekaj dni pozneje ie oče kuhal v kuhinji. Sin je vstopil v kuhinjo in ustrelil nanj s puško ter ga težko ranil na glavi in ramenih. Ko je videl, da je oče še živ, je stopil k sosedu in ga prosil, naj mu da patrone, ki jih k sreči ni dobil. Nečloveški sin je bil are- Najvcčji italijanski ropar ubit. Na otoku Sardinija je ustrelilo te dni devet o-rožnikov proslulega tolovaja Samuela Strochino, ki je ogrožal s svojo tolpo celih sedem let otok. Stochino je sam in v družbi svojih tovarišev ubil, postreljal in zaklal na najbolj zverinski način sedem človeških žrtev. To bo hiša! V Novem Jorku gradijo nebotičnik, ki bo imel 55 nadstropij ter bo stal 30 milijonov dolarjev. 6000 strelov v eni minuti! Nek španski kapetan je izumil novo strojno puško, iz katere je mogoče izstreliti v eni minuti 6000 strelov. Železnica preko največje puščave. — Francoska vlada se že bavi dolgo z načrtom: Zgraditi železnico preko največje puščave Sahare v Afriki. Samo za proučevanje tozadevnih gotovih načrtov je dovoljen kredit 11,500.000 frankov. Po tem načrtu bi bilo mogoče se pripeljati iz Pariza do reke Niger v petih dneh. Koncert »Maribora« v sredo, dne 7. marca 1928, ob 8 uri «večer, ▼ dvorani »Uniona« v Mariboru: HAYDN0V ORATOKiJ „STVAR JENJE" Naročnikom in čitateljem! V tej številki »Slovenskega Gospodarja« smo morali priobčiti večje število inseratov. Nadomestili pa bomo čitateljem to na ta način, da bomo letos izdali posebno velikonočno prilogo. Naši narodni poslanci so v torek, dne 28 februarja, odpotovali v Beograd k sejam narodne skupščine, ki bodo trajale do Velike noči. Na domu torej poslancev do Velike noči ne bo. Naslov za Beograd je ta-le: Narodna skupščina, Jugoslovanski klub, Beograd. Kanonik in dekan Čižek je obhajal te dni 201etnico svojega župnikovanja v sta-roslavni Jarenini. Občine jareninske župnije so ga ob tej priliki imenovale častnim občanom. Odličnemu možu, ki je bil ob začetku vojne za svoje nesebično delovanje za ljudstvo hudo preganjan, tudi »Slovenski Gospodar« iskreno čestita! Trideset let župan. G. župan Čep v občini Vosek pri Mariboru obhaja letos 30-letnico svojega županovanja. G. Čepu, ki je odkrit in zvest pristaš SLS, čestitamo k njegovi 301elnici! Imenovanje častnim občanom. Iz Škal pri Velenju poročajo »Gospod.«: Tukajšnji občinski odbor je z veseljem ugodil želji ljudstva, da na viden način pokaže svojo ljubezen in hvaležrfost napram svojemu dušnemu pastir ju g. dekanu in monsignoru Ivanu Rotner in ga je ob priliki njegovega dvajsetletnega dekano-vanja v tukajšnji župniji imenoval za častnega občana. Ne da se preceniti skrb in ljubezen, s katero g. dekan mirno in neutrudljivo že dvajseto leto deluje za blagor župljanov v vseh ozirih. Vsak radostno prizna, kako lepo je g. dekan uredil in popravil našo cerkev, župnišče in gospodarska poslopja, pa brez konkurenčnega odbora in župljani niti ne čutijo, koliko lastnega denarja je monsignor izdal za popravila. V nedeljo, dne 20. februarja pa je gosp. župan Ivan Oštir, v spremstvu treh svetovalcev izročil g. od-likovancu krasno častno diplomo. Iz seje ožjega odbora mariborskega o-krajnega zastopa. V torek je okrajni za-stop sklenil med drugim: Služba cestarja za cesto Sv. Jakob—Sv. Jurij se podeli I. Korošecu iz Jarenine. Cestni mojster Fr. La jh napreduje v višjo stopnjo. Na Hein-zovem posestvu pri Sv. Duhu se zgradi nova stanovanjska hiša; posestvo pa se spremeflT v vžOren pašnik za rejo plemenskih bikov. Z deli za preložitev Rajz-manovega brega pri Jarenini se začne, čim bodo občine navozile kamen. Občini Kamnica se dovoli 5000 Din za preured-bo občinske ceste v okrajno. Ker gradi letos okra jni zastop več novih cest, se raz piše služba pogodbenega inžener ja za dobo osem mesecev. Istotako se razpiše tudi služba pogodbenega gradbenega delovodja. Za novo cesto od Svv Petra proti Ložanam se je oddala tvrdki Nasimbeni dobava 3300 kubičnih metrov gramoza z otoka v DraVi pri Sv. Petru. Delo za sgradbo nove ceste do vrh hriba pri Ne- bovi pa se bo razpisalo, čim bodo načrti odobreni. Avtomobil potnika tvrdke Franc Kor-mann iz Maribora se je vnel zadnjo nedeljo zjutraj na vožnji iz Maribora proti Hočam. Ljudje, ki so šli v nedeljo zjutraj v cerkev, so našli ostanke avtomobila pri razvanjskem križu. Na vozu se je vozil Kormannov potnik, ki se je rešil z gorečega avtomobila. Obesil se je v svojem stanovanju v Studencih pri Mariboru v nedeljo navsezgodaj zjutraj vratar mariborskega koroškega kolodvora, znani Šauperl, oče več otrok. Pozor pred sleparji! V poletju lanskega leta sta ustanovila dva Nemca iz Avstrije v Mariboru nekako banko pod imenom »Balkankredit« brez vsakega denarja. Z zgovornostjo sta izvabila iz raznih strank 140.000 Din in od te svote sta porabila zase 60.000 Din. Enega od teh goljufov so zaprli, drugi je pa utekel. Veliko naših podeželskih ljudi je oškodovanih po teh dveh sleparjih. Toliko imamo lastnih, varnih in dobirh denarnih zavodov, a ljudje ob vsaki priliki nasedajo slepar jem in to še povrh tu jcem! Stekel pes pri Sv. Lenartu v Slov. gor. Od novega leta 1928 naprej imamo strugi pasji zapor. Priklatil se je k Sv. Lenartu stekel pes iz Radehove. Lotil se je vsakega človeka in ogrizel mnogo psov. Šest ogrizenih ljudi se je zdravilo v Pasteur-jevem zavodu v Celju. Usodnega dne je ustrelil psa vrli nimrod Adolf Dimnik, pekovski moister pri Sv. Lenartu. Drugi , dan je ustrelil g. Dimnik še tri ogrizene pse. Za novo bogoslovje v Mariboru so nabrali in poslali 85 Din ob 7001etnici lavantinske škofije zbrani svat je na gostiji novonoro-čencev Paluc Matije iz Brengove in Ilešič L. od Sv. Andraža v Slov. gor. Bogoslovno vod stvo in bogoslovci se vesele, da prihaja misel za zidavo novega bogolovja iz ljudskih vrst Lavantincev. Mi upamo, da bo poziv, ki bo prišel v tej stvari od pristojne strani, vzbudil v celi škofiji vesel odmev. Blagim darovalcem za njih vzpodbudo in dar: iskreni Bog plačaj! »Vijesnik sreče«. Pod tem naslovom bo izhajal od sedaj mesečno enkrat ali dvakrat vrlo važen in koristen časopis, ki bo stalno obveščal svoje naročnike o rezultatih žrebanja vseh domačih in tujeh srečk, obligacij, zadolžniic itd. ter vseh domačih, državnih in dobrotvornih loterij.»Vijesnik sreče« bo na ta način zaščitil svoje naročnike pred nevarnostjo, da jim propadejo izžrebani dobitki. Obenem bo dajal strokovne nasvete v vprašanjih vrednostnih papirjev in srečk. Ogledno številko pošlje brezplačno uprava v ZagTebu. Preradovčev trs 5. Poročita SI.S Narodni poslanec Franio Žebot in obl, poslanec Šerbinek sta priredila dne 26. februarja v Svečini dobro obiskani shod Slovenske ljudske stranke. Ljudstvo odobrava, da je naša stranka zopet stopila v vlado in bo tam glasiteljica pravice ter poštenja. Za Radiča 5n Pribičeviča, ki sta znana kot največja cgagarja, pa ▼ teta krajih nihče ne mara. Krajevna organizacija SLS v Skalah pri Velenju ima v nedeljo, dne 4. t. m., takoj po prvi sv. maši svoj občni zbor. Vabimo vse naše vrle može in mladeniče, ker pride poročat odličen govornik iz Maribora. Drami je. V nedeljo, dne 4. marca, takoj p« ▼ečernicah popoldne, se vrši v drameljski kaplaniji poldnevni prosvetno-politični tečaj, ki ga bo vodil tajnik SLS iz Celja, gospod Peršuh. Občni zbor krajevne organizaci je SLS pri Sv. Juriju ob južni žel. Prihodnjo nedeljo, dne 4. marca, po prvi službi božji, se vrši v dvorani Katoliškega doma občni zbor krajevne organizacije SLS. Poročat pride tajnik g. Peršuh iz Celja. Na dnevnem redu je tudi poročilo odbornikov o poslovan ju v preteklem letu in volitev novega odbora. ^NAŠA DRI ISTV71 Krščanska ženska zveza ▼ Mariboru priredi v nedeljo, dne 4. marca, v veliki kazin-ski dvorani misijonsko predavanje z skiop-tičniimi slikami. K mnogoštevilni udeležbi vabi — odbor. Gornja Sv. Knngota. Tukajšnje Katoliško prosvetno društvo vprizori v nedeljo, dne 4. marca, ob treh popoldne v prostorih Katol doma svetopisemsko prelepo igro »Izgubljeni sin«. Sv. Rupert v Slov. gor. Zelo razveseljivo deluje naše bralno društvo, zlasti pa Orel, kateri se je letos zelo vzdignil in pomnožil število svojih članov. Kako veselo in koristno je za fante, ako se izobražujejo in utrjujejo duševno in telesno pri Orlu, mesto da bi ponočevali, hodili po plesih in gostilnah. Da pa bi z večjim uspehom moral delovali naš Orel in razveseliti naše ljudi, bo priredil na belo nedeljo krasen srečolov s 350 dobitki, kjer se bodo lahko dobile za 2 dinarja lepe . stvari. Središče. Ljudski oder naznanja, da bode kakor lani tudi lelos predstavljal nabožno dramo »Pasijon«. Predstave se bodo vršile: prvič na cvetno nedeljo, dne 1. in drugič na velikonočni pondeljek, dne 9. aprila, vedno popoldne ob treh. Cenjeno občinstvo, domačini in lujci, naj blagovolijo vzeti to na znanje in si že zdaj imenovane dneve rezervirajo za poset te nad vse krasne igre. Bog živi! Ljutomer. Prosvetno društvo v Ljutomeru vprizori v dneh 4., 11., 18. in 25. marca t. L »Kristusovo trpljenje in smrt« v enajstih slikah. Nastopi 70 oseb. Letos je oder spopol-njen in razsvetljava prvovrstna. Prosimo za najobilnejši obisk. Začetek ob pol 4. uri popoldne. — Odbor. Vojnik. V nedeljo, dne 4. marca, ob treh popoldne se bo vršilo predavanje s skiop-tičnimi slikami. Predaval bode gimnazijski profesor č. g. Anton Cestnik iz Celja o slojem večkratnem potovanju po Egiptu in Sv. deželi, torej o krajih, kjer se je rodil in učil Jezus Kristus. Družinska pratika sta leto 1928 s podobo Svete Družine se še dobi v vseh večjih trgovinah papirja itd. Segajte le po naši! Pri bolezni žolča in jeter kamenja v žolču in zlatenici Franc Jožefova grenčica uravnava popolnoma prebavo. Izkušnje na klinikah potrjujejo da domače zdravljenje z Franc Jožefovo vodo posebno pomaga ak* se vzame s toplo vodo zjutraj. ^tOkŽVEDMlO Rešene uganke: Štiri pod štiri itd. itd.: Mačka pod mizo, čaka na miško, miška ne pride, mačka odide — vse ima po štiri noge. — — Krtača-veverica: Ono, kar spleza na drevo, je veverica, kar ostane na tleh, je krtača. Nove uganke: Riba cela in še pol, stane dinar in še pol, koliko stane pet rib? (Poslal Marinšek.) — Kari sedi na peči in poje, zraven pa žvižga, a Kari ne žvižga. kako je to mogoče? — Kako se dan neha in noč začne? (P. Zorko.) Franček-pijanček in protialkoholizem. G. župnik je naprosil zdravnika iz mesta, da je prišel predavat o protialkoholizmu. Na predavanje je povabil tudi Frančka-pijančka. Po končanem predavanju, pri katerem je Franček-pijanček dremal in sanjal o litrčku, so vsi šli v gostilno na okrepčilo. Drugi so prišli trezni ven, naš Franček-pijanček pa je hodil, kakor bi imel veter v kolenih. G. župnik ga je po-kregal: »Ti si kljub temu zopet pil!« — »Gospod, naj ne zamerijo!« Gledal sem, kako je zdravnik pil limonado, pa mi je kar slabo prihajalo. In da ni bilo škandala zavoljo mojega slabega želudca, sem moral piti!« Tak žalosten uspeh je imelo predavanje na Frančki-pijančka, ki se bo izpreobrnil, . . . Mirne krvi. V mestu je gorelo v nekem hotelu. V sobi št. 14 je spal tujec. Sobarica ga pokliče: »Hitro vstanite, v sobi št. 4 gori!« — Tujec: »Ko bo gorelo na sobi št. 13, tedaj šele me pokličite, sem silno truden!« Če si poročil hudo žensko! V postu sta se srečala fant in mladi mož, poročen v predpuslu, ki pa je dobil hudo žensko. »No, kako je?« — »Kako? Izrekel sem žt svojo poslednjo voljo!« — »Zakaj in kako?« — »Pri poroki sem še rekel »da«, in je držalo, tedaj je bila moja poslednja vol ja!« Od peresa živi ... V kavarni sta sedela dva pisatelja. Enemu gre zadnji čas zelo slabo. »No, kako ti gre? S čim se pa preživljaš?« ga vpraša prijatelj. — »Vedno še s peresom«, mu odvrne. — »Tako? Toda pravzaprav kaj pišeš?« — »V Ameriko pisarim sorodnikom, da mi gre zelo slabo in me naj podpira io.« Listnica uredništva. Visole: Razprava o tej cesti sedaj ni na dnevnem redu. Kadar se bo določevala proga, kjer naj teče cesta, se bodo upošlevali samo stvarni razlogi. Na podlagi teh razlogov bodo kompetentni činitelji določili smer, v kateri bo ta cesla šla. Razpravljanje v časnikih ne vodi do cilja, marveč bi stvar samo zavleklo. — Koblc: ne spada v časopis. Kritike o igrah ne moremo prina-Sati v časopis radi pomanjkanja prostora. Naznanila prireditev naj bodo po možnosti ¡kratka. — Prijnteljem Dijnške kuhinje in dijaškega semenišča. Letošnjo zimo se je nabralo po gostijah in veselicah vMiko za zgoraj omenjeni ustanovi. Taisti, ki je nabral denar, nam pošlje dopis in še ravnateljstvu poseben seznam vseh darov. Radi pomanjkanja prostora bomo objavljali skupne sezname. — Sv. Jurij ob jui. žel. Nedovoljena kritika samskega stanu. — Fram. Tožljivo. — Velika Nedelja. Ne upamo podrejati ▼ občinsko gmajno, ker bi bila cela tnrs parfetroeo. Cene in seims^a poročila. CENE TUJEMU DENARJU. Na zagrebški borzi se je zadnje dni dobilo v valutah: i ameriški dolar za 56.50 Din. Dne 28. februarja pa v devizah: 100 avstrijskih šilingov za 799.85 do 802.85. 100 nemških mark za 1356 do 1359. 100 madžarskih pengov za 994.04. 1 ameriški dolar za 56.86. 100 francoskih frankov za 223.82. 100 čehoslovaikih kron za 168.68. SEJMI. 4. marca: Petrovče. 8. marca: Pilštanj. 10. marca: St. Jurij ob Taboru, Kapela, Spodnja Polskava, Dob pri Hrastniku in Ko-strivnica. Mariborsko sejmsko poročilo. Na svinjski sejm dne 2.4,- februarja 1928 je bilo pripeljanih 120 svinj in so bile cene sledeče: Mladi prašiči 7—9 tednov stari 280 do 300 Din, 3—4 mesece stari 380 do 450 Din, 5—7 mesecev stari 480 do 550 Din, 8—10 mesecev stari 580 do 650 Din, 1 leto stari 1C00 do 1200 Din, 1 kg žive leže 10 do 12.50 Din, 1 kg mrtve teže 16 do 17 Din. Prodalo se je 89 komadov. Sejmsko poročilo z dne 28. februarja 1928. Prignalo se je: 15 konjev, 14 bikov, 262 volov, 385 krav in 1 tele, skupaj 677 komadov. Cene so bile: debeli voli 1 kg žive teže od 8 do 8.50 Din, poldebeli voli od 7.50 do 8 D, plemenski voli od 7.25 do 7.50 Din, biki zn klanje od 5.50 do 8 Din, klavne krave debele od 7 do 750 Din, plemenske krave od 5.50 do 6 Din, krave za klobasarje od 4 do 4.75, molzne krave od 5 do 650 Din, breie krave od 5 do 6.50 Din, mlada živina od 7 25 do 8 Din. Prodalo se je 439 komadov, od teh za izvoz v Italijo 89 komadov, v Avstrijo pa 114 komadov. Živinozdravnik Pirnat: GosDodinfe! Redite le naše domače štajersko-zagor-ske kure! Pred nekoliko dnevi se je zglasil pri meni g. Abt iz Maribora, ki že precejšn jo število let nakupuje in izvaža živo in zaklano perutnino v inozemstvo. — Tega kupca prav dobro poznajo naše kmelske gospodinje iz bližnje in celo oddaljnejše mariborske okolice. Potoval je nedavno po večjih mestih južne Nemčije in Švice, kjer je imel že dolgo stalne odjemalce. Opazil je namreč, da je začel izvoz naše kuretine pešati, vsled česar se je hotel o-sebno prepričati, kaj je vzrok temu nazadovanju. K jerkoli pa se je zglasil in položil radi slabe kupčije, povsod so mu zatrjevali, da kuretine z rumenimi nogami ne potrebujejo, ker je imajo sami več kot dovolj. V Nemčiji in Švici, kamor je zlasti u-smerjen izvoz naše perutnine, se gospodinje po deželi tudi pečajo s kurjerejo, redijo pa mešanico domačih kokoši z italijanskimi, o kateri se trdi, da daje prid-nejše jajčarice. Ker pa ima ravno italijanska kura najizrazitejše rumene noge in take barve kožo po životu, njeno meso pa je precej pusto, premožnejši prebivalci večjih mest in leloviščarjl pogrešajo iz redno okusno in sočnato pečenko, kaJior ino daje pai le kura z rdečkasto-belimi nogami in belo kožo po životu. Nekdanji zvesti in zanesljivi Abtovi inozemski odjemalci so torej polagoma začeli izosla jati z naročili potem, ko so si bili poiskali dobaviteljev v naši sosednji nemški štajerski, kjer se izza prevrata posebno skrbno in dobičkanosno redi domača kura, naša štajersko-zagorska kokoš. Vas Razvanje pri Mariboru je že okrog lih 25 let najobširnejše vzrejevališče te odlične kure. Tudi je nastalo tekom zadnjih sedem let v vseh okrajih mariborske oblasti, zlasti pa v celjski okolici, zopet toliko večjih ali manjših takih vzrejeva-lišč, da pač nobeni gospodinji ni več težavno, nabavili si jajca za nasad od tam. Priporočam torej prav toplo ob bližajoči se pomladi vsem gospodinjam, da nasajajo koklje le na jajca naše izborne štajersko-zagorske kure. Nega m«»lzne živine. Malokatera stvar se omalovažuje v kmetijstvu tako kakor nega molzne živine in molža. Množina mleka, ki jo dajejo krave in kakovost mleka ni odvisna saino od prirojenih dobrih lastnosti in od pravilnega krmljenja. Na to vpliva v veliki meri tudi pravilna nega živali. V nego spada v prvi vrsti dnevno snažen je živali, najprimernejše po julranji molži. Za snažen je je najprimernejša močna krtača, kakor pa česalo (šlrigel). čiščenje in snaženje pospešuje boljše delovanje kože in s tem splošno počulje živali. Saj se ludi človek počuti dosti boljše, če je koža čista, n. pr. po kopanju. Živali se s tem utrdijo in se ne prehladijo tako lahko. Pospešuje se s tem zdravje, istočasno pa Se poveča tudi množina mleka za 3 — 6%. Krave, ki imajo včasih pokrito V» kože z blatnimi kepami, dajejo mnogo manj mleka. Take živali, ki jih dobimo ne samo v hlevih, ampak tudi na živinskih sejmih in celo na živinskih premovanjih in razstavah, so žalostno spričevalo za posestnika. Ker zahteva temeljito čiščenje precej časa in dela, je treba skrbeti zato, da se živali čim manj oblatijo. Moramo skrbeti zato, da imajo krave svežo sleljo, ali pa vsaj, da se jim ni treba vleči naravnost v blato. Če je ležišče neočiščeno in vlažno, je navadno ludi hladno, kar deluje škodljivo ne samo na kožo, ampak še prav posebno na vime. Živali, ki so prisiljene stati na vlažnih in zamazanih tleh, dobijo lahko vnetje med parklji, kar se more prenesti tudi na ostale krave v hlevu. Svež zrak v hlevu podpira zdravje živali, povečuje presnavl janje v telesu in s tem tudi množino mleka. Za molzno živino je svež zrak izredno važna stvar. Če pazimo točno na to, moremo računati dnevno pri kravi z % — H litra mleka več. Nikdar naj bi ne bilo, zlasti ne v kravjih hlevih, onega ostrega in neprijetnega vonja, ki se zagrize ▼ obleko tako, da ga več dni ni mogoče odstraniti. S primerno nego moremo doseči, da dajejo krave pri isti krmi več mleka, kakor pa mogoče v sosednjem hlevu, kjer se ne pazi dosti na snago, sveži zrak in primerno steljo. Tudi najhujšega sovražnika naiih sadovnjakov uničimo z ARBORINOM tvrdk« Che- motechna, Ljubljana, Mestni trg 10. 15? Ne sadite pregloboko. Ena največjih napak, ki jo večkrat napravimo pri sajenju sadnega drevja, je pregloboko sajenje. Posledica tega so razne bolezni, sušenje v vrhovih in predčasno usihanje. Čim težja in čim bolj vlažna je zemlja tem bolj se pojavljajo škodljive posledice preglobokega sajenja. Pri preglobokem sajenju pride spodnji del debla, ki je bil doslej na zraku, v zemljo. Ker je deblo drugače sestavljeno kakor korenine, ne more opravljati, ko pride pregloboko, takoj tistih poslov, ki opravljajo korenine. V deblo, ki je prišlo v tla, se nakopiči v veliki meri hrana. To povzroča, da izrastejo iz tega dela debla nove korenine, prave korenine pa vsled nezadostne hrane hirajo in polagoma usahnejo. Vsled takega položaja je drevo zelo ovirano v razvoju in si le pomalem zopet odpomore. Večkrat se začne tako drevje sušiti v vrhovih, dela številne vodne poganjke, in se mu na prvi pogled vidi, da mu nekaj manjka. Le takrat, kadar je zemlja suha, rahla in peščena, so navedene posledice manj očividne; v taki zemlji tudi drevje, ki stoji par centimetrov globlje, še razmeroma dobro uspeva. Zato je bolje, da sadimo drevje par centimetrov preplitvo, kakor pa le en centimeter pregloboko. Ako smo sadili preplitvo, pozneje še vedno lahko pomagamo, ako dopeljemo nekaj zemlje, ki jo razgrnemo okrog plitvo stoječega drevja. Ako pa sadimo pregloboko, je poznejša pomoč izključena Pregloboko sadimo navadno zato, ker ne upoštevamo, da se zemlja s časom se-sede, s tem pa pride drevo pregloboko. Ako spravimo na dno jame gnoj ali vej-nik, tudi ta polagoma strohni, zemlja pa se vsede z drevesom vred. Pregloboko sajenje torej preprečimo s tem, da ne devamo na dno jame nobenih snovi, kakor na primer listja, vejevja in dračja; vse te snovi polagoma strohni io in se vsedejo. Samo, kadar je zemlja zelo vlažna, moramo dati na dno jame 20 — 25 cm na debelo drobno sesekanega vejevja, nato pa moramo saditi tudi za 20 — 25 cm višie nad zemeljsko, površino. Večkrat se dene na dno jame gnoj, kar pa je za drevo brez pomena, ker se gnoj radi pomanjkanja zraka ne more razkrojiti, radi tvorbe plinov pa more drevesu celo škodovati Deset do štirinajst dni pred sajenjem napolnimo jamo z zemljo do gornjega roba, da se zemlja do sa jenja deloma že vsede. Na dno jame spravimo travnato rušo in jo dobro zdrobimo, da ne nasta-neio vmes praznine, v katerih bi se vte-gnile vgnezditi miši. Nato pride zgornja rodovitna in nazadnie manj rodovitna zemlja, ki smo jo dobili pri kopanju iz dna iame. Ako je zemlja slabe kakovosti, je dobro primešati eno tretiino do ene polovice komposta ali pa starega dobro razkro¡enega gnoia. Tudi lapor, cestno blato, odpadki zidin vplivajo ugodno na rast drevesa. Nanačno je napolniti vso jamo z vrtno zemlio ali kompostom. S tem bi'namreč prišlo drevo v enak položaj kakor rastlina v cvetličnem lory?u in uspeva samo prvi čas. Kakor hitro pa prerastejo korenine rahlo in rodovitno zeml jo v jami, začne drevo hirali in večkrat tudi usahne. četudi smo napolnili jamo nekaj časa pred sajenjem, se zemlja še vedno par centimetrov vsede, s tem pa pride drevo pregloboko. Temu odpomoremo s tem, da položimo pri sajenju čez jamo raven re-melj, drevesce pa držimo tako, da pride korenski vrat (kraj, kjer se začne deblo) 8 — 10 cm nad remeljnom. Ko se pozneje zemlja vsede, pride drevo v pravo globino. Travniki. Mnogo se govori in piše pri nas o važnosti živinoreje, o vzreji mladih, o krmljenju in negi starejših živali. Pri tem se pa pozablja večkrat na to, da tvori temelj živinoreje dobra in zadostna krma, ki jo imamo največ in najbolj poceni na razpolago pri primernem oskrbovanju travnikov in pašnikov. Na travniku se morejo hranilne snovi v zemlji najboljše izrabiti, ker imajo tu mešanico raznih rastlin, raznovrstnih trav. Zato tudi najlepše uspeva tak travnik in imamo največ koristi od travnika takrat, če ne tvori ruše samo ena ali malo vrst trav. Razne trave razvijajo svoje korenine zelo različno, ene globoko, druge bolj plitvo in zato tudi različno izrabljajo hranilne snovi v zemlji. Razne deteline vrste gredo s svojimi koreninami globoko v zemljo, trave ostanejo s koreninami bolj na površini tleh. V mešanici uspevajo rastline boljše, si dajeio medsebojno varstvo; ene so bolj občutljive proti mrazu in raznim škodljivcem, pa jih druge, ki rastejo bui-nejše pri tem varujejo. Mešanico raznih trav in deteljnih vrst je tudi lažje dobro posušiti, kakor pa samo eno vrsto, n. pr detel io samo. S košnjo, ko odvzamemo travniku seno, se zmanjša tudi količina hranilnih snovi v tleh. Ako hočemo, da je travnik res stalno opora gospodarstva, da nam daje stalno, leto za letom dosti sena, moramo hranilne snovi, ki jih s senom odvzamemo, nadomestiti. To se pravi, tudi travnik moramo gnoiiti, če hočemo, da se ta popolnoma ne izčrpa. Ako dovajamo travnikom s pravilnim gnojenjem zadosti hranilnih snovi, moremo množino sena še znatno novečati. Skoraj vsi naši travniki hi se dali še znatno izboljšati, mogli bi dajati mnogo več in bolišega sena, s tem pa bi mogli imeti nri istem gospodarstvu tudi več in boljše živine. Z malim povečanjem izdatkov za izboljša-nie travnikov moremo pri istem gospodarstvu dobiti razmeroma mnogo večii čisti donos. Travniki, ki nam ne daieip no hektaru več kakor 15 q sena, so slab! in se zato le slabo iznlačajo. Poizkušati iih moramo zato na kak način izbol ;šati Če vsled slabega tla in neprimerne lege to ni mogoče, je boliše, da tak travnik iz-premenimo v pašnik. Sestava raznih trav na travniku se stal no menia, zlasti še prva leta potem, ko smo travnik zasejali. Nekatere vrste Irav se širiio. druge pa vedno bolj izginiaio. Najbol;še je, če je sestavljena ruša iz niz kih ali spodniih trav in iz visokih ali zgornjih trav. Prve imajo tanke in kratke bil'ke, iz korenin pa poženejo te trave mnogoštevilne, navadno fine liste. Druge pa poženejo visoke in močne biljke, ki j imajo tudi širše liste. Pravilno mešanico travnega semena, ki je sestavljeno iz nizkih io visokih trav, s« dobi pri Kmetijski družbi za Slovenijo — v Mariboru, Melj-ska cesta 12. Ta semena so garantirano čista in kaljiva. Mešanica je za razna tla različno sestavljena, ker ne uspevajo na različnem tlu enako dobro iste trave. O gnojenju travnikov v spomladi je bilo nekaj pojasnil v predzadnji številki »Slovenskega Gospodarja«. Ako hočemo napraviti nov travnik, seveda moramo tla pred setvijo z gnojenjem in obdelovanjem primerno pripraviti. Količina semena, ki ga rabimo za 1 ha, je različna pri raznih travah, znaša pa povprečno 30 kg. Travno seme sejemo navadno samo (čisto) v jeseni, med žilno seme pomešano pa v spomladi od aprila do sredi maja. Žitno seme sejemo na jpo-preje in ko to zabranamo, sejemo mešanico travnega in deteljnega semena. V prvem letu nato kosimo kmalu, da se rastline bolj obrastejo. Ako nastanejo v ruši travnika prazna mesta, moramo travnik izboljšati z naknadno setvijo. Zato najprimernejši čas je po košn ji sena; če je pa takrat presuho vreme, pa po otavi. Travnik pobranamo dobro s travniško brano in sejemo nato V«—Vs one množine mešanice, kakor bi jo rabili pri polni setvi. Taka naknadna «etev je potrebna skoro pri vseh travnikih približno vsako šesto leto. Gospodarske* obvestila. Kmetijska družba Maribor in okoliš prireja v nedeljo, dne 4. marca, v šoli na Pobrežju predavanje o živinoreji. Govoril bode g. kmetijski svetnik Zupane. Začetek ob 10. uri. Dva enodnevna sadjarska tečaja se vršita na vinarski iL)rwaldu«, jih je menda na stotine. Vzrokov, da se je ta divjačina tako zaplodila, je več. V dobi gospodarske svobode od leta 1848 naprej je samo v občini Jurklošter izginilo v graščinsko žrelo kakih 15 kmetij. Graščiha pa ni več obdelovala dotičnih posestev, ampak zasadila z gozdnim drevjem, ali pa so se dotična posestva sama pogozdila. Izsekovanje gozdov se je vršilo zadnjih 30 let. V veliki večini gozdnih kompleksov pa, namesto da bi se posekani deli gozda pravilno nasadili in potem čistili in trebili, se to ne vrši, tako da imajo divje svinje varno zavetje v takih golosekih, to je posebno hrib sv. Trojice pri Jurkloštru, kjer lovci ne morejo slediti divjim svinjam, kjer je vse preraščeno z robido vjem in sreboljem. Seveda ni potem nič čudnega, če pridejo v nočeh na njive v večjih krdelih in v eni noči uničijo od 5 do 10 mernikov koruze, kar pomeni za našega kmeta že težak udarec. Lansko jesen so se pojavile divje svinje že tudi v drugih občinah našega okraja, tako v nekaterih vaseh občine Sv. Lenart nad Laškim in Marijagradec. Bati se je, ako se tej zverini ne pride v okom, da-se bo razpasla še po drugih občinah. Oblastna poslanca Tratnik in Deželak sta že meseca aprila lani v oblastni skupščini stavila tozadevni predlog. Priredila sta se že dva večja lova, ki pa sta bila brezuspešna, ker sta bila prirejena od ljudi, ki jim ni mar, da bi se ta zverina zatrla. Upajmo, da bodejo tisti, ki jim je sedaj poverjeno to delo, imeli uspeh, sicer bodo vsi pridelki naših po večini revnih kmetov uničeni, kakor ne po nobeni drugi vremen siki nezgodi! Sv. Rupcrt nad Laškim. Dne 12. m. m. je v Mlakah umrla vdova posestnica Marija Ula-ga. Bila je to znamenita žena: živela je sicer v tihem, skritem kraju, v priprosti, čedni hišici, a živela je srečno, kakor zlasti dandanes malo ljudi tako srečno živi: živela je 73 let v ntd vse srečnem zakonu, v sredini vrlih, dobrih otrok, bila jc namreč prava kršč. matij žena in gospodinja. Malo pred smrtjo je povzdignila svoje roke in oči proti nebu, rekoč: O Bog, hvala Ti za vse dobro, posebno pa, ker si mi dal tako pridne otroke! Pač redka hvala iz ust staršev! Slovesni pogreb je bil jasen izraz spoštovanja, ki ga je ranj-ka uživala po vsej župniji. Domači župnik ji je ob odprtem grobu govoril zasluženo slovo. Vrla, srečna mati, počivaj v miru! — Pustni čas smo preživeli Ruperčani še dokaj mirno, skoro pusto; še tepemo se ne, ker ne pijemo, in ne pijemo, ker nimamo denarja. Sv-etina pri Celju. V noči od 11. do 12. svečana je požar uničil gospodarsko poslopje posestnika Jerneja Pušnik, p. d. Komljnnca v Slatini. Zgorela je vsa krma, poljedelski stroji in orodje, 250 desk, preša, meso, zabela, sodi in mnogo drugih reči. Gospodar se nahaja v največji stiski, ker ima poslopja le nizko zavarovana, ima še od prejšnjih časov dolg na posestvu, ženo In otroke stalno bolehne. Dobri sosedi, zlasti Vengušt, Franc Bezgovšek, Koprive, SlapSak in mnogi drugi so mu takoj priskočili na pomoč. Zanetila je ogenj najbrž zlobna roka; preiskava je že * teku. • Videm pri Krškem. Angelj smrti je obiskal na Libni dobro Sotleškovo rodbino in jej napravil veliko bridkost. Umrla jim je ljubljena hčerka Francka, ki jim je bila kakor solnce v hiši. Dovršila je meščansko šolo in bila nekaj časa v službi, a proti Božiču jo jc pa bolezen priklenila na bolniško postelja Iskala je zdravja, toda Bog jej ni več namenil življenja med nami, ampak jo je v cvetu mladosti, v 21. letu, posadil v svoj nebeški vrt. Njen pogreb kot Marijine hčerke dne 26. februarja popoldne je bil kot slavnostni pohod, ker spremila jo je cela Marijina družba in silno mnogo drugih župljanov. Sveti ji večna luč pri Mariji! — V Dolenji vasi je pa umrla v starosti 87 let stara mati č. g. bogoslovca Vodeb Ivana. Naj počiva v miru! „Naš dom". Se enkrat lepo prosimo tiste, ki so pozabili naročnino plačati, da to ta teden storijo. Nam bi bilo zelo neprijetno, če bi morali imena teh pozabljivcev natiskali. Marčevska številka je izšla in ie posebno zanimiva. V nji je sedem slik. Do 4. marca jo bodo imeli tudi oddaljeni naročniki v rokah. Novi naročniki dobijo list lahko od marca naprej za 10 Din, če so naročniki »Gospodarja«!. Še 3000 naročnikov moramo dobiti, d« bo list izhajal vsak mesec na 32 straneh. Če lista ne dobile, ga reklamirajte! Na reklamacijo ni Ireba znamke. Slama, ki kratko gori! Nekateri so se prvi mesec silno vneli za »Naš dom«. Sedaj pa so opešali. Vztrajnost, vztrajnosti Naši dobrotniki. Hranilnica in posojilnica Vurberg 20 Din, Posojilnica Sv. Lenart v Slov. gor. 120 Din, Mat. Obran, lesni trgovec v Mariboru, 30 Din. Vsega Din 1360. I5og povrni! Za kratek čas. Zvest sluga. Poročnik je naročil slugi: »Prinesi mi vina, da se napi jem do smrti!« — Sluga Janez je postal in rekel: »Dovolite, gospod poročnik, da smem r vami umirali!« Dobra rešitev. Učitelj je vprašal: »Zakaj rečemo o svo jem jeziku, da je materin jezik, a o zemlji, da je očetnjava?« — »Nekatere ženske rade govorijo, zato materin jezik, očetje morajo pa molčali kot zemlja, zalo očelnjava!« Kdo je kriv? Lovec gospodu iz mesta: »Zadnjič ste rekli, da zato nič ne ustre-1 ji le, ker ima puška krivo cev. Evo, dal sem vam danes novo puško in zopet niste nič ustrelili!« — Gospod iz mesta: »Danes pa so zajci krivo tekli!« Čuden telefon. Mož: »Prosim te, nehaj vendar že enkrat. Čemu neki zvoniš vedno s to budiljko?« — Žena: »Pusti! Ti ne razumeš lega. Naj mislijo sosedi, da ima mo lelefon.« Na zabavnem večeru. Neki bogati bankir je priredil zabavni večer, katerega se je udeležilo zelo mnogo ljudi. Krog polnoči nagovori neki gospod svojega soseda: »Gospod, ali ne greste z menoj? Tu je zelo dolgočasno.« — »Zelo rad bi šel«, odgovori drugi, »toda ni mogoče.« — »A zakaj ne?« — »Ker sem jaz hišni gospodar!» SREČE Mnogo milijonov na leto izgube igralci ter lastniki srečk in vrednostnih papirjev s tem, ker o rezultatih žrebanj sploh niso ali pa zelo slabo obveščeni. Ne dvigajo se izžrebani dobitki, ki zastarajo in s tem zapadajo. c v vsakem mesecu. f * »Vjesnik Sreče« stalno obvešča vsakega svojega naročnika o stanju vrednosti,! zastavnih in prodajnih r možnosti vseh vrednostnih papirjev in srečk in točno postreza s strokovnim nasvetom vsem, ki hi hoteli zastaviti ali prodati svoje vrednostne jpapiije ali jih kupiti /IS iiii. Proti takim slučajem škode Vas obvaruje mesečnik »Vjesnik Sreče«, ki prinaša po avtentičnih podatkih točne najvestnjše kontrolirane rezultate žrebanj vseh tu- in inozemskih srečk, obligacij, zadolžnic, založnic itd., dalje vseh domačih državnih in dobrodelnih loterij, skratka vseh vrednostnih papirjev in srečk, ki pridejo pri nas v poštev. Te rezultate žrebanj objavlja »Vjesnik Sreče enkrat ali po potrebi dvakrat mesečno in sicer takoj po završenem žrebanju 269 Ugledna Številka »Vjesnik Sreče« se pošlje vsakemu interesentu naročnina pa znaša za celo leto Din 60.— pol leta Din 30.— četrt leta Din 20.— Pisma in denarna nakazila naj se pošiljajo na upravo Tesnili Sreče" ZAGREB Preradoviče 'trg5 Telclon 1-88, WttUiiuuüiiiuuiiiiiiiiiitiiwiiiiyuiiMüjii ® MALA OZNANILA Redni občni zbor »Živinorejske zadruge v Studeni-cah , r. z. z o. z., se vrši z navadnim sporedom v nedeljo, dn 4.c marca t. 1. ob 10. uri in sicer v Brezju pri bikorejcu H. Kitek. Vse člane iz Studenic in Poljčan uljudno vabi na-čelstvo zadruge. 282 Naznanilo. Tvrdka Krois Ivan, Maribor, Koroška c. 18, naznani cenj. odjemalcem, da pride s čevlji na cvetni petek v Slovensko Bistrico. 255 Cepljeno tr»je ima Anton Turin, Modrače, p. Slude denice pri 1'oljčanah. 281 Čevljarski stroj, dober. Singer Ilolmaschine, se ugodno proda. Skof, Po brežkn c. 9, Maribor. 271» Predivo kupuje samo v ve čji množini pri takojšnerr plačilu po navišjih dnevni! cenah llinko llumer, Svel Križ pri Liliji. 21" Dober lanlutek dobi vsak do (moški in ženske), k je pošten in hoče delati Priložite 2 Din. »Brezal koholiu produkcijac, Lju bljana, Poljanski nasip št 10 M. 19* •Jabolčne divjake, izredno močne, prvovrstne, po 50 para, drugovrslne po 40 para za komad, nudi llinko Hrastnik, ekonom, St. IIj. Velenje. 2fi2 Vajenec se sprejme z do brim spričevalom pri Ivanu Dezman, steklar, Maribor, Urbanova ul. 2. 280 Vajenca iz poštene hišr sprejme Miha KokošincV vrlnar, Celje, Gaberje 18f Krojaški pomočnik, ki jc zmožen za vsako delo, tre zen in mlad. se sprejme ta koj pri Gašper Krebel, Sin venjgradec. 2slalna< na upravo 280 Deklico in fxn*a od 12 le' naprej spreime Friderik čerče. Sv. Jurij ob Pesni ci, Z g. Kungota. 287 Viničar se sprejme s 4 delavskimi močmi. Mora imeti dve svoji kravi. Pri Krambergerjevi, Gradiška ¿L, 18, 5p. Kupola. 291 Sprejme se za pastirja Šole prosti fant. Več se izve v upravi. 289 Krepkega poštenega fanta, 10 do 19 let, se sprejme za vsa hišna dela in kletarstvo. D. Pnčnik, veletrgovina z vinom, Laško. 273 Dekle Mletno, ubogih ali brez staršev, se vzame za svojo. Crepinko Rozina, Zrkovci 4, Maribor. 258 Volar, pošten in marljiv, se sprejme l. marca v tup-nišču v Mariboru. 230 Malenit. Važno za vinogradnike, hmeljarje, vrtnarje in stavbena podjetja: Konzerviranje lesa z Ma-lenitom. Malenit je danes najmodernejše, najcenejše, specijalno sredstvo zoper: lesn ogobo, — trohnelost. Vporaba hladnim potom. Malenilovo glavno zastopstvo Maribor, tč. Lajterš-perk, nad tunelom. 2fi3 Ofertna licitacija za napra vo novega ostrešja na farno cerkev Sv. Rupert v SL gor., ki se vrši dne 12. III. 1928 v stari šoli. Načrt in proračun na razpolago pri Janezu Muršak v Sp. Vo-ličini št. 44. Pravilno o-premljeni oferti se morajo vložili dve uri pred licitacijo. Cerkveno-konkurenč-ni odbor si pridrži pravico izbirali med ponudniki ne glede na najnižjo ponudbo, Cerkvenokonkurenčni odbor. 250 Minoritski samostan, Ptuj, ima na prodaj: 1. 1000 komadov hmeljevk, franko samostansko dvorišče v Ptuju, po zadnji ceni 5.50 Din. 2. Težkega konja žreb .a, 10 let starega, po najnižji ceni 4500 Din. — Vzame se v službo za vrtnari-o in poljsko delavko od t. narca do konca novembra t. 1. eno žensko, pridno in pošteno, za 150 do 200 Din •nesečne plače in popolno oskrbo, razven oblačil in obuval. 257 Proda posestvo s hišo tik okrajne cesle, sama ravnina, meri 4 orale, cena 35 tisoč Din. Kari Zagoršek, Sv. Florijan pri Slatini, p. Rogatec. 254 Posestvo 10 oralov se proda. Bolnar Gabrijel, Sv. Jakob v Slov. gor. 207 Posestvo 8 oralov v dobrem stanu takoj na prodaj. Marlin Kranjc v Ilošnici, Laporje. Prodam 12.000 cepljenega trsja na Rip. Porlalis Golhe st. 9. Rer. + Rip. Telcki. V. rlsling. Muškat Sijlvaner. Pošip, Pulander, Rurjfiinder h in c. Kapčina, Sijlvaner. Sladka minka. Muškat, ¿Inlilmna b in c, dišeči Traminer, Porlngi-ser, Izahela, vse po nizki ceni, Jakob Verbnjak, trt-ničar, p. Sv. Vid v Pobre-žju 156 ni¿e Ptuja. 249 Kupi se mala hiia z rrtom T bližini Maribora. Več pove uprava lista. 272 Prodam: 1. Mlatilnico s popolnim čiščenjem zrnja, mator ti k. s. Cena 15.000 Din. — 2. Mlalilnica z dvojnim čiščenjem, molor 4—4> k. s. Cena 10.000 Din Tudi posamezno! J. Skr-binšek, Hajdina, p. Pluj _2?J Posea.ro, rodovitne njive, travniki, lep gozd in poslopja, proda Zagorski, Maribor, Tallenbahova ulica 19. 277 * Proda se posestvo 7 oral. z majhnim prevžitkom starega moža Alojza Gsel-man, Trniče št. 49, p. Sv. Janž na Drav. polju. 278 Proda se 50 met. slotov sena in 10 met. slot. krompirja. Več se izve v upravi. Proda se lepo posestvo na Zg. Hajdini št. 8. Posestvo je ob okrajni cesti, tik župnijske cerkve in vsega skupaj 10 oralov, njive, travniki in mlada hosta. Dve obokani kleli, ena visoka, 19 m dolga; novo gospodarsk. poslopje, obokani hlevi, veliki vrt. Izve se v Vojniku pri Celju št. 26, pri Mariji Toman. 284 RAZGLASI Viamem v najem posestvo z inventarjem tudi z živino za polovični pridelek ali v denarju, da se redi oa 8 do 16 glav živine. Pred pogoj sladka krma. Najra je v okolici Maribora. Na slov v upravi lista po< »marljiv«. 226 Uobroiilofrt velika pekarna lepi Irg, lokali na prometni točki se zaradi družinskih razmer poceni proda. Na ilov v upravništvu. 225 N'a prodaj je lepo posestvo ob okrajni cesti in ob kolodvoru Sv. Jurij ob juž. žel. Natančnejše se poizve v gostilni Maslnak, Sv. Jurij ob juž. žel. 224 Lepo posestvo v bližini Maribora. 8 minut od želez niške postaje, 3 minute od tržavne ceste, približno U oralov, stanovanje s tremi sobami in kuhinjo takoj na razpolago, 2 kleti, veliki obokani hlev, uta, vse pripravno za vsako obrt se proda. Naslov v upravni štvu. 233 Proda se posestvo. Hiša, orale zemlje, velik sado-gospodarsko poslopje, 4 tosnik, 10 minut od Sloven ske Bistrice. Naslov goslil-na Zorzini, SI. Bistrica. 247 ^■■BB Zahvala. ■■■ Vsem udeležencem pogreba našega ljubega, nepozabnega očeta, gospoda Janeza Bržnaka posestnika na Laikem dvora izrekamo najiskrenejšo zahvalo, posebno še prečastitim gospodom domačim in tujim duhovnikom, slavni požarni brambi na Rečici, sploh vsem. ki so nam izkazali svoje globoko sožalje ter jiih prosimo, da dragega ranjkega ohranijo v blagem spominu. Homec — Laški dvor, 26. febr. 1928. 288 2alnjoča rodbina. Lepo posestvo na prodaj v Sp. Hočah 12. 221 Majhno posestvo, oziroma niso i vrtom, pripravno za vpokojenca, hupiin v lepem ¿¿raju bhjtu železnice. Po-iiuuue z iiaveubo cene na J. Hostnik, Kozje 87. 295 Deicljuo seme in druga semena, zajamčena, priporoča Jos. Jagodic, Celje, Gla vni trg. 293 iJčcnca za trgovino, s par razreui sreuiije šole, nemščine zmožnega, sprejme: Jos. Jagodic, Celje, Glavni trg. Oskrba v hiši. 291 Kupim lepe sedemmeter-ske hmelovke. smreka. Livada, Celje, Gaberje. 296 6Iščem viničarja s tremi delavnimi močmi. Ponudniki naj se prijavijo pri gdč. Mariji Dominkuš na Zgornji Polskav. 298 Nove knjige. Fantom: >Besede življenja«, to je fantovski molitvenik, stane z rdečo obrezo 22 Din, z zlato obrezo 30 Din. Dekletom: »Kadar rože cveto«, lepa beseda za lepo življenje, stane 8.50 Din. Materam in gospodinjam: »Domači vrt«, kako ga uredimo, obdelujemo in okrasimo. Stane 33 Din. Gospodarjem: knjigo »Prva pomoč živini v nesreči«, da se rešijo gospodarska škode. Knjiga slane 34 Din. Otrokom: »Rokovnjači izpod Tatre«, zanimivo povesi za 16 Din. Vsakemu: »Dom«, ki ga je ustvaril« poštena ljubezen, ki praznuje zmago v srečni Veliki noči kmetskega življenja. Knjiga stane 22 Din, vezana 35 Din. Vse te knjige se naročajo v Tiskarni sv. Cirila v Mariboru, Koroška cesta 5, ali pa: Aleksandrova cesta 6. Naročite jih kmalu, Velika noč se bližal Za Velikonoč — lepo hišo. Za Velikonoč osnažimo hiše, jih pobelimo, na novo ovenčamo slik«. Marsikdo bi rad namesto začrnele slike novo. pa ne ve, da ae dobijo različne slike in kipi v v Tiskarni sv.Cirila v Mariboru * kar najceneje. Podobe Srca Jezusovega in Blarijincga, kakor tndi drage stanejo: Velik..»t v < m: 19X26 24X34 25 x38 32 X 42 39x51 47 X63 54 X73 Din 2-— 3 — 4-50 6 — 9-- 13- 18-— Kipi Srca Jezusovega in Marijinega, Lurške Marije ia Brezmadetn* stanejo brez poitnine: Vignkoot t cm : 30 37 42 50 65 85 100 Din 57"— 80"- 90"— 150" - 240"- 600— 1050"— Kipi sv. Antona Padovanskega, sv. Alojzija, «r. Jožeta stanejo: Visokost » cm: 2H 32 42 50 «6 110 Diu — 72 — 10«-— 210-- 380 — 1260-— Kipi «v. Terezije Deteta Jez. stanejo: Visokost t cm: U 1« 22 31 42 60 85 lin 3«'- 44- 46'- 80-— llft— 210'- Podobe Križa nega, iz lesa za poljske križe stanejo: Visokost t eni: 40 60 6(1 70 80 90 110 420"— 120 Diu 300 — 480"- 690 — 830'— 936" - 12O0" - 1560"— 1800"— Za večje kipe in za kipe drugih svetnikov naj se blagovoli vprašati po dopisnici. Artur Sills: Smrtna past. Ameriški roman. Priredil Fr. Kolenc. (Dalje.) Dvom je izginil. Juanita se je zopet približala Dü-bellu. Ta jo je objel in poljubil. Pes je naenkrat zopet poslal nemiren. Čutil je, da je nekdo zunaj. — Sveta Devica! — je mrmral Miguel, ko je skozi okno videl v sobi Juanito. Ko je iz skrivališča videl, da se bliža Eübellovi kolibi zavila, z mrežo omotana postava, je mislil, da je to kako sosedovo dekle. Toda kaj vidi sedaj! Miguel se je slisnil k zidu, da bi slišal, kaj govorita. Ker pes kljub gospodarjevim opominom le ni miroval, je Dübell zastrl okno, lako da Miguel ni videl in ni slišal ničesar. Dübell in Juanita sta se mirno razgovarjala. — Povej mi, srček — je božal Dübell dekletove črne lase — kje si videla Raoula in Holandko? — Pri vodi. Gledala sla, kako je čreda preplavala reko. Toda ne boj se. Raoul kmalu odpotuje in zalo «en prišla k tebi. — «»tnU tud» o«Hdr.?o' , — Ne! Raoul odpotuje le za par dni in z gostoma ; se je dogovoril, da ga počakata, dokler se ne vrne. Le dobro pazi; kar sedaj povem, je najbrž zelo važno. Za zlato gre, ki ga iščeš. — Ne verjamem, da bi to zlato eksistiralo — se je smejal Dubcll. — Jaz pa sem ga videla. — Videla? — Pred odhodom v Evropo je Raoul ob neki priliki obiskal mojega očeta in je ostal pri n jem pozno v noč. Jaz sem skozi okno opazovala in videla, kako sta pregledovala neke spise. Drugo jutro je Raoul odpotoval proti severu, kjer nima posestev. Cez nekaj dni se je vrnil. Z očetom sta se zopet razgovarjala in Raoul je povedal, da je našel nekaj. »To v resnici eksislira«, je izjavil Raoul, »samo da ho treba mnogo ležav premagali.«! — In da bi dal svojim besedam večjo veljavo, je postavil na mizo zlato kupo. Oče je oslrmel — — Rekla si, da Raoul kmalu zopet odpotuje? — jo je nestrpno prekinil Dubell. — Da. Mislim, da prihodnjo sredo. — Hm! Morda bi ne bilo slabo, ako bi tudi jaz odpotoval. Juanita mu je položila roko na ram». — Ali mu hočeš slediti" CO ;of g-sf Lr " "TfTiffffWBF™* Boksla.1 Moški čevlji Din 182 — Moški polčevlji Din 169 — Ženski čevlji Din i82.— Ženski polčevlji Din 169.— Otročji BI — 35 Din 110,— Otročji 26 — 30 Din 73 — Otročji 22 — 25 Din 56 — Damski šcvro Din 185.— Damski v barvah Din 198.— Damski lak Din 199 — moški iz kravine Din 154.— Moški iz teletine Din 163.— Naročile takoj, dokler so tc nizke cene in pišite tudi po cenik z več 1000 slikami na veletrgovino R. STERMECKI, Celje št. 24 Naročila čez Din 500 pošt. presta. Kar ne ugaja se zamenja ali vrne denar. najboljše garantirane cepljene ¿godne >adne 13» trte breskve divjake najugodneje Razglas Dražba oMIiiMl l°vov v m ii m tum Dražbe občinskih lovov v srezu Maribor desni breg se vršijo po sledečem redu: Dne 12. marca 1928 za občine: Bistrica pri Limbušu, Dogoše, Frani, Gorica, Spodnje Hoče, Zgornje Hoče, Ješenca, Loka, Sv. Marjeta na Dr. polju, Zrkovce, Morje in Orehova vas. Dne 14. marca 1928 za občine: Pivola, Račc, Ranče, Radvanje, Ruše, Studenci, Tezno, Cinžat, Sv. Lovrenc na Pohorju, Recenjak, Rudečibreg, Kumen. Dne 15. marca 1928 za občine: Bojtina, Slov. Bistrica, Zgornja Bistrica, Bukovec, Cigonce, Crešnjevec, Frajhajm, Gabernik, Kalše, Kovačavas, Laporje, Spodnja Ložnica. Dne 16. marca 1928 za občine: Zgornja Ložnica, Sv. Martin na Pohorju, Spodnja Novavas, Ogljenšak, Ošelj, Pokoše, Zgornja Polskava, Spodnja Pol-skava, Pretrež, Riloznoj, Smrečno, Šentovec, Vr-hole in Vrhloga. Dne 20. marca 1928 za občine: Dežno, Ilošnica, Jelo-vec-Makole, Lušečka vas, Modraže, Pečke, Pekel, Stanosko, Stopno, Studeniee in Statenberg. Dne 12. in 14. marca t. 1. še vrši dražba pri srez-kem poglavarju Maribor desni breg v sobi št. 8. Dne 15. in 16. marca t. 1. se vrši dražba v občinski pisarni v Slov. Bistrici. Dne 20. marca t. 1. se vrši dražba v občinski pisarni v Poljčanah. Zdražitelj lova bode moral plačati razven običajnih pristojbin še 20% oblastne takse. Sreski poglavar v Mariboru desni breg, dne 23. februarja 1928. 270 I. Poljanec s. r. -azpošilja i. GRADIŠNIK, irto- in Irevesnicarsko podjetje DOBRNA PRI CELJU Cenik na zahtevo zastonj' Tomažev, žlindra \pneni dušik Superfosfat {alijeva sol vedno po najnižji ceni v zalogi pri tvrdki Lovro Petovai os Ivanjkovci V vukeiii petem paketu pO pol kg zdravstveu« sladne kave Viktor Juri Hi je izvrstne kvalitete, »< nahaja 2 Di* v golorin L» premijo. , K- Pozor! Jabolčna drevesa različnih vrst so za dobiti. Josip Toplak, Strihovec 38, St. llj v Slov. gor. 222 Semena vse vrste kupite najugodnje v trgovini Fr. Senčar, Mala Nedelja in Ljutomer. 243 Motike kupite najcenje v trgovini Fr. Senčar, Mala Nedelja. 244 Vsi, kateri bodete to lete zidali, pozor! Za zidanjt podstrešnih sob za majhne stavbe za vse medzide lah ko rabite najcenejšo opeko iOka«, z katerim zidanjem prihranite velike slroškt pri zidarskem delu. Opekb >Oka< se dobi vedno pri meni v zalogi ter pišite pc brezplačna tozadevna po jasnila in cenike na ni slov: Korošec Dragotin Šmartno ob Paki. 204 Medni občni %hor ¿Kmečke hranilnice in posojilnice tf ¿Piajtt, registr. zadruga z neomejeno zaoezo se orši v sredo, dne 7. marea 1928 ob L uri popoldne o uradnem prostoru. JOneoni red: 1. Vitanje in odobreni» zapisnika o zadnjem občnem zboru. 2. J^oročilo načelstoa in nadzorstoa. S. J'otrjenje rač zaključka za luto ¡¡/27. 4. Voliteo oačelstoa in nadzorstoa. č. Slučajnosti. JJko se pri tem zborooanju ne doseže sklepčnost, se orši eno uro pozneje drug občni zbor na istem mestu kateri oel/aoao sklepa ne glede na ¿teoilo naozočih člaaoo. '7+ Sfačelsttio. RAZPIS. Razpisuje se oddaja stavbe novega gospodarskega poslopja pri nadžupnišču Sv. Križ na Slatini. Vsi potrebni podatki in podlage za proračune se dobe od 4. do 10. marca 1928 dopoldne v nad-župnijski plisarni istotam. Pravilno sestavljene in zapečatene ponudbe se morajo tamkaj vložiti najkasneje do 11. marca opoldne. 283 Cerkveno-konkurenčni odbor. Kmetie in trgovc«! Zamenjam vse vrste žita najpovoljnejše ter kupujem pšenico po najvišji dnevni coni. Dalje nudim cenj. trgocein Ia koruzni zdrob in moko iz rumene in bele koruze. A. GRUNDNER nasl. FR. DROFENIK umetni valjčni mlin. 193 Poljčane. — Naravno. Njegova sled je boljša od zemljevida. — Toda ubije le, ako zapazi lo. — Kako moreš kaj takega misliti? Slabel bom za to, da me ne bo dobil. Čas je potekel in dekle je moralo iti. Dubell ji je odprl vrata. Miguel je za grmom napenjal ušesa, da bi slišal, kaj govorila. Nekaj besed je v resnici slišal. — Eno sem pozabila — je rekla Juanita še med vrati. — Mogoče ti prav pride. Slišala sem, ko je omenjal Raoul reko malih rib. — Reko malih rib! — je dejal Dubell živo. — In kaj je rekel o njej? — Nič. Samo ime sem si zapomnila, ker je tako čudno. * — Da . . . dal Toda ali nista govorila tudi o drevesih, ki jih nazivajo »puščice«, ali pa o jami zlate mačke? — Ne, samo o reki. Iztegnila je roko. — Dragec, bojim se za te. Obljubi mi, da se vrneš zdrav! Dubell jo je pomiril in Miguel je videl, kako sta šla na kraj, kjer je bil privezan Juanilin konj. Istega večera, četudi nekoliko prej, sta Belka ter Casas jahala ven. Gregor je ostal doma. Jahala sta tesno drug poleg drugega. Solnce je zahajalo in nad velikimi pašniki se je razJil zlalorumen sijaj. Lahen velrič je božal Belkin obraz in srce ji je močno tolklo od veselja. Naenkrat je zagledala na obzorju temne oblake dima. Raoul ji je razložil, da se je nek je užgal pašnik in se je smejal nad bojazljivo pripombo, da je tak požar lahko nevaren. — Nevaren lahko postane le takrat, ako so tla popolnoma izsušena in je trava zelo suha, sedaj pa je trava zelena, kakor vidite. Pri cilju sva! Sedaj bodete videla, kako ločijo živali. Opazujte, kako ti fantje izvrstno jahajo! Dva pastirja sta drvela med čredo. Bik, ki sta ga hotela ujeti, jima je dal mnogo posla. Ko da je čulil, da ga čaka nesreča. Zato je tekal na vse strani, preril se je med druge in zopet oddirjal. Pastirja sta se mu tesno približala. Prizadevala sta si, da bi ga dobila med sebe. — To spominja na »polo« — je dejala Betka,. — Razlika je le v tem. da možje sedaj jahajo na konjih, ki so še napol divji. Gltjle, sedaj sta ga že ujelal ^ ^ ---- ----_ -— . - - t)pf mHMMUflllUm «MUC» > * v — ■ > « .M •e s i s 50 i m M * B Si fcl 0 :=, o« •2 3 nan Zahvala. hčerke n Ob krutem udarcu, ki nas je zadel s prerano izgubo ljubljene Albine Lasbather-jeve učiteljice v pokoju, je do šlo toliko dokazov toplega sočustvovanja, da se ne moremo vsakemu osebno zahvaliti, zato tem potom najiskrenejša zahvala! Posebna zahvala bodi izrečena vsem, ki so od blizu in daleč prihiteli, da pokojnico spremijo na zadnji poti, preč. duhovščini iz Ruš in drugih krajev, spoštovanemu domačemu učiteljskemu zboru za mnogoštevilno udeležbo s šolsko mladino, dragim stanovskim tovarišem in tovarišicam, vlč. g. domačemu župniku, g. višjemu šolskemu nadzorniku Matiji Senioviču in ravnateljici meščanske šole gdč. Antoniji Štupca za pretresljive nagrobne govore, gg. ruškim pevcem za ganljive žalostinke ter darovalcem krasnih vencev in cvetja. Vsem in vsakemu posebe: srčna hvala! Ruše, dne 22. februarja 1928. 256 Josip in Antonija Lasbacher. To je ona prava švicarska žepna ura katera se radi te?» naibolj kupuje, hvali in pri poročnje, ker ona brez vsakega popravil* najdalje vzdrži 6;is na minuto točno kaž ¡d se priSteva k najboljim Švicarskim uram čeravno tako malo stane St xoo Žepna ura An- ¿10. Dir kfirjevst 2 s g G £ jJ 5 3 « m > ► > 'Is VN £ rO cc p C • ? R * s fflmraaBBi 186 Veletrgovina galanterije in igrač F. König, Celje prodaja po reklamnih cenah: Otroške vozičke od Din 420*— naprej Damske ročne torbice...... „ 27*50 Potne košare . „ * 62-50 Gramofone . . „ „ 360»— Gramofonske plošče v veliki izbiri. Umetno gnojilo T«eh vrst, poljedelske stroje, galico, semena ter druge kmetijske in vinogradne potrebščine ima v zanesljivi kakovosti in najnižji ceni stalno na zalogi l: KMETIJSKA ZADRUGA V PTUJU. Nakupuje deželne pridelke! n tt Originalen francoski Eclair1 V/ermorel je najboljša brizgal-nica na svetu. 134 Generalno zastopstvo Sarzel d. d., Subotica Zahtevajte cenik! Oobi se lahko povsod Kože divjačine zimske (decembra do mar ca), veverice, bele podla sice in druge, kupuje po najvišjih cenah: J. Ratej. Slov. Bistrica. 1542 miiminmmiinniinnmiiiiiiiiiiiiiiiiilliiillllliilliliniii, LiUUlllttUiUi UlilUllti tli t ilill lil Ulil tllliiu lillliiliilli ii 1 i llillll lil UUiii 1 kuiuii il it ti llili Iii illii ill i UUiU i iJi i Ui t lilül Ulliliililti iill Lili i ÜllllitU liii Ulli ÜiiillliliilliiJ Denar naložite MC* najboljše in najvarnejše pri Spodnještojersbi ljudski posojilnici v Mariboru S Ako Vas kaj muči nko čutite bolečine. kupite si v lekarni ali v tozadevni trgovini Fel-lerjev pravi le pod i Seči* »Elsufliiid«. Otirajte si * vsako jutro in večer bolna mesta in izncna-?, dilo in obradovalo Vas bo. kako br/.o in pri. jetno je Elsafluid obla--, žil Vaše boli. Ako »te f zdravi, rabite Elsafluid ^ za izpiranje grla in za pranje telesa. Bodete Elsafluidu hvaležni in * ostali mu bodete zvesti! ' DNEVNO negova- 0 nje telesa z Elsaflui- g dom Vas bo nagradilo g z bistro glavo, močni- sj mi živci in zdravim g upanjem, obvaroval bo g Vas pred nahodom, eri- g po in drugimi bolezni- g mi in ustvarjal Vam g tako veselje do življe- g nja. Tudi notranje, par g kapljic na sladkorju g ali mleku, obvaruje /.ahtevajte v lekarnah ali tozadevnih Titovinah tudi v naimamih kraiih 17 i-cn* .Fellerjcv* prav Elsallu-d v po /kusnib stckleničicah po K Din, v Ivojmh po 9 Din ali v špcdlalnih po H Din Ako pranega ne 'lohite, naro ■ te direktno po p 5ti, pntem imat .eveda cei.eje čim ver naročite naen krat, kar zomoto in poštnino vred stane Naslov označite javio- Lekarnarja Eugen V. Feller, Stubica Donja, Elsatrg ■ 341, Hrvatska. Vas proti neugodnostim, grčevima itd. ter na želodec prijetno deluje. Že naši starši in dedje bo rabili Feller-jev Elsafluid zunanje in notranje kot zanesljivo domače sredstvo in kozmetikum za celo telo. Jačje je in bolje deluje kot francosko žganje. t polzknsnih tli 6 dvojnik ali n,_ 9 ipecijalni steklenici . . 11 poizkusnih ali l* dvojnih . „ «j^ ali B špocijalnih steklenic . 1 ">4 poizkusnih ali 36 dvojnih (u. —. ali 1« tpacijalnih ateklon.o "" "" Stolna ulica 6 Obrestuje hranilne vloge brez odpovedi po q r, z. z n. z. Stolna ulica 6 na trimesečno odpoved po /O 8°/< I» * « s ro-čilo, da mora nenadoma odpotovali. Ker je zaposlen s pripravami, ni mogel k večerji. Dasi pa odpotuje, njima ni treba oditi, ker se kmalu vrne. — Ne, Gregor — je odločno izjavila Betka, ko je brat predlagal, da bi ostala, — ne, jutri odpotujeva! Dovolj dolgo sva uživala gostoljubnosti' Pri zajutrku je Raoul opravičil svojo odsotnost. Povedal je, da mora odpotovati, ona pa naj ostaneta in počakala, da se vrne. Ko bi Gregor ne vedel, da ga Betka prodirno gleda, bi gotovo sprejel prijazno vabilo. Tako pa ga je odklonil. Ker Casas ni mogel gostov pregovoriti, da bi ostala, je storil potrebne korake, da bi z nočnim vlakom lahko odpotovala. Na ta način še lahko prisostvujeta jahalnim vajam pastirjev. Naglašal je, da bi mu bilo težko, ako bi morala zapustiti Argentino, ne da bi videla, kako se krotijo konji. To je ena najbolj zanimivih iger v deželi. VIII. Zgodaj zjutraj so se zbrali pastirji od vseh strani, kar so si šteli v dolžnost, da se udeležijo vsake igre, kjer lahko pokažejo svojo spretnost. Pod drevesi so sedeli in se pogovarjali o predsto-ječi igri. Stari Donato jih je omalovaževalno poslušal. Svoj čas je prekosil vsakega izmed njih. Miguel je nekoliko dalje sedel na samem in je razmišljal, kako bi povedal gospodarju, kar je videl in slišal. Naenkrat je zagledal Diibella. Ko je videl, da je stopil s konja in sedel malomarno k drugim, je prišel na neko idejo. Eden najboljših konjenikov je v okolici, zato mu ne bo težko osmešili tega novinca. Miguel si je toraj prizadeval, da bi Diibella izzval na način, kakor je bil tu v navadi. Z namigom, katerega Diibell ni mogel prezreti, je zaklical enemu pastirju: — Oče me je poslal, da poizvem, po čem so mule. — Čemu bo očetu mula? — je vprašal nekdo med množico. — Ker ima bolj ozek hrbet in človek lažje sedi na niej — je odgovoril Miguel in je postrani pogledal Du-bella. (Dalje prih.) lltlllllllllllltlllltlfflMIHi O ► ». . . Thurpil (tirpil) zamorem dati najboljše spričevalo. Med tem, ko se mi v teku 8 let nikdar ni posrečilo, po zimi ob krmljenju s kislimi odrezki, bolano tele rešiti, so pa v pretekli zimi vsa teleta, katerim sem od dneva skolenja dajal dnevno po en svaljček, zdrava ostala.« Thurpil obvaruje pred ovčjo drisko, f Klostergut C. Thurpil se dobi živinozdravnilcih in lekarnarjih. Edina tovarna: Cl. Lageman, Chem. Fabrik, Aachen. Zastopnik: »Lykos«, Mr. K. Vouk, Zagreb, Jurjevska ulica 8. Zadružna gospodarska banka d.d. millllllHIlllllllItlHIlllllllHlllllllllllf Podružnica Maribor miiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii* V lastni novozgrajeni palači, Aleksandrova cesta 6, pred frančiškansko cerkvi j«, — Izvršuje vse bančne posle najkulantneje. — NajviSje »brestova nje vlog na knjiiice in v tekočem računa. 13 Pooblaščeni prodajalec srečk drž. razredne loterije. jP* «ft» «3» tttd ift* tt?<* r $ % * Najvarnejše in najboljše naložite denar pri * | Ljudski posojilnici v Celju i •2 •2 •2 •2 •2 registrovani zadrugi z neomejeno zavezo v lastni hiši, Cankarjeva ulica 4 poleg davkarije. Pri njej je denar najbolj varno naložen, vsled tega, ker je to soliden kmetski denarni zavod in ker jamčijo poleg hiš in rezerv vsi člani, ko|ib število znaša nad 3000, za varnost vlog z v s e m svojim premoženjem. To jamstvo prekaša daleč stanje vseh hranilnih vlog, ki presegajo vsoto Din 52,000.000___ Posojila na vknjižbo, poroštvo in zastavo pod najugodnejšimi pogoji. I I » % w s tf ®i\las o „Slov. So$podarja" ima največji uspehi Vi iščete zastonj trgovino, kjer bi se boljše in ce« 1569 nejše kupilo kakor pri Franc Kolenč v Apačah Dnevno prihajajo velike množine poletnega blaga v najnovejši in najlepši izpeljavi. &MTON LEČM18C ORAR-iLATAR-OPT« iun Lk-oraia celje, glavi« trg 4 Hajvečji sa* log* ar, «tat-nlna In ara« bralne, očal, porornll) prstanov. — Kopala srebrne krone po aa|v!iji dnevni csal. 1501 v Cevljarna D.Uršič Celje, Breg št. 1 Priporoča svojo veliko zalogo moških, ženskih, otnških in športnih čevljev vseh vrst. Ceniki na zahtevo Cene konkurenčne! brezplačno. mm Najvarneje in najugodneje se nalaga denar pri pupilar. zavodu, ki obstoja že 64 let in [jJjiiU lESTSi HR V Cel] II, Krekov trg (V lastni palači pri kolodvoru) Hnnraiiiiiiii.iiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiHiiiinraminniniMiiiimiinf Prihrankom rojakov v A merici, denarju nedolelnih. ki ga vlagajo sodišča. tet naložbam cerkvenega m občinskega denarja posveča posebno pa in i o. iininiiiiiniiiiiuiiiiiiiiiiuiaiiiuiuiiuiiiiuiuiiiiiniiiiiiiiiiiiiiii! Za hranil, vloge jamči poleg premoženja hranilnice še mesto Celje z vsem premoženjem in vso davčno močjo.. Hranilnica daje posojila na zemljišča po najnižji obrestni meri — Vse prošnje rešuje brezplačno. I (S» i i I m mmmm:ijo. Vsi ti navadno dovažajo po železnicah in tovornih avtomobilih svoje mlinske izdelke iz oddaljenili umetnih mlinov, ki ne obratujejo s ceneno vodno močjo, temveč z drago parno ali električno silo. Vsi ti veliki stroški se morajo pa kriti. Jc| /*po*i-lV mPliri ^ Gotovo na račun ubogega kmeta, ki pri njih 1 CA V^^CA V A CI^ALAJ.. dostlkrat SYOj zadnji pridelek zrnja pusti. N Torej kmetje pozor! Ti, ki žito in pšenico, K meni v mlin boš vozil v Fram, Jedel boš po cen' potico, Nikol' ne boš ogoljufan. Illlliilllilllllllilllll! Illllllllllll 1IIIII1IUII lllllILlIlililllllilil!!! lilldillijiiiiilMLiiltUlUthiUlHitlltiliNtllNHIiltlliUttiiiillHiiiliill illllllllilllillilllllilllllllllllllilHllIllllllllil 266 Pozdravljam vse svoje odjemalce od blizu in daleč ter se priporočam Ferdinand Lešnik posestnik umetnega mlina v Framu, št. 20. ■ a s -------ia*.*iduu /volem domu. > mmfp^ mntiis FiTiin i - Hiša Družbe sv. Mohorja o Celovcu. Tudi naša Mohorjeva družba, največja in najvažnejša kulturna delavka v slovenskem ljudstvu, je morala jesti grenki kruh pregnanstva. Tam, kjer je tekla zibel sl&venstva, tam je tekla tudi njena zibel. Sam sveti škof Slomšek jo je ustanovil. Po prevratu je tik pred umikom jugoslovanskih čet hitro zapustila Celovec, premični inventar, zlasti stroje, je vzela s seboj, svoj lepi dom pa je morala zapustiti. Begunka se je naselila v neko barako v Prevaljah, pravtako kot velik del ostalih slovenskih brezdomcev. Hiša Družbe so. Mohorja v Celju. Tiskarna Družbe sv. Mohorja v Prevaljah. Šele lansko leto si je begunka poiskala svoj novi dom v srcu Slovenije, v lepem Celju. Kupila si je veliko hišo sredi Celja, primerno preuredila ter dozidala tiskarniške prostore. Pod vodstvom urednika vsakoletnih svojih knjig g. pisatelja Finžgarja, je tudi svoje kulturno delo osvežila in pomladila. Dolžnost vseh Slovencev pa je, da tej največji slovenski kulturni delavki gostoljubno odpro sleherni dom. Slroina dvorana v hiši Družbe sv. Mohorja v Celju. Urednik družbenih knjig pisatelj In župnik F. S. Finžgar. v T¿íp.ublíl¿anrUí (j2r¿dr¿dní¡¿í o katerih st veliko govori,_ T. Masaryk, predsednik čehoslovaške republike. mehikanski tiran. Doumergue (Dumerg), predsednik francoske republike. Kemal paša, predsednik turške republike. Coolidge (Kulič), predsednik Združenih držav S. A. Hindenburg, predsednik nemške republike s svojim sinom majorjem. Calles (Kales), Ámeríl¿ansl¿e posebnosti se tiče novih iznajdb, hočejo biti seveda Anie-rikanci vedno prvi. Ker jim avtomobil na cesti preveč gnječe dela, se je neki inženjer Bunney lotil načrta, da naredi avto, ki bo letel po zraku. Pa to ni navadno letalo, temveč čisto pravi avto s perutnicami, kakor jih ima ptič morski galeb, ki je največji strokovnjak v letanju po zraku. Pravi inženjer, da mora natančen posnetek galebjega leta dati isti uspeh kot pri živali sami. Poskusi so se le deloma posrečili. — Zjedinjene države so baje sedaj najbogatejša država na svetu. Imajo v zalogi največ /.lata in ga posojujejo po celem svetu, če so seveda Severni Ame-kanci peljejo zlato o Brazilijo in zadolžijo cel svet. Ogromni top, ki naj varuje pananski kanal. Leteči avtomobil. dobri poroki. Tako je braziljanska vlada dobila na posodo 12 milijonov dolarjev v zlatu, ki so ga zabitega in zapečatenega v sodih in v jeklenih kabinah za- Á klenjenega prepeljali v Brazilijo. — Ko se je začel delati panamski prekop, ki preseka južno in severno Ameriko v dva dela in ogromno okrajša morsko pot v Azijo, je bilo to ozemlje v rokah države Kulumbija. Prav radi prekopa pa je s skrivno potuho Združenih držav prišlo do revolucije v tem ozemlju in Paname! so ustanovili lastno republiko, ki jo je seveda severna Amerika takoj pridobila, da so dovršitev kanala izročili njej in je tudi njej ostal — kanal in na vsako stran 5 km ozemlja. Slika nam kaže ogromen top, ki naj straži kanal v slučaju vojne pred nepoklicanimi ladjami. — Tisti Amerikanci, ki imajo preveč denarja in premalo dela, si včasi privoščijo čudne šale. Tako n. pr. hoče neki tak delomrznež proslaviti svoje ime s tem, da s svojimi lasmi lahko vleče avtomobil. Lase ima na vsak način sijajne, če ima tudi tako sijajne možgane, bi si skoro predrznili dvomiti. Poln avto vleče z lasmi. Po modernih šolah zelo pazijo, da so otroci čimbolj snažni, umiti, čisti. Zlasti na zobe polagajo veliko važnost, ker je od zdravja zob mnogokrat odvisno zdravje želodca in s lem zdravje celega organizma. Sliki nam kažeta šolske otroke v Argentiniji, ki si umivajo zobe in potem spravljajo svoje ščetke vsak na svoje mesto. Če je po vseh argentinskih šolah tako, nam pa v resnici ni znano. Nič kaj radi ne verjamemo. Indijski mohamedanci molijo k Alahu petkrat na dan, da japonske deklice lepotice iz glavnega mesta Tokio se se vržejo na tla obrjeni proti Meki in sezuti. peljejo na izlet. fc malo po svetu., 'Dva kraljeviča bres kraljestev sta sinova umorjenega Franca Ferdinanda, princ Maks, oz. umrlega zadnjega avstrijskega cesarja nadvojvoda Otona. — Prvega hočejo češki monarhisti povzdigniti za češkega,vladarja, za drugega pa se prizadevajo Madžari, da bivga spravili na prestol sv. Štefana. Fanta bi pa gotovo laže živela, ko bi jih s temi sanjami več kot negotove bodočnosti pri miru pustili. Nadvojvoda Oton, sin zadnjega avstrijskega cesarja. Princ Maks, sin umorjenega Franc Ferdinanda. Delo za mir". Čim večkrat se vrše razorožitvene konference, tem vztrajneje in hitreje se države oborožujejo. Zlasti Amerika skuša z vlivanjem topov in graditvijo novih vojnih ladij prehiteti vse evropske države, zlasti Anglijo, ki jo vedno bolj izpodriva s svetovnega trga. Med Ameriko in Anglijo nastaja isto nezdravo razmerje, kot je bilo pred vojno med Nemčijo in Anglijo. Amerika oliva nove topoue. Nemčija se je oboroževala ter^ odjedala Angležem svetovni trg. Za Angleže pa pomeni svetovni trg kruh in življenje. Zalo je prišlo do vojske, ki je zaenkrat ustavila nemško nevarnost. Mirovni diplomati vidijo konec sedanje trgovske borbe med Ameriko In Anglijo v krvavem spopadu, če ne bo prišlo z dogovori do sporazuma. Zato so razorožitvene konference in^ Društvo narodov kljub začetnim neuspehom življenske važnosti za obstoj Evrope. Domačini na otoku Cejlonu ne dajo dežnikarjem nič zaslužili, zakaj eno palmovo pero, ki ga držijo nad glavo, opravi prav isto službo kot najboljši dežnik. Novi amerikanski tanki. Alojzij in Alojzij« Zdolšek od Sv. Jerneja pri Locah sedaj » Združenih državah Amerike pošiljala litra bravcem Novic i slikah velikonočne pozdrave. iMdor hoče biti dnevno olve/čen o varnejših svetovnih dogodkih, Kdor hoče vsak dan imeli novic ij nase države in i^isen nje, Kdor hoče dan ?a dnem čilafi lepo povest in zabavne JislKe, naj naroČi Kije edini katoliški dnevnik v Jugoslaviji ter ima edini teden= sko 72 rilo jo s slikami v iakrotisfcu.. Stane me se čn o 20d)in. Bakrotisk Jugoslovanske tiskarne v Ljubljani.