St. 4. iV Goriei, 25. januarija 1878 Tecl „S«6a" izhfija *«*& petek in velja s poSto prejemana ali ¡ Goriei na dom poliijana: Vse leto ..... f. 4,50 Pol let*.....„ 2.30 fjetrrt let* . . . . „ 1.30 Pri ozn&nilik in prav take pri „jio iIoHteaA'* se placuje 2a uavadno tristop do Trsto: 8 kr. te se tiska 1 krst 7 ., ., „ „ 2 ., 6 ;, ;! „ ., 3 .. Zavece Lrke po prostorn. Glasilo dwrenkfffm ptUttfairga druStva goriSkega m brambo narodnih pravie. ' ........ 1 ti 1 M 1 H 1 ii. ¦ . - , ... , ------------------______________________________________....._____ Pcsamezne fitevilke se dobivajo p* 10 soldrrv v Goriei v tobakarnici t ge-spoBki ulici blizo „treh kron". — v Trstu v tobakarnici „Via della •»- senna 60". Dopisi naj se blagovoljno poMliaje urednigtvu „8ce" v Goriei Via del Mu-nicipio v Kalistrovi hiSilll. nadstr. naroi-nina pa opravniitvu „Sofie" v Goriei „Via icaole" h. stv. 429, II. nadstr. Rokopisi bo ne vraSajo; dopisi aaj se blagovoljno frankujejo. — Delalcem in drugim nepreraoSnira te narocniia znita, akose oglaae pri urednikttu. \ Grof Ooronini-jev govor. tkoiicv.j 3k nekateri ponebni ra/losjt guvon* zopto\i*.^anje roimne oil kave. riza, petrobja i. dr., s center m* na *<*e zadnje poviksajo m-ko \i>te diri'ktniH davkov. IV colttiitc bi d(iiia$al<; Cislajtuiiiji kakih 7 iiuSjo-nov. in vsakdo mora pri/uati, da bi tak doleidvk i»ri na*ih ra/m&rtiili bilnncah jako u^ajal. ,Iaz bi pa v tv eolruiie le pod gotowua popiji privolil. Fiaaiu'-iii iiiiiii>t«»r je uze \»»krat pnudaijal. da %p mora deiirit udpiaviti. da *e to lahko p» u».«h »a-finth dozene, to je z vMvwn>i)u iu \mx\mn:\«/-vAjvm drzavuih dtdiodkov in da treba oba nafina i/w ti, ako holeino, da he za/idjeii uameii dpr.i\iti a m» -»• pustaviiii') (ta prikticiio staii.vo, iiiuiasita |i;Li..»fi, da nt lnng'tu'. pt)i»tdiif^a u>pt'Sta du^-ri, *tf -^ ti*1 t/*><'-dc'hta oba uatiua. ZabU'V.i ,s»r pa lahko, da st* pu obrh ]:')Ji!i / «s-nako CMlki^tiostjo po-t«pi tak«*, da >»? «l«a i^iina fiv-tci>tv«» pa \n*iv> kakor sent u/e reki'l. s pi>\;k>aiij<*iu i«»luiu« pvid.»>la eoak ztH'st'k, 1 i^obtn> «lotiu*l»tuo; na duiiii ttram pa je pu.o«bna mini^tetska koim^ija prttioala. koiikti bi se daio prigo--p«Hiariti jn \i. — v prorafUKU /a leto le*78 ie ue ceio /a pul m i 1 j 0 n a. Ce poaisliino, da so davki uzc dan d;ui^s s-koro neprenegljtvi, da iivimo za zdaj v nortnabjeia rasa i:i da so nase gospodaratveDe raza»ei*ize!i»frlab«.s tiadjasu se, da mi ne bo uihOe v zt.*l«> St»-1, ak»> i/r»,-kaio, da tie bom se svojim gta»om dru^aOo })<»:•.jcv.il uovih brv-men — razun ce bi tu mora! atouti \>S?d u\.%uy* huh dogodkov — uego da s« ob <*u« ni /. vso it..-:ini)o >vci" stroga varcnost v \>c ta/didke javutga g»:»p:i;iar>iva brez izjeme, kar bi nam dai«> g»it«>vt».-t. *ia /^»jf wu-dar enkrat dv.tidt u «a.sth hilant*. (Olnsia i=o-sebttiikom in obrtnikom, k&jti izra^uuevaje davku pyi-vrzen dohodek se bodo smele odbivati obre.^ti more-bituih dolgov in vsa druga pasiva, kar ni bilo dozdaj dovotjeno. Pri nas bo ta daCni sistem ugajal ne samo posanieznim, ampak ugajati bo moral ct-ii nahi dezeli» ker je veiinoma poljedelska in sicer v veCi priuieri kakor drugim dezelam; kajti vdezelah, kde |,e inuogo velikih obrtnij, bodo veliki kapitali vise obdaceui, mej ten: ko se smemo nadejati, da bode nasi dezeli daCuo breme v obge nekoliko zlajSano. Ke bo znamenit, pa vendar prvi korak ia potu, 0 katerem menim, da je pravi pot. Po doloLbah nove postave bo te^e, odtezati se dollaemu odrajtavanju dohodnine, ker bodo cenilne koraisije lahko poprav-Ijale za nepopolne spoznane fasije, in jaz menim, da se mora sprejeti vse to, kar zagotavlja tavriitev ve» ja\mh pnstav, tembolj pavtnn primorljaji, kertisti, katen s,« itdttvajo pivi'i/iii dolzno.sti, ne .^kudnjejo samo jh/aviii'iim erarju. ampak tudi wui ve^tnejMm in ta-kirn kmiti-ilmriitoiii, knjih dohodki w ne moreio iiri-kuNatr * l (V m' hru-ejo vb'duji, rt.lpra\iti doklade k dr-aimhiii da\k<>iii ter pndn)/iti staremu da\ku raztegue M' s, teiii tiekuliko Vfdilua ptaviea. kar jaz prnv rad .-pr«'j»iiein. .s un\ da m» da\ek la/vr-ti po nieri in v puui'ti didi.jfJJwi. s\eb« m* v it;tN dmiii ^ihtem on nov, dn /daj >•¦ in* po/uan el.'inuit. kaf.n, dasi je ludi na >«nijrtli-tiru»'m pr«»::raiiiiit men.. \,.|„lar ni«i ne plasi. T,i ia/vi,mije j.. pia\n':.a tid^,»dba /a veliko breme, Ktt.'Ki e |iiim«'i.'iui.i mii.t.M ter idittvuje jwiiej^e Ijud-:t\i» m tu v-Sed u/itiiiiie iu dnunh vrst posreduje^a da\Ka.v i'.' -jisijmt'iiiu / :.i«-ijaIistiVnr('a pio^raina, kar je i.i<'.:iiuitn r.i i/uAljivu. \/.uiieiiiu 11111 s tern tiujus-pe-mj-.' la iuii,i«n";n-j'v- u\»iy. Ne !- /abili," da U!i.«jo v u.i*--«i pailaiii-iitii \ladijo' npliv preui'i/nejse M.'fe, kit iniipi \ehki pn-entniki in kuprij^ki* zlmr wee pnui-i;.,jj. ,1,1 *.,., v iij.'u. imj bii||i>. to jesi'skoro dvenia tr«Jji;iaiiM v.-«d» pn.-la uev /aMtipaui; ker je pa v».]il.i.i piavn-.i na\e-»ana iu davek, ne binle ta pailain, nt Amsnl uann p^ta\.-t ki urn >m piedli^a se-d .ujt\ (M.iVh ce }iii'libeia>i<> iiiiuiMciMvu v uaiiUMi, da \.-tu*/e dimiii ijudAnn \rMam, katere ne morojo razudeti mhji!i i-ifnb in >,..|j po lastmli /a>tupuikih. Ni«M dawk, kateri bo ra^i-l v primeri vefe^a d'diulU, pa m na \^ /adnjii iiiO dinzi-ga. nego vza-ktwjeiijuiviletfij. pi» kati-rem mj je bo#it*t.vo posebno po fsvojiu bilj-jii zav.optiikih veduo spinijalo, toje, da irua vei: dnnySiti za \>ak dolwr in koiisten namen in tctiuj tudi /a j tvuo stvar. Jz yaeh t«di lazlng'tv se htrinjam z nainvravano darao ret<>r»iek, negu blizo toiiko, kidik'T «e Mvmw. po/gubiti v.rled odbitkov nazoiulji-.-Cti«unT hi-nein in u!)itnij-keni davku. (;• /biii mca /avrze ho li-i te odbitke, ali kak dr»n bi'-tven ••lenifat iznied doti.'nih vladuih pred-!>yov. potem puAtanvm koj ndlo^en jnotivnik teh pied-lo^ov, in to se 0 pravi in casii, kajti, kakor je niodro ?kleu!l dotictii odbor, glasoval bode patlament doloCno 0 vseh >kupaj *c le v tretjem in zadnjem branji. Omenil ^eta povrsno vsa naj vaznejSa vpra^anja, ki sc zdaj v parlamcntu razpravljajo (ako bi se hotel v nadrolmo>ti Hpnseati. govuril bi cele ure) in bi Vas ne bote! dalje muditi, Castivredni gospodje, Ce bi ne znai za prtdniet, .sicer ndativno tuauj vaien, kateri Vas utegne pa vendar zanimati. Spregov.iriti hocetn nekoliko besedi 0 autonomic itahjanskega Tirola, katero je zbornica zavrnila; dokazati liocem, da sem tudi v tej zadevi zvest ostal sivojemu programu, da^i mi je ruljubo bilo — kakor v vsakem drugem primei Ijaji — Ua nisem mogel vatre-zati zelji, kojo so izrazili zastopuiki znameuitega dela ljudstva. Italijansko Tirolsko se ne pritozuje in se ni §e nikdar pritozevalo zaiad narodnili stvari. Morda se je narodnobti v tern drzavaem delu raed vsemi drugi-mi se najvec dovolilo. Sodnije, Sole, cerkev vse je timo itaiijansko. ltalijanako Tirolsko se ima pa uzrok prito2evat.i, da je bilo od vladc zanemarjeno iu v tern se ma e-naka godi, kakor lazniin drugim dezelam V tcm ozirn se lahko oCita, vladi, da je mnogo opu^Cala; saj bi se drzavdi interesi 8 tern naj bolje pospeSevali, ako bi de^ele, leiece ob periferiji nepve-nehoma 6utile, kako sree bije v drzavuem srediSCi, od koder bi se morala ozivljajoCa kri nepretrgoma zaga* njati v najdaljnejSe Btrani. Prav rad bi se bii pridvtiil vesoluciji, katera bi hila od vladc zahtevala, naj tem pomarjkljivoBtlm v okom pride. Zeljo po autonomiji je vzbudilo, kakor se [mi pozdeva, nirzenje zoper ncmSko narodnost, katera za-seda oatnlo dvzelo, in s katero ne marajo biti tirolski Italijani politifino zdru^cni. To nirzenje pa, naj si bodo njegovi uzroki kakor-^iiikoli, uzn poiiehava, odkarsojuJSoi Tirolci popustili sivuo politiko ter po^iljajo svoja poBlanco no sarao v dunajski parlament, ki jih je preprljazno spvojol, ampak tudi v InHhruftki deielni zbor, kder bo njmov pri-liml tudi veselo pozdravljali. I'ze, njih navzofinoHt bode mnogo v to pripo-mogla, da se bodo interesi njihovih zastopancev vifto Kpo^tovali iu podpirali; zdaj vidimo, da jo Italljau veld za glavaija poHtavljcn celi dezeli. Od kar je iialijauska narodnost, ikoro bi rekol, prijiiteljstvo bkleiiila 7, nemfiko, od kar ite bo posebno ua znan.stveiuMn iu litenunem polji spoznali, zanaRatl m> je, da si> tista mriiija popolnoma tazkadi. Kakorsibodb jaz nisem mogol s6 svojim glasom pripomoei, da bi bil parlament izjavil — mi torn bi ne bil Hal. Tirolu prav nic koristll, toga sem v Brcu prepriran -- da je to uge zadosten razlog za razde-litev katere dczele, ako zive v njej razne narodnosti, ker ne morem takega nevaraega, razdejalnaga prill* ci[ia potrditi tudi za naSo dezelo in za vefiino drugih ne in do.sledno tudi ne za dizavo. Pri zadnjih nasih volitvah je bil volilni odbor v svoj program sprejel zediujenje naSe deiele s Tritom iu Istro; to zeljo so vzbudili euaki Cuti, kakor pri juzuih Tirolcih ono po autonomiji. Ce bi se hotel! potezati za tako zediujenje, vzbudili bi koj tudi mod nusiini Slovcnci 2eljo po zedinjeni Sloveniji. Ker bi pa po tem potu tudi priSH do loCitve, izrekel sem jasno in razlocno, da sem nasprotea takemu zedinje» nju. Za to menim, da sem tirolakim Italijanom samo to zanikaval, za kolikor se more z enim posameznim glasom zaaikavati, kar sem si v dolznost stel, iu.^CI tudi svojim sodeiielanoin. Tako postopanje se ne vjeroa samo z mojim pre-pri€anjem, ampak sodim, da se tudi najbolje prilega gorii'kemu poslancu, kajti, kakor bi smell naSo drzavo imenovati mikrokozem, ker so v njej razmere tako razlicne bodi gle.de. zemljiSd ali podnebja, bodi glede jezika all scg v raznih nje straneh, tako bi Bmeli reii, da je naSa dezela, dasi malo prostorna, vendar majhen nje prototip; pri vsem tem pa se je posrecilo, da so si v njej stanujofie narodnosti ustvarile nekak nmodus vivendi", po katerem se dobro shajamo ineescasoma §e bolje poravnamo. To isto se do2ene po vsej drzavi. Eazne narodnosti bodo cedalje bolje razumele, da odmenjene druga med drugo iiveti si zavarujejo vzajemno svoj obstoj in da cevsaka svoj jezlk goji, pajezik drugih spo§tuje, bodo vse skupaj mogle in morale v trdni zvezi sodelovati v dosego onih velikih in svetih na-meiH'V, ki so skupni vsemu clovecanstvu iu poleg ka-terih zginejo vse razli6nosti rodu in jezika. S tem sem koncal svoje razlaganje. Jaz si nikakor ne laskam, da bi bil vselej in v vseh posameznih primerljajih vsem vstregel, tega ne more noben clovek doseci. Toda dokler ui razloga, da bi mogel misliti, 'da sem zgubil zaupanje, s katerim ste me, cast, gospodje, enkrat pocastili, zastopal Vas bom dalje v parlamentu, drzec se vedno dosedanje pott, katero mi jasno od-kazujejo moji neomahljivi cuti kot dober Avstrijanec in dober Gorican; prizadevati si hofiem, da, kolikor bo v moji moci, pospeSujem sploSne driavne interese in s tem posredno, pa tudi neposredno v njih kroga interese r.a§e ljube de2ele. Ponavljati pa ne morem zadostikrat, da se nikakor ne nameravam vsiljevati in da sem vsak cas pripravljen polo^iti svoj maudat, kakor bitro mi na-znanite, da imate i njim druge namere; in zagotav-Ijara V&3, Castiti volilci, da bi Vam tega nikakor oe zasn effli kajti kakor nisem nikdar mislfl, da ne za-bre4ctf^ pomotc, tako mi pravi vest, ^da sem vselej hotel najboljSe; saj sem si zvest, da mi tega sprtee-vala tadi moji someScani ne odrecejo. t (Zivahna in ob6na pohvala.) Italijani in Slovani. Voltfevte je se svojo izvrstno broiuro „Gli Italian! e Slavi dal Judri al Quaraero" tako hudo dreg-nil v. srlenovo gnjezdo, da je kar zasumelo mej trza-skinri, isterskimi in goriskimi Lahoni. Kako je raz-draiila ta knjiaic* trzaske srsene, porocal je uze nas doptsnik iz TrsU in brali smo to tadi v organih tr-zaSkib Ital\janttc-ev in zidov. V Gorici pa se je I-toezov srsen tako strastno zagual zoper nas mime Stovence, da se je v avoji slepi strasti vdel v neke paragrafe kazenskega zakonika, vsled Sesar mu je go-tpod drzaTui pravdnik peruti odstrige], se predno je sttbrencal po deleli. , m Resnica v oti kolje, pa ne vsakega, ampak le one, kateri emijo, dagovori resnica zoper nje, pane-majo toliko postenja, toliko pravicoljubja, da bi to iprevideli in spoznali. Tega smo se zopet prepriiali k clanka „Gli Italiani e git Slavi" v zaplenjeni stev. nasega goriskega bratca „L' Isonzo" v kateri nek .Veridico" v porugrjivo-zanicevalnem tonu ugovarja xgodovinski razpravi vrlega VuliCevica. Ker se je o-menjena Isonzova stevilka naglo po Gorici raznesla, prijeli smo jo tudi mi in tedaj lahko se stvarniro od-govorom zavrnemo neslane bedarije Isonzovega 61an-karjft. Iz vsega omenjenega eianka je razvidno, da na Si nasprotniki zgodovine ne poznajo, ali bolje receno, da jo poznati necejo. Istina je, da si zgodovino po avoje tolmacyo, da jo tako zvijajo, kakor se njim prilega, ali da 3ami zgodovino delajo, kakor Tim je ze Vulicnvid na vsaki strani svoje izverstne brofiure dokazal. Ta prikazen nikakor ni nova. Le zacuimo pri Mbi, pri Slovencih in sploh Slovanih! Ali nam ni ostvarila fantazija nasih prerodoljubnih zgo-dovinskih preiskovalcev sijajno prazgodovino, o kateri Kliona nic* ne ve, • katere ne bode nikoli mogofie do-kazati? Ali ne terde Hrvati, da je na slovanskem jugu vse hrvasko, da bi se mcsto slovenskcga alt serbskega moralo brvasko govoriti in pisati ? — In kdor je kedaj zgodovino historjogrofije studiral, na-fiel je skoro pri vseh narodib velikanske pomote gle-de stareje zgodovine. Kot izgled naj omenim le Francoze, ki so v resnici mislili, da so potomci sta-rih Trojancev, dokler jib nejso Maurini na boljo pot zavernili a kriticno izdajo starofrancoskih zgodovin-skih spomenikov. Cisto natorno je torej, da so si tudi nasi gori-ski Italijani zgodovino po svojem okusu prikrojili. Oni necejo priznati za poknezeno grofijo Gorisko in Gradisko druzega imena, kakor „il Friuli orientate." Res je, da se je v zaCetka naSega stoletija Gorisko, vcasi tudi „avstrijska ali illyrska Furlanija* imenova-iO, a v poprejsnih casih ne nabajamo tega imena ni-koli in Czdrnig je dokazal (Gorz uud Gradisca I. pg. 420, opomba 1), da se Gorisko (t. j. okrajno glavar-stvo Gorisko in Tolmiusko, ker Eras je spadal do novejega casa h Eranjskemu) nij nikoli pristevalo k Frijulskema. Odkar pa so zafeli nasi Italijani po zdruzenji z Italijo hrepeneti, od tedaj dokazujejo, da je Gorisko le del Frijulskega. To poudarja le „Rapporto genera-lea, katerega je kupCijska zbornica goriSka 1. 1860 visokemn ministerstvn poslala; in to dokazuje Pro-spero Antonini, ki je izdal 1. 1865 v Milanu knjigo „il Frinli orientale", ki je ne glede na njeno straii-karstvo jako spretno pisana. To mnenje, da sega prirodna in torej tndi poli-ticna meja Italije do Kranjskega, zastopa tudi nas jjlsonzo", ko pravi: B6e je vzhodna Furlanija, sedaj poknezeua grofija Gorisko - GradiSka, politiduo loceua od beneske Furlaoije,—kar je za nase vpraSanje cisto f se eno — je- pa s to po zemljiscnem slogu, po jeziku in po segah tako ozko zvezana, da mora bitt bedast ali hudoben, kdor hoCe trditi, pa niste avstrij-ska Furlanija in beneska dela ene celote, in da mora slucajno politico razdelitev prezirati, ter primer-jatl §tevilo Italijanov z onim Slovanom takraj in un-kraj Idrije, kdor hoCe soditi o narodnosti Furlanije." Da spada sedanje Gorisko prirodno in geogra-fifino k goreDJe-itabjanski nizini, to pad sprevidi vsakdo in nij bilo treba, da nas §e le Isonzo o tej resnici podufiuje. Vendar iz tega Se ne sledi, da bi moralo Gorisko tudi politicno k Italiji spadati, kakor nasi Italijani 2eI6. Zakaj pa nij Galicija politidno z Busijo zdrazena, zakaj ne Dalmacija s Tnrdijo in zakaj ne Malta z Italijo? Zakaj zlasti ta ne, saj ima boy vazno lego od GoriSkega in tudi njeno prebival-stvo (750000) nij ravno mnogo manjse, kot gorisko. Iz Bitterjeve knjige: .Einleitung zur vergleichen-den Geogiaphie," namjesicer zuano, kako velik upliv ima, nalicje kake dezele na njene prebivake; a ravno ista knjiga tudi n6i (str. 165 in nasi.), da ta upliv se kaze, le dokler se nabaja ljudstvo v pfirvotnem, patoruem stftnji, Kakor bitro pa Clov^kj don toliko okrepi, da sam nalicje svojega bivaliSca spremmjaT da iz puscav cvetoce livade ust>-arja in sprekopi eisto razlifna morja veie; tedaj tadi natorne zapreke neso zanj vec zapreke in natorne nieje mo morejo le tedaj kot politique veljati, kedar se to njemu poljubi. Smesno je torej zahtevati/naj bodo natorne meje ved-no tudi politicne mej dvema derzavama. A vernimo se zopet k Goriskemu. Tej dezeli je ze po natori zagotovljen samostojen obstanek, ker je njena meja proti frijulski nizini prav jasno izrazena. Gore ob sedanji gorisko-bene§ki meji so, feravno mnogo nize, kakor one ob goriSko-kranjski, vendar-le zadosti znatte in leia tako v eni versti, dase nam zde sposobne lociti porecje SoLe od ostalega Iteneske-ga. Edineca vez naie dezele je SoLa in po nj»j bi se labko imenovalo Goriiko tudi sP¦>^o€j^^,* Soeat ve-ze tudi ravni del nase grofije z ostalo dezelo, dasi-ravno bi ta h\ onstran prirodne meje iezaL Takib primerljejev, da so zase oktozeni oddel-ki veie celote samostojiti p»»>tali, imamo prav mnogo. Le^mislimo na I'ortugisko. Ali ne spa«la to prtroduo k SpanijiV in vendar obstoji ze od XII. fetolettja sa-mo za-se. Ali pa vzemimo drugi, uam biizi i/gled. Nihfe ne bode tajil, da nij Erdiljsko po svojih rekah Sza-raos, Koriis in Maros z Ogerskim zdruieao. Vendar ga loftjo od Ogerskega precej visoke gore in zato jt» bilo v zgodovini poklicano, samostojno 2ivpnji> razvi-jati. In Erdeljsko je to zivenje tudi zares razvijal«>, v starem veku kot neodvisna Paeija, pozneje wdei Gepidov; iu v novejem casu je imelo la*tne, od O-gerskega neodvisite vojvode oti l"»a6--llif>6. Tudi Gorisko je od priiode namenjeno. dapred-stavlja v obSirni Beneciji posebno dezelo in preibtav-Ijalo jo je tudi v resnici skozi vse 2godovinske dobe. _____________ (Dalje prib.) I dan je Sla srbska reservna artilerija proti Mitrovici, Novctn Pazarju in Pristini. Xa slavnem Kosovem poiji imajo nckda Turki 10.000 moz: ali to je premalo proti Srbom. kateri pripeljejo tija najmanj 30.000 moz iz Kcrsumlje, Vranje in Kumanova. Iz A t e n se javlja, da je v Tesaliji zafel gr§ki apor. Tedaj je zavrelo tudi med Grki. Vojna porocila. Eakor so se v zaCetku sedanje vojne Ku;»i in njihovi zavezuiki pocasuo in okorno gibaii, iu kakor jih je takrat skoro ueprenehotna vojna oso«Ja pregii-njala — tako naglo, pogumno in zmugovalito uapre-dujejo zdaj po slavnem v/.i'tji Karsa iu i'levne na o-beli bojiscih. Ni uajlmjsa /una, ni viliatjrv mot: iu sila, ni snegom krito in poiudtco oglajeno gorovje, ni tisoc in tisoc diugih najbujih over, ne u^tavtja juna-skih boriteljev za veto iu svobodo juznih biatov — na zmagovalnem potu — t Languid. I)an za dneiu priuaSa telcgraf porocila o uovih vccjth in manjsib zmagah slovauskega orozja, o novih pridobitvah, o novej slavi. Vzemsi trdnjavo za trdnjavo, mesto za mestom ob cesti proti Carigradu, soiiusi od Plovdiva (Filipopelj) dospeii do Dieuopolja (Adnjanopolj) in zdaj cujemo, da se tudi uze naptej pouukajo v dveh oddelkih, eden proti Katipolji (Gallipoh) drugi proti Carigradu. Ni davno, od kar so se Turkom prijazui caso-pisi govorili, da bodo njihovi varovauci pred Dieuo-poljem zbrali vse svoje annade in napeli v&e svoje sile zoper ruskega medveda iu njegove Cete, da pride tu do strasnega, odlociluega klanja. Ait prisio je dtu-gaCe: Preplaseni Turki, kojih naj bolje aruiade so uze v varnem zavetji pred svigajoCimi krogljami in pred sabljo brusuo na Kuskein, ali pa se se )e obstrazene od hrabrih Kozakov tija gori pomikajo, — zapustih so tudi to vazuo mesto, predtrdujavo carigrad»ko iu razrusivsi shrambe orozja iu zive2a, zbezali so v Can-grad. Po oncijalnih porotilih priSle so 15. t. m. ruske predstraze pred Dieuopolje, iz katerega me&ta je po-beguilo, kar je mogio, kajti Turke je prestuil nepo-pisljiv strah. Deputacija je piiala iz Dieuopolja ruskega generala Strukova prosit, naj zasede ute^to iu naj tam mir naredi. Dienopolje je za Carigradom prvo iu najvaznejse mesto cele evropske TurCije; stelo je v boljsiu caaih do 160.000 prebivalcev, a zdaj se je uekda to steviio zelo skrCilo. Sicer je pa mesto tako obsiruo, da bi lahko tudi 200.000 ljudi obsegalo. Rusi se tedaj pomikajo proti Carigradu, Mehe-med-Ali pa bezi pred njimt brauit glavno mesto, mej tern ko je Sulejmauova atmada razkropljena in potis-njena v hribove iu soteske. — V Carigradu vlada pa-nicen strait in trepet, cez 300.000 mobamedauskih beguncev je uie dospelo v mesto, muogo bogatejsih ee je razkropilo po siruem svetu; sultau sam se oi-prav^ja na odhod, ce bi Rusija ne botela dovoliti pre-mirja. General Gurko jevrgel Turke po veL dni trajajoCih bojih v Despoto pianino. Turki so izgubili 49 kanonov, 4000 mrtvih, 3000 ujetih. Gurko napreduje na vseh straneh. Da se je ruski oddelek obrnil proti Ealipolji to ima poseben pomeu. To mesto gospodstvuje nam-refi uad vhodom v Marmora-inorje. Iz tega vidimo, da se Rusi malo zmeuijo za Augleze iu njihove va-rovance, ampak da neustraseno piodirajo v trhlo, raz-padajoCo Tuifiijo, uajveco sovrazuico Slovanstva/ Iz srbskega bojisca iujemo, da je arhiraandrit in vojvoda Dufiic, ki je pove^uik desuega krila javorske armade, 18.t.n».vse vasi do Nove vwosi zasel, Drqg Dopisi. V Gorici 22. jannarija. StraJno zalovanje po ranjkein italijanskem kralju. koje je bilo tako zivo izrazeno v tukaj^njih itatijanskih listih, posebno pa v nasem pobratimu VI/ feonzo", nas je pripravilo skoro ob vso zavest, da iivimo Se v nasi lepi, a v s t r i j-ski Gorici, v oni Gorici, katera je Le 4. in 5. apri-la l*>7.'i razvila vso svojo krasoto in napola vse svoje navduAenje, da je dokazala bvojemu presvitlemu vladarju n priliki njegovcga prihoda, svojo brezmejno vdanost in zvestobo. Takrat se nam je zarrs dopada-lo v uaSein prijazmm tue>tu; tu smo bili zbrani v oi;:oinncm steviht, cna misel, ena zelja je bila pt iva-biia miriie prebivalce cele d«*zele, Slovence in It.¦.; Jti-m\ v >puktio sredisce: videti in slavitt smo huteh v^i. nteAtjaui in dezclani svojega preljublienega cesar-ja in v svojej radosti, v bvojem uavduseuji hte tek-movaii v eno dt-zelo zdruzeni narodnosti, kako bi dru-ga pred drugo iiajdo*tjLe in uajocitnejse izrazite <:ute svoje popolne vdanusti najviseinu goctu. Splusno navdusenje pri onej hlovesui piiliki pa ni bilo ne uxnetuo ne samo navidezno, ampak bilo jt% tega sum popolnetn preprilani, resnicuo, odkritoHit'-no ; kajti prebivalsUo nase dezele, ne bamo takiaj ampak tudi unkraj Knee, je v obfezveato, dobro avsttij.^ko in ncma nikakothnega pozcleuja po .Hpre-meinbi politicnih mej, po>elmo ne po oni „IUlijt compiuti", katero, ce ne ocitno, pa vsaj mej vrstaiui svojih orgjuov pri vsaki mogo^i priliki zagovarjajo iifki v dezelo importirani kuzui elementi iu pa poita-lijanceni mozje slovanskc koreiiine—renega tje. Ti he postavljajo na vzviseno stable kot zaMopniki jav-nega muvtija, pa so le kazitelji tega inueuja. Kedor ne verjaiite. naj se akuii viiti mej gorftko prebival-stvo, ni^'j pose.ttnikt\ tigovce iu obitutke.uaj povpra* Mije tuth mej prebivalstvom v gradiskem pnlst. ukrajt iu pozvedel Iwde, da se ljudstvo hicer ponasa se svojo iiarodnostjo, da se um pa prav uifi ne cede aliui: po zv«:zi /, hia^eno Italijo in da bi plebiscit tudi pri uajailncjsi agitaciji niti z 10 odstotki vaeh prebival* cev ne ptivolil v locitev od Avstrije. Po^ebuo v mej-niii okrajih ceiviiijanskein in kormiuskem je avstrij-sko custvo -dobro vtrjeno; nasi Gortcanje pa ne glede na kakorsno koli tl»2avljan»ko t'Uatvo dobro vedo, v kako ugodnc-m p o 1 o i: a j i j e G o r i c a pod Av-stnjo kot avstrijska Ntzza in kako bi mora-la propasti ne aamo kot klimaticni, zdrav.stveni kraj, ampak tudi v vaakem drugem ozirti, posubno v svojtb obrtmjah in v svoji kupciji pod Italijo. In ce prasate po vst-m tem, od kod pa prihaja ono brezkoucuo zalovanje in jadikovanje po zgubi stvaritelja zedmjeue Italije, s katerim polnita ,L'I« sonzo" in Bl\ Goriziano4. posebno pa prvi u2e cele tedne dve tretjmi >',ojjh predatovV Kdo so oni gori ski ..cittadini*', kateri so poslali posebna po* slauca v Rim, da sta poiozila lavorjev venec na rakev nepozabijiviga kralja.' Kdo so out, kateri so v imenu gori&kega tnescaustva btzojavljali ital. uii-uistru De Pretiau in drugtm, naj sporoce kralju Ilum-bertu L globoko Cntjeno soialovanje po smrtt slavn«* ga oceta iu kojim je potera rimskt sindak Ru»poli telegrati^no odvrutl, da se v iinenu mestuega za«t,opa zahvaljuje za javljeuo socutjeV *Ka \sa ta vprasanja vasu jasno odgovorjamo: Mo-goLe, da ima ranjki PRe Gaiautuoiuo" mej GoricaiU muogo spostovakev, kakoi mu jih ne manjka tudi mej Nemci, Fraucozi, i51ovani iu drugiim uurodi; a zalovanje, naroJuo zalovauje smo zapacovali v Gorici samo crno na belem v cruo obrobljeuih in zarobljenih clankih slaonza- iu ^Goriziaua" ; vse drugo opicje posaemanje trzaskih demoustraeij se je vrsilo v tako pohlevnih dimeuzijah—da pravo mescaustvo za to nic ne ve. — vse „en miniature."* Iu goriski ^citta-dinia, kateri so. kakor suid brali v nGazzetta di Udine- poslali veaec v Rim, javili svojo neizmeruo zalost po zgubi stvarnika nunite ItaUje'' ter prejeli za svojo lojaluost spodobno zalivalo od rimskega me-stnega zastopa, kedo so tt? — Nu. to so vam taki .cittadiui"*, o katenh gorisko uu'Staustvo tudi ni6 ne ve: predrzni politiCni ktativitezi, kateri senabirajo iz zgorej omeujeuih privaudrauih eietneutov in pa iz ostudue kaste siovanskih Ephiakov. S kratka pauita-lijanizem steje v Goriskem mestu iu v nasi dezeli sploh svoje privrzenee le po individuah, ali k vece-mu po nezuatiiih koterijab; prebivalstvo italijansko ali furlausko, kakor je hocete imenovati, nema simpatije za to idejo in se ne bo dalo nikdar za-ujo vueti; li-sta „!/Isonzo* iu ^11 Goiiziar.o" ne zastopata javue-ga mnenja ni glede mesta ni glede okruja uustrau Sofe, ampak sta le organa vsak svoje koterije in zadnji, ce se prav ne motimo, ima svoje korenine vecinoma unstran Idrije; edini ..L'Eco d^I Litorale" ima mo0« • «?*m; ""^^^^p^^f^^^^^^api no stranko za seboj in jo zna tudi po svojih princi-uih dostojno zastopati. Po vsem tem lahko sodite, feoliko vrednosti inia-vse ono Sirokoustno zalovanje po stvarniku zedinjene Italije, koliko pomena imajo vsi oni nadrobni popisi vsega tega, kar se je zaduja dva tedna v Rinm dogodilo. Lista, kojib politieui pre-gled zacenja vselej z It ali jo, sta pri tej priliki prav posebno pokazala gtavno toeko svojega pro-grama, a gorisko prebivalstvo, to smemo Se enkrat poudarjati— se i njo v ohfie ne strinja. V svojem brezmejneiri zalovauji so nekateri gori-5ki Italtjaneici pokazali tudi svojo piemeiiito olikanost. Cujte! 12. t. si. je spremil ueki Goriean, rodom Ita-lijan* svojt sestri k titalnicnemu plesu; pustivSi ju tam, jo zasnkne v bliznjo gostilno. Tu sede nekate-ri zalujoci in blade in siade si srcno grenkobo s fur-lausko frnino. Ko vidijo, da ima G. cisto srajco in da je sploh nekako prazuieno opravljen. zadero se nad njiin in ga zacno prav debdo ostevati, tes. da .se ne spodobi na plesc boditi in i-elu uied „f>ki.ifs- tu\ ko vsa italijanska CSurica zaluje : edeu ten lalnmskih kulluronascev, ki»jt»f:a <>r> je nosil sluvenske irliastti Mate, ne more brzdati svoje avete jeze, v/auie limu-oov 1«P. 8a napwliii s tcrauuin ttr zazene Guru-aim za vrat, da inn vsi> Majco \m\v\b>. Da je bil v tej oniikani druzhi tudi edeu ^e d.hf:.t«rf ?.a>t«pmk jauu-ga go-rtbkega initeiija. kedo bt *«• temu tudiiV foda puBtinm tr jaltAv demoictiarije in njihovc patrotie na *Uau in iMwriimi tajj-e o rvMu^ih stva-reh.— 1/ /a kulU c. k. de&dnegi >ol«kega svet a nam je no /ad:iji *eji ^nila. zaunmva \t>U da je slo ' mej diugnu tudi za to, da bi «• tukajaitja dr/avna, ttalijau^ko*» 1«v*• itska d«»ka *ula ab \u(lnii'a ] sprcuieitila v p"p«luem uem>ko. Doluiji viadtu pred-lug je nekda ostal / e u i m giawnu v iitai.j>tm. Xu, &» minister Stu-mavr hu«e --¦¦•- - Xe- klo nam je na \A\» za^epetal, da ni vavuo goMniti o teui. kar Nj. Kk^Ib-ucijA bote, pa .ni «e iiiaiuinuin • za to nam je zadnja hum! ostaKt v peresu. Za ravuiitelja na na»t-m \iM-m {tuimuyiji in ob enem /a «Svrta goi^ku ¦•gia-di*k»"jja je ii»»'i.'>v.«n mki di. Teudnr 1'aiitke, 10-d»m prn>ki S'v/ijaiite, do/u.y gimn. rawtatidj v Iloleawi ii-.ft Tiruhkeui. iio\uii se, da ui- /ua mdn n«-ga i/uuti . nmma. ... Na nai-t d«v.«bu kmotij>ki *i»li se m.aj»* v>eMi wpet bis,tvene>piitt:»H.h- m 1« p«> \Iadm-ni. u/iioma piof. Haberlandto\nnpiedlogu: \nmkeiiistuo pn.-kusi-valrtiV se tazdiiJ/i o»i &uli- tt r zjedim ^s n»kaj>njim ivduiejikitik pu^kusetahst'cui. ltalijanskl oddelek kmet. sole lintie sum za-*e in odineiijen vumouu odg.'ji spos-obuib kobttov in gastaldov. Sio\eiiw budo imeJi v Uoriei sam«> ziiuskt) temet.-piakt. solo, drug ea.s leta bodeia pa u^itelja potiivaje. pu de/eli ljud&tvw poduCe-vala in prakt'.:-..o ^adila v raziiib kmetij&kib opiavi-hh. Cel projtkt razja^uimo boij na drobuo v pnlwd-njib ^teuikah. — v ra/pravo pa pride v konfereiiciji due 4. fcmuavua t. 1., h kaU-ri je povabii utv.eim odbor vse dezelue poslasjce. — ttvar jo jako vazna itt bo Ttt-gi.iia inieti vvlike iia>iedke, ugodnc ali m> i ugodne, o tern s-i ?e daues ne dr/ncniv. ot»jav;ti svo-1 je mnenje. Vaakakfir je pa potrebuo. da isasi deiei-f ni zastopniki cell ptoj.-kl na drobno pretreM-jo. ttr MUtifuo i» ve!»ti:o pn-i.»«ui.ij«. oil v Uivntm luttu-Mi I kale veievazeu di-ztlsj zau>d po «i«*iitii-ui pn-ikgu preuMrojsti ah ne. Out UAo wi&Aut dajali zarad na-siedkov, tedaj - caveaut tu»Miles I snicua. — Beseda na Proseku 6. t. m. — Naj poma-ga kar more. — Mraz.) V saboto je uapravila tr-za§ka Litalnica zopet besedo in pies; program je bil jako zanimiv in je privabil mnogo obcinstva. Beseda vrgila se je dobro. Posebno dopadali ste se gospoditni M. in MM ki ste kaj mojstersko igrali na citre. Na§a citalnica ima zdaj pod vodstvom g. Srcftkota Bartelja jako moean pevski zbor, (20 prav dobrih pevcev, ka-tere je g. B. tako dobro teoretiLiio izuCil, da poj6 brez posebnega truda, skoro a prima vista po sekir-cah). Ti pevci bodo izvrsten narasfiaj za naSega pri-morskega Slavca. Prav tako ima g. ucitelj Mozetidv Verdelji cez 40 izvrstnih pevcev, ki vsi postanejo udje Slavca. Ti pevci si mipraiijo v&i enake obleke (na-rudno uniformo). Ce turej Slavec napravi na spom-lad koucert vokolici trxaski, ali pa kje na Krasu, sme steti najmanj na 00 izurjenib pevcev iz Trata in o-kolice. Dubro bi bilo teduj, da bi pitscl eukrat sain Slavrev general sem pregledat to lepo krdelo,. ki bode delalo Slavcu vso Cast. TrzaSko druStvo za podporo r&njcuih vojakovje razpisalo v ..O.sservatore Triestino" koukurz za pod-pore; to druStvo ima uhi i'ti 7'^000 gld. glavniee in turej deli \>ako leto prav lepc podpore, katere dubf-vajo ranjeui vojaki cele priinor.ike kronovine, To sem opa/il nusim miiu-iin (lushi/.i-nini in v vojski ranjenim vojakom v koriht. I'lvdvcciitJMijim so znzgali nekda v zaporu se nnhajajnfi nnduvrediioii kopico jslame v policijski ka-Kirni. vsled cesar je nastal bud ogenj; pa je bil hitro poga^en in iiij uapravil velikc Skode. TukajSnji pote-pulii ln»«'ejo Se celo v zaporu deiuonstrirati. Dva potepuha sta ustavila te dui eno ubogo zi»no nifj llo>ket(im in Verdeln, ji pretilu a noii, jo na tla vigla. jej v/ela ."i» hoblov in prstan ter jo na vse /udnje o^kruiula in >koro na pel inrtvo ua eeuti pu* ; tila." V nnicige bise v Tr»tu so tudi prodrli tatovi /adnje dni in pobrali vse, kar so dobili; splob se tat-vii.a straMio siri. Pretekli tedeu umrl je najstarejsi woz v Trstu v HI Ietu; ta mo/, je bil slovenskega rodn, nek Mi-kla\eie. vojtMi blizo Kormikia; dokler je mogt-1 delati, bil je tezak, a na stare dui preselil se je v IiiAo ubo-zili, kiler je zi\el mnogo let. Se /.a no\o leto mu je «-t!.sir po«l;inl Dm gnltl., Kuterib pa nij vce v*ival. • -Pogn b bil je hijaji-n; mipravih so mft ga trzu&kl me.'.tjani, xeft nego \WM Ijudi sprendjalo je ranjkegu k za pa na Line bt. 14, 57 in 41) in so toiej ljudje mnogo tern dobili. To bo zopet i'graka utrdilo v veri na jako ueinoraluo igro, katero odpra-viti je prva dolinoht pravega finaiicnega ministra za obtiii blagor in moralo kolickaj skrbeeega. Vcndar jib je ta pot fratalo, ker omeirjene Stevilke so bile uie premoCno oblozer.e, vsled Cesar je loterijska direkcija >tavcem vrnila vse stave in jih tako strasno razne-nadila. Morda bo pa to kacega igraka spekorilo. V giedi.sfi „AnnoniaB se zdaj producira edcu prvib dramatikarjev v Kvropi, Ernesto Itossi. Na re-pprtoiju so Fame Stbcakispeare-ove igre: „kralj Lear, fotiolan, Macbeth itd u ltos^i predstavlja glavne role tako mojstersko, da je malokedo Se tako istinito iz-ra>« val gbd^oke cute najveCega mojutra v dramatiki. Koliko bi he naSi slovenski prvi omikani igraici v ma-Icm i"a>u naucili, ko bi push samo par tednov po-5lu>at in gb-dat imeuituega Kossi-ja, to vam je prava .i__,„»:,..„ znu tinuvi mlidp Hjuios vGorico: tiai tiaSi Slovenci lebko recejo: Bnaj pomagvkar more!8 Ce ne gre drugace, treba tudi hudifia zbudiCem zganjati — prav po homeopaticnem sistemu. To pa vam re-cem, da sosezaceli naSi okoliLani zopet dobro gibati. Nei.avaden araz imamo v Trstu od novega leta sem, navadno zjutraj 3, 4 do 50 B. pod Q; burja pa nam §e precej prizanaSa. - Politieni pregledr 12 Skrtlj na Vipavjkvtu 12. Jan.*) ae 4. t. m. ob 1 popoidnc na-»»tal je v DdbraUjah pozar. kateiega je zakrivil 4kt-ni deeek igiaje &e z z\i-pL-nkanu. Zvoneiije pii |V. Krizi pmabito je vse puluu Ijuditva iz sv. Knza, Za-belj in -jkvlrce. K«r je vetrr nw4:io pihal, bila je ne-varnofet v<»Uka in Ij'.uije ^o neutrudljivo delati iu ga-siii* da se je ogenj pogasil. kateri je pretii celo vas pokonfiati. Xaj toplejio hvalo pa za>da2i g. Jurij Ruth, c. k. voditelj ajdovske ztadarmaruake po»taje. Koje ogenj naj boje gospodanl. pritekel je v vu ter svoje oroz-je pod2uparu v hiso izrocil; hitro je zacel Ijuds^tvo v delu poducevati. sam pa s pomocjo nekoliko moz po-dal se je se sekiro in pikonom v goreci plameu, tam je sekal in spodbrjal grede iu bil je gotovo v auirtui nevarnosti. Z ujegovim trudom in razumuostjo bile so kmalo strebe poderte. da so padle na kupe in tako se je ogenj zaduaiK a zgortli ste veudar dve §tali in vse seuo. kar sta ga pogoreica imela. Zdaj morata pri miloserenih ljudeb sena prositi, da si prizivita vsak svojo zivino. ... Iz Trsta, 2 1. januarija (Izv. dop.) (Citalnica v Trstu. ~» Pevci trzaski ite Slavec. - DruStvo za podporo ranjenih vojakov. — Pnzigalci v arestu. — Hop in oskrumba. — Smrt lUlctnega mo2a. — Viktor Emanuel in loterija. — E. Rossi moj^ter gledisca. — Opera in balet. — Pust. — Pustna, pa vcndar re-Trod. ii* Po neueeoai yomot: zakasnjeno. dramaticna Sola. Rossi odide danes vGorico; naj nasi g-jriSki igralei ne zamudijo prilike, poslusati to cele-britcto na deskab, ki pomeuijo svet. Op^ra, katero imamo zdaj v velikem glcdisci, nij nic posebnega gled6 osebja, pac pa je balet ee-stavljen iz prvib moci Evrope. Pust je v Trstu uze zacel uganjati svoje burke v nedi ljo je bilo uze poluo javnih plesov in ma-skerad; vse tozi. da nij denara, za pustolovje pa ga gotovo ne primaujkuje. Je uze Uko: svet visi na lehko stran. Se eno za uust, pa prav resmeno. Nek velik trgovec je pismeno prosil svojega trg. prijatelja v Cevlonu, da bi mu postal s prvo priliko 1 ali 2 opiti "za njegovo 2eno (1 o 2 sciime): a tr-eovec v Cevlonu je cital 1 o 2 za 102 (sto in dve) rJpici in poslje resnWno 102 opici s parobrodom v j Trst. Mislite si lehko. kako se je presfcrasil tuk. tr- ' govec, ko dobi raeun za 102 opici, kateiih je pocr-knilo po poti 5, tako da je prijel 97 opic. To je gola resnica, ki je prouzrotila tukaj veliko smeha m so jo priobcili razni ^asniki. Da ne pozabim Se Proseka. 6. t. m. se je tam slovesno odprla Citalnica v Nabergojevi novi hifii; vdelezilo se je te slavnosti mnogo odliCnega obdustva tudi iz Trsta in vse je bilo pdno hvale izvrstnega petja in igranja; Se celo „Triester-Zeitung«, ki ne-rada hvali slovensko gibanje, je to besedo posebno hvalila in-Se celo euo sulico zlomila za ucitelje v oko-lici, Ces, dajim magistrat'ceW prepoveduje vdeleicvati se tudi pasivno narodnih slov» veselic. Sploh zapasn-jera, da „Triesterca« stoji v neki dotiki s trzaskimt Slovenci in okolicaui. Morda meni, da so tudi Slo: venci dobri m njeue nainone. So, pa najty *N *>m Drzavni zbor na Dunaji se marljivo posvetuje o pobtavah zadevajocih avstrijsko-oger-sko pogodbo, a mnogo vpraSanj je §e nereSenih in za to ni misliti, da bi so nova nagodba kmalo dognala. O^crski ministri, kateri so bjli na Dunaji na posvetovanji, so se uze povrnilivPe-Kto, ministerske konference niso imele izdatnega uspnlm; samo o tem so se nekda dogovorili, kako bodo postopali nasproti dunajskemu in pe-stanskemu di^avnemu zboru. Naii ministri so se nekda tudi odloiiili terjati financno cole (po-drn^enje kave, petroleja itd.). Ce jih drzavni zbor nc dovoli, ^uga ministerstvo, da odstopi. Kolika nesreea za Avstrijo t Nu, pa jo uie pre* zeni'jo zvesti ustavoverci, katerim so boljnasrc sedanji ministri, nego menda najvaSuejfii ljudsk interesi. Na Kranjskcm bodo 30. in 31. t. m, do-polnitne volitvc za kupcijsko zbornico. Agitacija je od nurodnc in nemskutarfike strait vellka in to posebno zarad tega, ker ima* kupcijska zbor-nica voino pravico, da voii dva poslanca v de-/clni /bor in od tch je mnogokrat odvisna ve-cina deLclnega zbora in odbora. VoScimo Kranj-skim sosedoni prav fiifno povoljen Izld, Na 0 e s k c m sc jc zopet vnel ncsre&en ra/por mej nurodnima strankama na neskondlo radost nasprotnikom Slovanstva. Ricger in Skerj-sovski sta so namrcfc prav strastno sprejela v , .svojih orgauih, na kar je zadnji izstopil iz na-rodncga kluba. Tak strastne^ ni za javno, poli-ticno zivenje in zatoje najbolje, da se odstrani. II rv a ski de^lni zbor je sklenil svojo scsijo, po tem ko je !>rez ugovora na znanje vzcl kraljev reskript, v katerem se izreka, da ni §c cas za zedinjenje Hrvatske. Ivan Voncina je izstopil iz kluba vecine in iz tako zvane na-rodne stranke brvatske. Menda mu je preveft ' vladna. V BudapeStu je bil dne 18. t. m. dr. Svetozar MiletiS, odvetnik in prvak srbske na-rodne stranke, krivega spoznan veleizdaje in ob-sojeu na 5 let zapora — in to na podiagi ette same, zel6 sumljive pri5e, iSkarjota Eankovica^ mej tem ko so vse druge price ugodno govorile za zatozenca. In v cem obstoji ta veleizdaja, zaradi katere je narodni mufienik, Miletift, aie poldrugo leto v preiskovalnem zaporu? Ni6dru-' zega ni zakrivil. nego gojil je mej prostim na-rodom idejo osvobojenja Jugoslovanov in nabiral je darove za srbske ranjene in sirote v nastali vojni. Madjari so nad nesrecnim 52letnim mo» gem razpasli vso svojo surovo, zagrizeno jezo proti Slovanstvu. PoSteni drzavni pravdnik, ko-jemu je bilo iz pofcetka ukazano, proti Mileticu voditi preiskavo, usmrtil je rajSe samega sebd, nego bi bil, izpoznavSi nedolznost zatoienCeyo, na golo zapoved svojih visj'ih krivo proti njemu postopal. Miietifi se je zoper razsodbo prit^iL V ruskem glavnem stanu se vrSe te dni pogajanja o miru ali premirji. Ne verjamemo; skoro, da bi se, kakor danes reel Stdj6, Ihtf -sklenil predno bodo Rusi v Carigrauu. Najbolje in najdostojnejse je, da naired6 kakor Nom<& -ko so v zadnji vojski v Parizu inirovne pogOje; narekavali Francozem. A n g 1 e S k i parlament zboruje. Prestplni govor upa, koraki Porte in koraki Anglije nasproti Rusiji bodo do mirne reSitve vodili, katero bode Anglija podpirala; prknava p$ da je mogoce, da se bode vojska podaljSala.^ ^ Zastopniki raznih driav so sa vrnili U Rim a. Nadvojvodo Rainarja je prosil kratf pred odbodom, zabvaliti se naSemu cesarju;^a prijateljstvo. — Kraij Humbert I. je 19,. t. mx v narlamenttt Prisegel^ na ^stavo, Bazne vesti. Obravnave pred porotniki v Gorici vse zo-pet zacno doe 11. marcija t. 1. ob 9. uri predpoldne; ¦odnomu dvoru bode predsedoval gosp. predsednik c. kr. okrozne sodnije Pavel Sbisa, kojemn sta za na-mestnika odlocena de2 svetov&lca gg. Josip Zencovich in Ferdinand Gironcoli pi. Steinbrun, Ernesto Boss!, slavno znani tragik, kateri je uze na vseh najimcnitnejSih evropejskih odrih na-stopil in povsod bil slavljen in obfiudovan kot najiz-vrstnejSi predstavrjatelj Shakespearevih junakov—po-castil je te dni tndi goriSko glediSee s trenii predsta-vami V torek je nastopil v A. Dumas-ovej drarai .Kean", v sredo v Shakespeareovi trageuiji .Hamlet," danes pa bo predstavljal BNeTonaK od P. Cossa. Gle-diSce jft bilo vsakrat prcpolno obcinstva, koje je vse zamaknjeno odcudovalo nedosegljivega nmetnika. Kraujska c. kr. kmetijska druzba v Ljuh-Kani ima na prodaj v vrtu svojem 1800 raurbenih drevesc po 5 let stanh, cena 5 do 15 kr, ObSimiSc ie poive pri odboru kinetijske dru2be v Ljubljana Humbert I. ali Humbert IV. ? Kakor je zna-no, preTzel je novi italijanski kralj kot tak ime Jlum-bert I.", dasi so mnogi hoteli, naj se imenuje Humbert IV., ker so bili uze trije vladarji iz Savojske rod-bine tega imena. Prvi Humbert sega v leto 1024; on je v vrsti knezov te rodbine drngi grof, iraenovali so ga Humberta beloroka, ne da bi bil imel zares poscbno beli Toki, ampak ker je dezele, katere mu je bil iirocii Rudolf III., kralj Burgundski, jako po§te-no in nesebtfno oskrboval. Konrad II., Sake, nem-ski cesar in naslednik Rudolfov, odstopil je drugemu grofu Maurienneskcmu vse, kar so Burgundski kralji posedovali v Savoji. Humbert belorok je bil jako bo-jevit knez. Njegova soproga Ancilija mu je rodila cetvero sinov in eno hcer; umerl je leta 1048 in za-kopan je v cerkvi v Saint-Jean di Maurienue. Napis as njegovi rakvi se glasi: „Virtutes praeter disce mauere nihil." (Uti se, da ni razun cednosti uiC traj-nega). Humbert U. je bil iesti grof Maurienneski, nasledoval je svojemu ocetu Amadeju H. Prejel jena-slov eesarskega vikarja in mejnega grofa italijanske-ga. Ta mejna grofija se je raztezala odMont Ccnis-a I do Col di Tenda, I njo sta bila zdruzena markizat | Suzki (Susa) in grofija Turinska. Bil je med onimt vitezi, koji so spremljali Gottfrida Bouillonskega na prvi krizarski vojni. Dali so mu naslov ^Humbert mocm", ker je bil zares jako krepke postave. Umerl je 1. 1108 in je pokopan v katedrali v Montiers-u. Humbert HI. BsvetiK je bil osmi grof in je zagledal luc sveta, Euie ko se je njegov oce Amadej III, „kri-iar", po 20 letnem neplodnem zakonskem zivenji bal, da njegova rodbina izmre. Njegovo zlvenje je bilo jako razburjeno, bojeval se Je se skofi, sosedi in sled-njic tudi z Friderikom rusobradcem, koji ga je iz dr-zaveizob&l. Pod tern Humbertomje nastal uporvSuzi; prebivalci so hoteli namreL smrti oteti odcesarja vje-te italijanske poroke. Barbarosa je moral preoblecen iz mesta pobegniti. Po mnogih hudih borbah z osodo, koja ga je povsod preganjala, umerl je Humbert HI. ravno ko se je bil postavil na celo svojih cet, da bi sinn Barbarose Avigliano iz rok iztrgal. Zanimivo je, da je zivel ta knez, kedar se ni bojeval, navadno kakor samotar v divjih razpokah svojih planin. Za grb je imel brus z geslom: „Sic mea alienaque probo" („tako poskusim svoje in tuje"). Humbert HI. je imel Stiri sopruge: Jedida Toulouska, Germana Zahringska, Beatrice Alponska in Gertruda Flanderska. Samo zad-Dja mu je podarila mozkega dedica. Njegova rakev je v opatji cerkvi v Hautecombe, ko je za casa mito-vanja stanoval. Preteklo je tedaj uze 690 let, od kar je vladaril zadnji Savojski Humbert. - Ljudska banka. TukajSnja kupSijska zbor-nica je napravila nacrt za ustanovitev ljudske banke v Gorici. Pretekli torek je biio o tem posvetovanje, kojega se je delezilo kakih 20 gospudov. Enoglasno so spoznali korist invazoost tacega denarnega zavoda ter izvolili iz svoje srede odbort kateri bo imel pre-tresovati predloz*en nafirt ter porocati o tem vsaj do 15. marcija t. 1. V odbor so voljeni gg. zupan dr. De-peris, S. Jona, J.Naglos, N. Pellegrini, E. pi. Bitter, W. vitez Bitter in J. Venntti. Tatvina. — Iz VipoE v Brdih se nam poro-ca i V nofii od 16. do 17. t. m. so vlomili neznani tatovi skozi okno v hi§o in krCmo tukajinjega obfiiu-skega svetovalea J. R. in so pograbili vse, kar jim je priSIo v naglici pod roko: o^edili so oraare, pobra-li razno blago, tobak, smodke svinjino, viuo i.t.d. in jo potem pobrisali, ko so bili najbrie uZe polni pija-6e in jedi. — V sedmih letih je to uze peta tatvina v isti hiSi. Ali ni to Mostno spricevalo za na§e razmere? in ne mislite, da uboatvo, dasi ga pri nas ne manjka, dovaja do takih hudodelstev—ampak lenu-Stvo, ponoLevanje in pijanCevanje. Strogo oskrbova-nje krajne policije je nasim zupanom deveta briga. Krimarji ne drz6 nobenih postav, ampak imajo svoje prostore odprte, kolikor casa se jim ^jubi; tn pijan- iuje razujzdaua mladiua, Le treba iudi kvarta ali ple-§e, dokler je kaj okroglega v 2epu; — plesi tudi brez dovoljenja niso v nasih kremah ni5 nenavadnega. Od kod vse to? Ker 2upanstvo zaneraarja svojo dolz-nost, ker ni nobenega nadzorstva^ nobeaega reda, no-bene kazni. Zdaj srao dobili leudannerijo v Kvisko in nikdo ne dvomi, da ona labko mnogo pnpomore za ohranjenje javnega reda, a to le tedaj, kedar tudi zu~ panstvo pozna in spolnuje one dolinosti, - ki ma jib nalagajo postave gled6 oskrbovanja krajne policije. Zdaj iraamo novo ^upanstvo in star pregovor pravi, da nova metla dobro pometa. Bcmo videli! Medved ujel tatu. V nekem magjar^kem se-lu je dobil cigan z medvedoin v kreini preuocisce. Medveda je zaprl v hlev, sam pak je iei na steljo pofivat. Po nuei pak je prisel v biev tat, da bi u-kradul krciaarju svitije. Tavajoc po temi pri^pe do medveda, kateri ga, ne umec Sale, precej trtio obja-me. Tat se ustra>i, in ker se svojemu neljubeznjive-mu tovarisu nij mogel iztrguti iz krempijev, zac>l je na glas kri^ati. Sa to pndejo kremar in posli ter, ko je mudvedov gospodar osvobudil tatu, prijeli so ga domacini in ga pnpili. L i s, t n i c a u r t: d n i s t v a. <>. Alfnuu-i: >'<>n porf.^u-mus: personalia sunt odio-ta. •¦- gradivo za lirali uzi' stavljcn Vai dopis «d-loziti za prihomijir. li. T c u ('crnii' : Knako. Dunajska borza. Euotni drz. dol-f v ba.skovcili Enotni drz. dol» v srehru Zlata retita...... 1S0O drz. posojilo . . . • Akeijn narotlne baukc . . Kroditne akcijfi..... Loudon ........ N'apol......... C kr. cekini...... Srebro ........ Driavnc marke ..... Z>1 J auuarij *KI ffl 50 kr. m „ D5 „ ii „ 114 „ 70 „ HI I „ ~~ ?> «!J2 „ 2i> „ 118 „ ^ n y „ 4» » 5 81 „ 103 „ 30 ,, Andrej Perko c. kr. okrajui zivinozdravnik za politiskc okraje Goriski, Tolminski in Gradiski stanuje v Gorici, v solskih ulicah nasproti cerkve Sv. Ignacija v Penaucicevi liisi. Vaznanilo. V ditalnifrii restavraciji je na prodaj en "biljard z vm pripravo, to je 5 krogeij iz sio-nove kosti, vsaka tezi 26 dekagramov, 11 palic, en lep stol za palice, ena tabla za zaznamovauje iger in pokrov iz desk, daje kakor miza, kadar je pokrit. Kupna cena je 120 gl. Kdor ga Leli kupiti, naj se osebno ali pis-meno oglasi pri podpisanein — Taleiitinu Tavdai*-ja v SezanL WZ1TNA TRGO\TNA.-Wl Podpisani uijudno* naznanja, da je odprl 15. januarja t 1. svojo ^itno trgovino v Gorici, na Korenju, pri vodnjaku, ter se priporoCa za obilni obisk p. t. ob-^instva. Z odliCuim spostovanjem (13~1) Ivan Kaveic. Razglas. Vsled danasnjega sklepa obfinega zbora se razpisuje sluzba tajnika pri tukajsnjem c. k. kmetijskem drustvu. Po §. 32 dru§tvenib pravil ima tajnik spi-savati zapisnike obfinih zborov, odborovih sej in sej odborovih odsekov, sestavljati in uredovati drastveni list v italijanskem jeziku in statistiko letnih pridelkov; izversevati ukaze, koje ma na-laga obCni zbor in slednjife je odgovoren za red v druStveni pisarni. Plaea zuasa na leto 1500 goldinarjev a. v.; po enoletni poskusnji se sluzba stalno poterdi. Prosnje, katerim naj se pridenejo vsa spri^evala o zrao^nostib in znanji jezikov, naj se vIoM v teku raeseca februarija pri podpisanern predsed-niStvu. C. k. kmetijMko druStvo V Gorici 14. januarija 1878. Podpredsednik, Wiljem Bitter I. r. Tajnikov nameitnik. Angel Il.r Moua I. r. Razpis sluzbc >,upaiiijsk(^a tajnika in shiAb hiyii-uijskili straznikov. Hazpisami je tukaj sluzba zupanijskega tajnika z letim plaro pft sto in dvaj-ct gold, i prostiiu stanuvanjeiu. Pmsilci naj vloze svojo prosnje da 21. februarija t. 1. pri tem zupun-stvu. Dokazati iMiajo, d;t um« popidtioma ustuie-no i pisnicuo sloveiiski. neiuski in taljanski, da so do sedaj posteno ziveli ter da razumejo zu-pauijsko uradovanje. Pro.sti stt» v tej ^upaniji se sedezcin v Si«-zani tudi ilvcs sluzbi zupanijskih straznikov z letno plaro tri sto in dvajsi't gold, za vsacega straznika in prostim staiiovanjcm. Prositelji naj v svojih prosnjah do 21. februarja t. 1. doka-zejo, da ztiajo vsaj slovcuski j)isati, da mue tudi lH'kuj taljanski govoriti in da so do seduj posteno ziveli. ^LPANMSKI FILM) SK2ANSKI 17. januarija 1H78* %tk . i § 4 :' :.•=> 1 Z*% *!- *l tfi o 'i * 5 li ^C :<±C ssosT ,- •- '"* 3 xr|.r.r, , u d u*f* ;| " -S"-** ^rt«?« uj «* ^ j* ~-» ii ,"?ja i 4 3 - «S %m* $ g -|6 . II 1 s s. -§ e 'J — —»- « 1 a hi li • 1 ° 1 p—< 1 tH /-iiE - =5 ¦ L 5 Sf 2 O h 1 1 ^ 1fl 5-3 «.s r rs.S, w 1 "Y 3 % « * * * ic « ,F ..= b. Zl fiS |l "iiui'a?! l ^ 1° II": -\ ¦ c ~ r*. tc = % It • • ¦ • E .... 5 M n ~ 2 *: * *_•- x f:.s ,?*" «?| *JS''aj= 03 S 1 ~ •- s:-, -•« ^« 1 % 51c «-s: 9 3*,5* es es - s '• * II MM* l«aftT|telJ in odgovorai uretoik; ANTON FABIJANI. — Tisk*n MAIUN& ¡ Oorici,