Grof Wiirnibrand ostane liberalec. Že je dognana reč, da je grof Wurmbrand zopet naš štajarski deželni glavar. Saj pa se je dunajski vladi ludi močno prikupil, ko je svoj lastni predlog o podeželjenju zavarovanja proti ognju pokopal v državnem zboru. Sicer se je nekoliko protivil, ali ko mu je grof LSadeni rekel »aut — aut«, udal se je Wurmbrand in dobil je zagotovilo, da postane zopet dež. glavar štajarski. Nekateri naši politični nasprotniki so trdili, da se je grof Attems, sedanji deželni glavar, moral umakniti grofu Wurmbrandu na ljubo Slovencev. Toda Slovenei smo zoper to besedičenje protestovali zopet in zopet, ker je grof Wurmbrand nam Slovencem in sploh štajarskim kmetom nevarnejši kakor grof Altems. Grof Wurmbrand je star nemški liberalec, da steber nemškega liberalizma na Avstrijskem. Kako vnet pristaš nemške liberalne stranke da je grof Wurmbrand, to je zopet pokazal v svojem govoru v državnem zboru, ko se je razpravljalo o ministerskem svetu in dispozicijskem zakladu. »Liberalizem, je rekel, je izvršil ustavo, zagotovil jednakost državljanov in posameznikov, pospešil kulturni napredek. Toda to se more očitati liberalni stranki, da je prezrla različnost stanov in posameznih dežel. Ona ni ustvarila okvirja, v katerem bi se mogle razvijati posamezne narodnosti. Zasluga liberalne strankc pa je, da je svoje moči žrtvovala v korist državi.« Na ta slavospev na čast liberalizmu je takoj istega dne grofu Wurmbrandu odgovoril v državnem zboru odličen katoliški poslanec, baron Dipauli. Ker je Wurmbrand govoril tudi o nazadnjaških strankah, zavrnil ga je Dipauli, da dandanes ni nazadnjaških strank, ker je nazadnjaštvo danes nemogoče. Klerikalno nazadnjaštvo je le prazna fraza; kajti klerikalci hočejo le uresničiti pravilo: Dajte Bogu, kar je božjega, cesarju pa, kar je cesarjevega. Liberalna stranka je pač začela uresničevati državni pojem, toda na stroške družbe. Zaraenjala je versko s politično prostostjo ter tako izkopala prepad med državo in cerkvijo. Tudi z ozirom na ljudske šole izjavil je baron Dipauli v imenu vseh avstrijskih katoličanov: »Klerikalci« niso proti podržavljanju ljudske šole, toda vedno se bodo upirali poskusom, da bi bila šola politično vprašanje. Krščanski prebivalci želijo, da je vzgoja verskonravna, ker le taka vzgoja more koristiti ljudstvu in državi. Končno je govornik opozoril vlad<j, naj strožje pazi na socijalistično časopisje, ki med ljudstvom širi brezverstvo, ter naj kaže odločnost proti ogerski vladi pri sklepanju nove pogodbe. — Tako je grof Wurmbrand lahko slišal, t kaj da želijo avstrijski katoličani, torej tudi štajara^j^ in kako še vedno sodijo o liberalizmu. LiberaljzeriKpo- jema, da bode v kratkem mrlič. In ni ga škoda, ker je liberalizem v Avstriji v prvi vrsti služil velikemu kapitalu in ponemeevanju. Ustvaril je svobodo, ki je koristila židom in raznim sleparjem, skoro pa ugonobila obrtnika in kmeta. In grof Wurmbrand še nadalje ostane liberalec? Naj, toda to na glas povemo, da njegovega imenovanja deželnim glavarjem štajarskim se nikakor ne veselijo ne slovenski, ne nemški kmetje, to je ogromna večina prebivalstva, ampak samo liberalci.