URN_NBN_SI_DOC-UXOYGKL3
MANZINI GUIDO: GLI INCU- NABOLI DELLA BIBIJOTECA GOVERNATIVA E DELLA BI BLIOTECA CIVICA Dl GORIZIA. Goriziia 1958. 15 + (II) str. 8°. Ilustr. Ravnutelj Državne in Mestne knjižnice v Gorici dr. Gnido Mun- zini je konec 1958. leta objavil seznam 26 inkunabul, ki jih danes hranita imenovani biblioteki, in to v reviji Studi Goriziani (1958, vol. XXIV, 81—9) in še kot ponatis v posebni brošuri. Pojav tega po šte vilu zaibalcženih primerkov sicer skromnega, po tiskani opremi pa prikupnega kataloga nas posebej veseli, ker nas seznanja z gradi vom, ki ga moramo imeti v razvi du. ker je »stara« Gorica sto- in stoletja pripadala istemu kulturne mu krogu kakor vsa druga zdajšnja in nekdanja slovenska nahajališča inkunaibul. Z ugotavljanjem številč nega stanja najstareiših tiskov in njihove vsebine Kino skušaili v uvod ni študiji h knjigi Inkunabule v Sloveniji osvetliti Ikulturnc razmere pri nas pred izidom prve slovenske knjige, pa bi bilo zelo dobrodošlo, če bi v dopolnilo dobljene podobe mogli uporabiti tudi popise inkuna bul zlasti iz tržaških, goriških, ce lovških in graških knjižnic. Priču joči seznani prinaša marsikaj zani mivega, v bistvu pa ne spreminja naših zaključkov, zlasti še ker na čelno ne upošteva vseh inkunabul, 'ki so danes ohranjene šc v drugih goriških knjižnicah, še celo pa ne tistih, ki so jih vse do I. 1914 hra nili v Gorici. Iz kratkega uvoda (str. 7—9i) iz vemo namreč, da je imel avtor na men, podati praktičen pripomoček obiskovalcem obeh knjižnic, ki sta že dolgo upravno in funkcionalno, ne pa tudi glede na uskladiščeno gradivo združeni. Nadalje beremo v uvodu, da so vse zabeležene iz daje bibliografsko že znane in se zato individualni popis vsakega primerka ni zdel potreben, da ita lijansko standardno delo Indice generale degli incunaboli delle bi- blinteche d 11alia v doslej izdanih zvezkih treh <xl tu zabeleženih ne navaja, da predstavljajo tri večje redkosti, od katerih sta med tek stom dve celostrunsiko reproduci rani, ter da je po tiskarskih krajih 21 primerkov z italijanskega (18 iz Benetk, po ena iz Milana, Verone in Čedada), pet pa z nekdanjega oziroma zdajšnjega nemškega jezi kovnega ozemlja (3 iz Bazla, po ena iz Augsburga in Strussbourga). Slednjič pravi uvod, da je 25 izdaj last Državne, to je neposredne na slednice bivše Licejske oziroma Študijske knjižnice, ki je dedovala svoj osnovni fond po knjižnici 1775. leta ukinjenega jezuitskega kolegija, to je Werdembengovcga seminarju, medtem ko so trije pri merki prišli v Mestno iz knjižnice goriškegu učenjaka in bibliofila G. D. Delia Bona. Katalog je urejen po običajni ra bi, namreč po abecednem redu
RkJQdWJsaXNoZXIy