|> K O I. E T A R E C JE |> i:!. A V S k I LIS T ZA MISI i « K«11ATEIJE PROLETAREC Official Organ Yugoftlav Ffd«*rulioii, S. I*. — — danilo JugOHlovanske Socialihtične Zvez« GLASILO PROSVETNE MATICE IN J. S. Z. |T. - NO. 1720. " ****** MIM, m, «. I tO? al Mm pni alti« al CfetMfa. IU. iMa UM M* M CM*«« al Im« », Mit CHICAGO. ILL., 28. AVGUSTA (August 28), 1940 Pakt Sov. Rusije Nemčijo ostane 5 Published Weekly al 2301 So. Lawndale Ave. LETO—VOL. XXXV. GRČIJA PLEN MUSSOLINIJEVEGA IMPERIALIZMA i \\ neomaian ff "SPORAZUM Z BERLINOM POMENIL OKRET VSE EVROPSKE ZGODOVINE." — EKONOMSKA POMOČ TRETJEMU RAJHU. — SOVJETSKA PROPAGANDA PROTI ANGLIJI Minuli teden je .preteklo leto dni c vi kar je svet presenetMa vest, da sta Adolf Hitler in Jo-sef Stalin pokopala sovražnosti med njima in sklenila nena-padalni pakt ter novo trgovsko pogodbo. Komunisti strmeli Pogajanja med njunimi zastopniki so bila tako tajna, da je le tu in tam prišlo v svet ugibanje o možnosti spoprijaznje-nja med komunistično Rusijo in nacijsko Nemčijo. Angleži so sumili, da se nekaj godi za njihovim hrbtom, a kaj točnega niso mogli izvedeti. Ko je bil sporazum gotov, ga je dal Stalin dramatično objaviti v času, ko so se v Moskvi še nahajali olani angleške in francoske komisije v pogajanjih za zvezo z Rusijo proti — Nemčiji in njenim agresivnostim. Naravno, da so strmeli. Vrh tega je bila to za angleško diplomacijo velika blamaža, za Hitlerja pa triumf, kajti dobil je prosto pot na Poljsko in proti zapadu. Komunisti v Ameriki, Franciji itd. nekaj dni kar niso mogli verjeti. da je tak pakt mogoč. Neka: teh so v protest odstopili, drugi pa spremenili taktiko tpo no-\em navodilu in začeli braniti rusko-nemški pakt ter napadati Francijo in Anglijo ker tirati svet v "imperialistično vojno". Pakt neomajen------ te Molotov je v svojem nedavnem govoru pred vrhovnim sovjetom hvalil posledice ipak-ta in Nemčiji znova zagotovil varnost ob njeni vzhodni meji. Sovjetski poslanik v Nemčiji je na neki razstavi govoril o čezdalje boljših ekonomskih in političnih odnošajev med f>bema deželama. Dne 23. avgusta je glasilo sovjetske vlade "Izvestja" priobčilo uredniški članek k prvi obletnici omenjenega pakta, o katerem pravi, da je neomajan vzlic iprizadevanjam, da se mu izpod koplje tla. To je odgovor Angliji, ki se rcxs zelo trudi, da bi Rusijo pridobila na svojo m. da jih lahko otmo nfpri Jttnega izpraševanja k« prstov, ako so pri c«ti primemo podkupnino n^njeni ravnatelj tujezemce ameriške sorte. Alaska je postala predmet zanimanja ameriških vojaških strategov vsled razkritij, da je Rusija zgradila blizu nje močne vojaške baze, bazo za podmornice in vzletališča. Da-li so razkritja resni&na, ali samo propaganda, mi ne vemo. Verjetno je, da si je Rusija res napravila močne postojanke tudi ob tem kraju, s katerega ima do Alaske prav blizu, dočim so Zed. države daleč. In Alaska je bila nekoč ruska posest. Tu in tam je že kak časopis v Sovjetski Uniji omenil, da je car- ska vlada, ki je iprodala Alasko Zed. državam, izvršila blazno in zločinsko dejanje. Ameriško vojaško poveljstvo je začelo to poletje graditi v Alaski utrdbe in baze. . f» "Tretji termi«" je glavna tarča, v katero streljajo republikanci. Kar se ljudskih koristi tiče, je v resjjfcf fcrez pomena. Ampak i*litikom ni za Je ljudske korLstjJfegft le aa sv* ie. Trockisti v Zed. državah so apelirali na zvezno vlado, naj jim dovoli prepeljati Trookije-vo truplo iz Mehike v New Vork v svrho pogrebnih svečanosti. Državni tajnik Hull njihovi prošnji ni ugodil iz mnogih ozirov. Zed. države so di-plomatično še v prijateljstvu s Sovjetsko Unijo. Ceremonije ob rakvi ubitega Leona Trockija, ako bi se ga pripeljalo v New Vork, pa bi bile skoz in skoz sovražna demonstracija proti Josefu Stalinu, diktatorju Sovjetske Unije, katerega trockisti dol že odgovornega za umor nad Trockijem. Ker je tudi vsa druga javnost tega mnenja, b. bila pogrebna svečanost v Nevv Yorku ob Trockijevem truplu res ogromna manifestacija proti Stalinu, kar bi sovjetska vlada ameriški jako zamerila. Vrh tega bi Stalinovi komunisti, ki so sovražili Trockija kolikor se sploh more koga sovražiti, lahko pod eno ali drugo znamko priredili kontrademonstracijo. Newyorški župan LaGuardia pa je prepirov po ulicah, v parkih in arenah svojega mesta že sit. Je še drug razlog, čemu ameriška vlada želji trockistov ni ugodila. Trocki je bil gost mehiške republike, kajti Zed. države ga niso hotele sprejeti, čemu bi se naj v njih sedaj sla- Ko je Norman Thomas povabil republikanskega predsedniškega kandidata Wi!lkieja na debato, češ, tudi ako se ti predsednik Roosevelt ne odzove, lahko nastopiva v debati drug proti drugemu osebno vsaj midva, je vedel, da mu Willkie ne bo ugodil. Kajti za Wil!kieja bi bila re-ako se bi mu odsval Roosevelt, dočim bi mu debata o Thrnnasom ne prinesla ne glasov in ne slave. Tudi mu je Thomas ponudil sa debatiranje nekaj predmetov, ki se jih bo Willkie v kampanji na vso moč izogibal. Koliko časa bodo Angleži mogli vztrajati? Večno beganje v zaklone ponoči in podnevu mora iti človeku na živce. Gledati ruševine, ubite in ranjene ter požare tudi ne more vplivati na ljudi drugače kakor porazno. Nemško poveljstvo se je valed tega odločilo poskusiti za enkrat spraviti Anglijo "k pameti" z neprestanimi napadi bojnih letal na angleška mesta in Nobenega dvoma ni, da je i sedaj samo še domišljija, tn ogromna večina ameriškega i ko o Japonski. Isto velja o Ru- Purifikocija" v Franciji Prvi antisemitski izgredi v Franciji so se dogodili 21. avgusta. Demonstranti so pobijali .*ipe na židovskih trgovinah in klicali: "doli z 2idi!" Časopis Matin je poročal, da obžaluje izgrede, kajti dasi je za pobijanje židovskega vipliva, smatra, da je pobijanje njihovih šip slab način "purifikacije". Večina časopisov za VVillkieja Strokovni časopis Editor & Publisher je dne 24. avgusta objavil statistični pregled, v katerem pravi, da 66 odstotkov ameriškega časopisja agitira za VVillkieja in samo 21 odstotkov listov podpira Roosevelta v tretji termin. Ostali časopisi so uredniško nevtralni, časopisi, ki podpirajo manjšinske stranke, v tej statistiki ne pridejo v poštev, ker so v svoji cirkulaciji majhni, čeprav jih je precejšnje število. Največji delodajalec V službi Zed. držav je sedaj že nad milijon ljudi, vštevši poštne, vslužbence, toda ne-vštevši vojake, delavce pri WPA, zvezne sodne uradnike, .. . kongresnike in njihove tajnike, vilo njegovo truplo, če pa so ti- ki so tudi plačani z vladnim de-(Nadaljevanje na 3. strani.) ' narjem. r^ZAPOSUEVANJE NA RAČUN OBOROŽEVANJA •vari, naj nikar ne nasedajo ta-•um obljubam, kajti če to store, kdo imeli dvojno škodo. Prvič ^r bodo "raketirju" nekaj pla-kar jim ne bo nič koristi-k in drugič, ker jih bo posta-V| Prej ali slej izsledila in za-j^val« od njih da izpolnijo, bi takoj morali storiti, vrh pa bodo morali plačati le °**utno globo. Ravnatelj Harrison ljudi tu-J« »vari pred "detektivi", ki sti-kui'jo okrog bi vprašujejo, kdo )* inofemec. Namen teh "detektivov" ni nič drugega kot iz* lUJ«vanje. Delavski department zvezne vlade poroča, da je bilo število zaposlenih delavcev prejšnji mesec veliko večje kakor v enakem času lansko leto. Tudi v tem mesecu narašča. Ako bi kilo to zniževanje brezposelnosti zdrav pojav, bi ga morali vsi z veseljem pozdra^ viti. Toda zapoalenoat se veča na račun oboroževanja, za katerega je kongres določil mnogo milijard. Ogromni potroski v ta namen lahko število brezposelnih selo zmanjšajo, toda šivljenskega standarda ne dvignejo, pač pa nasprotno. Oboroževan je je neproduktivno in drago. Prinaša le izdatke, ki jih je treba kriti, in to pomeni višanje davkov. . Zed. države so se vrgle v pripravljanje na morebitne o-borožene konflikte vsled položaja v Evropi. Asiji in Juini Ameriki. Namesto ene vojne mornarice določa oboroževalni načrt dve. ki bosta ena na Pacifiku in druga na Atlantiku, te samo ta načrt daje možnosti za zaposlitev tisoče delavcev. Dalje določa načrt 50,000 bojnih letsd za armado in mornarico. Sedanje tovarne za le- tala jih ne morejo zgraditi niti z daleč toliko, zato jim vlada daje subvencije, da jih povečajo in uvedejo masno produkcijo. • ' Uspehi nemikih ofenziv so ameriškim vojaškim inženirjem in strategom iola, da le tista armada, ki je najboljie in najmodernejše mehanizirana, iteje. To pomeni, da dobi ameriška strojna industrija velika naročila tudi za tanke vseh vrst. Bodoča ameriška armada bo armada mehanikov v operira nju strojev. To je eden izmed vzrokov, čemu je vlada za u- vedbo obvezne vojaške službe. Na ta način bo med moštvom lahko izbirala take, ki so ie iz-učeni strojniki, dočim so oni, ki se prostovoljno priglašajo, večinoma brez znanja v tehniki in jih je treba iele učiti. Večanje zaposlitve je torej povsem posledica oboroževanja. Vsled poraza Francije in argleške blokade so naročila iz Evrope prenehala, pa tudi promet z drugimi deželami ni normalen. Ce bi torej ne imeli domačih vojnih naročil, bi brezposelnost bila bržkone precej večja kakor pred letom. ljudstva proti zapletu te dežele v vojno. Enako je znano, da veliko več .prebivalcev te dežele želi Hitlerju in Mussoliniju poraz kot pa zmago. Želje ne pomagajo Toda ker želje ne pomagajo, se tu mnenja v ameriški javnosti križajo in njihov odraz je posebno viden v zveznem kongresu.- Oni, ki vedo, da se Hitlerja ne 6o ugnalo s pobožnimi željami, propagirajo, da naj ta dežela nudi Angliji vso mogočo pomoč izven vojaške. Pacifisti in izolacionisti protestirajo, ker se boje, da pomeni vsaka podpora v vojno zapleteni deželi nevarnost, da bomo tudi mi pritegnjeni vanjo. Naravno, da Hitlerjevi in Mussolinijevi krogi, ki imajo v Zed. državah veliko močr temu nazoru pridno pomagajo. Enako tudi po lanskem avgustu komunisti. V vsem tem vretju pa se kriia toliko drugih različnih interesov, sentimentalnosti in predsodkov, da je nastala v prerekanju o vojni v ameriški javnosti že kar mučna situacija. V Rimu in Berlinu se iz tega upravičeno norčujejo, kajti tam vedo, kaj hočejo in kakšni so njihovi načrti. Pa jih vsled tega politični dirndaj v Zed. državah zelo veseli, posebno ker čutijo, da je večina ameriškega ljudstva proti osišču, a manjšina pa dovolj močna, da ji jeml je moralni zamah in ovira materialno podporo Angliji. "Nevarnosti ni" Mnogi pošteni nasprotniki hitlerizma argumentirajo, da nam od njega ne preti nikakšna nevarnost. Hitler jim to potrjuje. In je resnica, da so storije o zelo možni invaziji nemške armade in mornarice v to deželo siji, pa četudi bi se res lotila okupirati Alasko. Torej čemu toliko vika in krika o vojni _ne-\arnosti? čemu pritik za uvedbo obvezne vojaške služ.be? čemu riskirati naše civilne svo-bodščine, demokracijo in sploh vse, kar smo si pridobili v razvoju naše republike? Res, vse to bi prišlo v nevarnost. Naš pokret (JS' ^jti P?" in F. Zajca za reorganizirale i trebujemo skupnosti, drugače JSZ. Kot vsakemu znano, ki se ^kiramo vse naše usta nove in LEON THOCKI Leon Trocki je vedel že dolgo, da mu strežejo po življenju. Imel je svoje osebne čuvaje in tudi oblast je povsod poskrbela, da je bil dovolj zavarovan pred atentatorji. Ko je bil izgnan v Turčijo, ga je vladna policija ne samo stražila nego je bil tudi njen jetnik. To mu je /postalo nadležno pa si je iskal zavetja v drugih deželah. Dobil ga je začasno v Franciji, nato na Nor-vežkem. V Franciji je oblast pazila za njegovo varnost bolj kakor za telesno varnost predsednika republike in na Norvež-kem ga je ščitilo več stražnikov kakor pa kralja. Kadar je bil na potovanju, je imel poseben vlak, ali vsaj poseben vagon. Samo detektivi so vedeli o njemu, ne pa drugi ipotniki in nihče na postajah. Agenti OGPU (sovjetske tajne policije) delujejo v mnogih deželah. Nevarni so vsakemu izmed onih, ki jih imajo na piki. Ko je Moskva kazala nejevoljo nad Norvežko, ker je dala Troc-kemu zavetje, mu je norvežka vlada Stalinu na ljubo prepovedala svobodno občevanje s svetom ob enem namignila, naj si čimprej poiAce dom v kaki drugi deželi. Dobil ga je v Mehiki, kjer ga je vlada gostoljubno sprejela. Tu je smel delovati svobodnejše kot kjerkoli prej na veliko jezo komunistov. Vrla, v kateri je stanoval, je bila dobro zastražena. Vzlic temu se je njegovim nasprotnikom neke noči posrečilo udretl do njegove spalne sobe, toda sta se z ženo rešila. Enega njegovih čuvarjev so odvedli in ubili. Straže so potem podvojili. K T ročk emu so smeli le ljudje, ki jim je zaupal in jih poznal. Eden teh je bil tudi neki Frank Jackson. Ta dozdevni zaupnik ga je dne 20. avgusta v njegovem stanovanju napadel z malim krampu podobnim orodjem. Prebil mu je glavo ter zadal druge rane, katerim je Trocki kmalu podlegel. Mehiški policiji je Jackson "pojasnil", da je izvršil na»pad zato, ker ga je Trocki silil v Rusijo organizirati atentat na Stalina in druge sovjetske voditelje. Tega mu ne verjamejo, niti ne marsikaj drugega, kar jim pripoveduje, dočim trockisti z gotovostjo trdijo, da je bil atentator agent OGPU in se hlinil za Trockijevega pristaša, da si je pribil njegovo zaupanje. To je bil edini način, da je mogel do njega in čakal prožnosti izvršiti umor. Leon Trocki je ibil najslovitejši politični begunec. Stalinu je bilo že neštetokrat žal, da ga je pustil iz Rusije, zato pa se je toliko bolj maščeval nad vsakim, o katerem je sumil, da je "trockiat". V času boljševiškp revolucije in civilne vojne je bil Trocki poleg Lenina glavni graditelj nove Rusije. Bil je nekaj časa komisar vnanjih zadev, potem vojni komisar in ustanovitelj tdeče armade. Po Leninovi smrti bi on imel postati diktator, toda ga je Josef Stalin ukanil. Trocki je postal njegov jetnik. V Turčiji in drugje je pisal, veliko pisal za liste in knjige. Ob enem je organiziral novo komunistično gibanje proti Stalinu, katerega je smatral Trocki za izdajalca in zločinca. V sedanji Rusiji ni nikomur dovoljano pripisovati Trocke-mu kakršnekoli zasluge. V šolskih knjigah in v propagandni udejstvuje v delavskem gibanju, se sej bodisi klubov ali društev udeležujejo večinoma le aktivni Člani. Tako je tudi v našemu klubu, članstvo na omenjeni seji se je znova izreklo za načrt, ki ga je sprejela večina zbora. V razpravi smo u-poštevali vse, kar se tiče stranke, razmer in naših nulog. Smatramo, da bi se lahko več storilo, ako se JSZ reorganizira v smislu, kakor ga je predlagal Frank Zaitz. Naš klub ne apelira na druge, kako naj kdo glasuje in se ne spušča v polemiko. Vzel je le stališče zase in se izrekel za reorganizacijo. Vidimo pa, da se je to vprašanje zavleklo v tako polemiko, s kakršno predmet nima nič opraviti in bi sploh ne imela mesta. A mogoče je to dobro. Kajti vedno se je govorilo in pisalo, da JSZ sploh ni, a sedaj vidimo, da je še živa. Naš klub smatra, da bi bilo boljše, če bi bil ta problem re-šii zbor in prihranil prostor v listu za druge stvari in se ojmil nesoglasj-em. Saj je bila večina dovolj velika in bi odgovornost lahko sprejela. Tako ipa se je razpravo le zavleklo in uhaja že v osebnosti. Ako trdimo, da smo demokratični, bi priznali, da večina je večina, ne pa se prerekali in delali med sabo še večji prepad. Saj je nas že itak malo. čemu si rušiti svoje vrste ipo nepotrebnem! Razpravam na zboru sem pa-zno sledil, posebno še, ko smo govorili o Cankarjevi ustanovi in njeni reviji ter njenemu u-4'edniku Elbinu Kristanu. Čudno se mi je zdelo na primer, da na eni strani so Etbina Kristana hvalili, da je najboljši poznavalec socialističnih teorij, da je tudi on znanstvenik na tem polju, a ko je apeliral, da naj ne sprejmejo Gardno-vega načrta, če ga nočejo izključiti iz naše Zveze, se pa nekateri izmed onih na njegov klic niso ozirali, če bi bilo po volji soc. stranke, oziroma po volji njenih voditeljev, je dejal Kristan, ne bi dobile dežele, ki so v vojni s fašizmom, iz Zedinjenih držav prav nobene podipore. Kristan je v svojih izvajanjih govoril tudi o taktiki. Rekel je, da urejuje Cankarjevega glasnika socialistično, ne da bi pri tem moral upiti v njemu besedo "socializem". Vsi smo bili vzradoščeni ob njegovem poročilu in sam pri sebi sem mislil, kako zelo bi ta mož zaslužil priznanje za delo, ki ga je že izvršil za nas. Saj mu je 72 let, pa je še zmerom aktiven. A .pri glasovanju na svoj apel med nekaterimi, ki pravijo, da mu odobravajo njegovo delo, niso glasovali z njim nego nasproti, čefudi jim je izjavil, da glas nasproti pomeni, da ga izključimo iz JSZ. nasprotniki se vc&ele, ker le oni bodo uspeli, če ne bomo oprezni in enotni. Kdor se giblje med našim preprostim ljudstvom, lahko ve, da je med nami lepo število povsem dobro mislečih, iskrenih ljudi, ki z enim očesom vedno škilijo na Sovjetsko Rusijo in se hudujejo na one, ki to Rusijo kritizirajo. Njihov glavni argument je, da sicer niso proti vsaki kritiki, ni pa pošteno, da kritiki kažejo samo na hibe sovjetskega režima, dočim pre-zro vse, kar je ta režim storil dobrega za Rusijo. Pod Stalinom, pravijo ti ljudje, je Rusija vendar silno napredovala— v industriji, poljedelstvu, pis- I like med njim in drugimi tiran, I dkinii režimi — in dyklcr bo ob, ' stojala pcdlaga *a ta ugovor", (ako dolgo bom hvaležno odklanjal vsa priporočila, da bi vzel Sovjetsko Rusijo za "sve- člove- bilju!" je silno star. Kdor po- tej Vzgled" na -poljanah zna zgodovino, lahko ve, da je gi<>1-na verigi, dokler ima pr*d seboj polno skledo; človeku pa to ne zadostuje, kajti človek ni več žival, temveč razumno, čuteče, neprestano kvišku stremeče bitje, ki ne more biti srečno, dokler vežejo peruti njegovega menosti itd., kar bi bilo trefca duha verige, ki mu ne dovolijo, zapuati Stalinu v dobro. ; da bi poletel v sinje višave po- To, da je Rusija pod tem re-\ polnosti, ki je človekov najvišji žimom zelo napredovala na | smoter. * '' primer v industriji in poljedelstvu, dasi je v pogledu izboljšanja Življenskih prilik najbrž ie precej daleč od napovedanega cilja, je res in tega nobeden resen kritik Stalinovega režima ne zanika, pač pa se vpraša, ali je ta napredek vreden Jaz ne poznam nobenega, ki t cene, ki jo rusko ljudstvo že je na zadnjem zboru glasoval»dolga leta plačuje. Ali je? Poza predlog večine, da ne bi bil glejmo! aktiven v našem pokretu. Med človek se razlikuje od drugih njimi so tudi pionirji, katerim \ živih bkij po tem, da nepresta-gre zasluga, da JSZ še obstoji. > no stremi po čim večji svobodi Marsikdo izmed njih je "Jim- duha — »po svobodi riisli in mie Higgins", ki je tekal ali še prepričanja. Odkar se je dvig- gre od hiie do hiše in agitira za Proletarca in v prid drugih naših publikacij. Sebe ne štejem k njim, ker zadnjih par let ne morem storiti na tem polju kolikor bi rad in zato moje delo nI vredno omembe. čitali smo v prošlih mesecih že mnogo člankov od ljudi, katerim lahko zaupamo. Vemo, da so nekateri izmed njih zastopani s svojim delom tudi v knjigah. Gotovo imajo dober namen, ko nam predočujejo položaj kakršen je. Kaj nam hoče organizacija brez voditeljev. Poudarim, brez 'rdnih voditeljev! na katere se lahko zanesemo, ker poznamo njihovo delo. če rte bomo sledili njim, za kom naj gremo? Jaz verujem, da moramo z duhom časa naprej, ali pa nikamor ne pridemo. j Vemo, da med našim ljudstvom deluje reakcija neumorno. Ali ji naj pustimo, da si vsega podjarmi? Osebno se pridružujem mnenju s. Franka Podboyja. Ako bi mi vsi imeli priliko priti z njim skupaj en dan, da nam bi povedal iz svojih skušenj koliko je prestal v delavskih bojih, bi bili večinoma — mislim vsaj — njegovega mnenja. Kajti on ne govori iz knjig nego iz življenja. ★ Omenil sem na kratko že zadnjič obisk treh sodružic. Pripeljal jih je k meni s. Livezay. Ne vem, ali je še član S. P. ali ne. Predstavil mi jih je: To je Elizabeth Morgan, mati treh otrok, pevka, znana v delavskem gibanju. Njen dom je Yellow Springs, O. Druga, mlado dekle, je Vivian Siemon iz New Yorka, ki je učenka na Michigan univerzi. Pozna R. Potočnikovega sina iz Detroita, ki študira istotam. Tretja je Jean Barlovv iz Erie, Pa. Potujejo iz kraja v kraj. S sabo imajo šotor (tento), da kar zunaj spe. Pri nas jim tega ni bilo treba. Pomenkovali smo se pozno v večer in nato pa se podali k počitku. Ni bilo to prvič, da so se agitatorji ali agftatorice te vrste oglasili pri meni. Vsakega še smo gostoljubno sprejeli. Nabiranje podpisov sicer ni tako težavno kot nabiranje naročnin, ampak lahko tudi to delo ni. Rekle so, da imajo prilično uspeha. Ne vem, kje so izvedele, da se hoče JSZ ločiti od S. P. O naših problemih niso bile čisto nič poučene. Pa sem jih jim pojas- nil nad stopnjo gole živalske eksistence, je bilo zanj vprašanje te svobode enako važno kot vprašanje kruha in strehe in često celo važnejše. Izrek: "Bolje je *biti svoboden v pomanjkanju nego suženj v izo- literaturi ga slikajo za sovražnika Sovjetske Unije. Ko je moskovska Pravda dne 24. avgusta poročala o njegovi smrti, je omenila, da je s tem "neslovit" konec človeka, ki je v civilni vojni safbotiral rdečo armado, koval zaroto za atentat na I>enina in Stalina, organiziral atentat na Sergija Kirova, stremel po življenju Maksimu Gorkiju in bil špijon v službi Anglije, Japonske, Nemčije in Francije. Ker tudi Stalin ne bo vedno živel, se nekoč dogodi, da bo dobil Leon Trocki v zgodovini Sovjetske Unije mesto, ki mj pripada. Sedaj je v nji slikan za lopova. Postal je žrtev diktature in njenih metod, kateri je pomagal polagati temelj. njeval, da smo se koncem konca Čisto lahko sporazumeli, da korak, ki ga kanimo izvršiti, ni soc. stranki. nič v škodo naši Zvezi pa le v korist. Zagotovil sem jim, da neglede, kako bo glasovanje izpadlo, JSZ ostane socialistična organizacija in bo delovala s soc. stranko z željo, da se stranka pojača in res postane budni k socializma med ameriško maso. Ako bom živ in zdrav, bom pri te delu tudi jaz pomagal kakor doslej, sem jim zagotovil. Tako smo prav prijetno kramljali in še zjutraj, predno so odšle, so se oglasile pri meni v šoli. Govorili smo tudi o strankini vojni resoluciji. Priznale so pomote, a kar se vojnega stališča tiče, bi ga bila soc. konvencija sprejela tudi če bi bil Hitler že dan prej udaril na Norvežko ali kamorkoli. Ena izmed teh sodružic mf je namreč povedala, da je bila v času konvencije v VVashingtonu na zaupnem sestanku, na katerem je Thomas odločno zahteval sprejem resolucije kakršna je bila predložena, ali ga ne 'bi sprejel kandidature za predsednika. ★ Veliko nalog je pred nami. V delu je Ameriški družinski koledar; treba je zanj oglasov in naročil. In to veste, da Če ne bomo delali, ne bo uspeha. Pomislimo, kak udarec bi bil za eno naših najboljših publikacij, če ji ne bi dobili potrebnih dohodkov. Tudi to je vzrok, čemu je naš klub za predlog F. Zaitza. Nazaj ne smemo, Če nočemo iti v opasnost, torej je treba naprej! Kristan je nam na zboru povedal svoje. Pridobimo nazaj še druge naše somišljenike, pa bo JS2 zopet napredovala. Upoštevajmo sodruge, kot je Frank Podboy. Ne vem, koliko jih je med nami, ki bi se ga kaka velika korporacija tako bala kakor se je njega in poskrbela, da je bil povsod na črni listi. On je izkušen na unijskem in delavskem političnem polju, zato pač ve, Čemu nam svetuje sprejeti na glasovanju za reorganiziran je JSZ za F. Zaitza predlog. Drugi, ki nam to priporoča, je Tone Sular, duša našega gibanja v Kansasu. S tem ne mislim prav nič slabega o zagovornikih Gard nove ga predloga. Spoštujem jih kot sodruge enako kakor druge. 2elim le, da to vprašanje tolerantno rešimo in nato skupno delujemo v korist JSZ in delavskega gibanja v obče. Joseph Snoy. Kruh je potreben za življenje — za golo eksistenco. Toda polna skleda ni bila nikdar in nikdar ne bo človekov edini in najvišji smotfcr. človek si ni nikdar želel brezskrbne, zagotovljene materijalne eksistence samo zato, da bi potem lahko prebil vse svoje življenje v lenem uživanju in prebavljanju, temveč zato, da bi se njegov duh čim bolj sprostil in čim lažje poletel kvišku, kjer je njegov najvišji smoter. Zato zanj ni sreče brez svobode duha, zato znova in znova prihaja do prepričanja, da je življenje brez te svobode zgolj bedno ži-votarjenje, ki ni vredno zahtevanega truda in zato se vedno iznova podaja v boj 7.a to svobodo. Kako pa je s svobodo v Sovjetski Rusiji? O da, Stalinov režim je prinesel ruskim masam marsikatero materijalno izboljšavo, toda v zameno je moral postati ruski človek absolutni suženj države, to je vladajočega režima in njegovih ciljev. Stalinov režim je naučil ruskega kmeta Čitati — ampafk čitati sme samo to, kar mu ta režim dovoli, ne pa tega, kar bi sam rad čital. Tako na primer lahko čita samo potvorjeno zgodovino, ki je bila falsificirana na Stalinov u-kaz. Stalinov režim je obenem naučil poprej nepismenega kmeta in delavca pisati — ampak pisati sme samo o tem, kar mu ta režim dovoli in samo v soglasju z režimsko "linijo". Opozicija, politična in kulturna, je zatrta. Dvomiti o pravilnosti režimskih smernic in u-krepov, je absolutno prepovedano. "Kar režim stori, vse prav stori!" Kdor se drzne podvomiti na glas o pravilnosti tega gesla sodobne Rusije, konča svojo pot v ječi, jetniškem taborišču 'kje na divjem severu ali pa celo pred puškami. In to naj bi bila — svoboda? In ta režim, ki je vrgel človeškega duha v temnico, naj bi nam služil za svetel vzgled v našem boju za srečnejšo bodočnost? Ali ne mislite, prijatelji, da je ta "svoboda" silno podobna oni, ki jo uživajo ljudstva, na katera je legla težka senca kljukastega kri&a? Vi »pravite, da JE neka razlika med obema in da ni pošteno, obe metati v en koš. Ampak če bi se hoteli potruditi in priti stv ari do dna, bi najbrž nazadnje spoznali, da v resnici zgolj i«lita, da ki bila razlika med njima — da bi bila Sovjetska Rusija v resnici to, kar ste pričakovali od nje: svetel kažipot v svobodnejšo in srečnejšo bodočnost človeštva. Vsak Iskren naprednjak bi rad, da bi taka razlika obstojala in da bi bila tako očitna, da bi jo tudi slepec lahko otipal. Ampak če je ni tu, je tuii pri najboljši volji ne more videti. In dokler je ne bo — dokler bo svoboda duha zatrta v eni kot drugi deželi —, ne bom mogel dajati prednosti nobeni teh "evobod", ker navsezadnje ne vidim nobene bistvene razlike med suženjstvom in suženjstvom. Ječa je in ostane ječa, pa če je še tako "udobna"; in ječar je in ostane ječar, ,pa Ce je še tako "dober" človek! In svobodna misel v Rusiji je noma odpravil. * "Naprej" meni, da je hoj proti klerikalizmu nekaj nepotrebnega in neumnega — bedasto "preganjanje farovških kuharic" in "izganjanje hudiča" ... Če bi "Naprejev" ure i-nik videl delj kot do konca svojega nosa, bi si lahko predstavljal, "kako luštno bi b*lo na svet'", če bi mu vladal kleri-kalizem. Potem bi bil še \\ it-kovich vesel, če bi fe lahko izmazal z velikonočno apovedja, škapulirjem in svetinjico moške Marijine družbe ... Saj pekle bi ga te stvari najbrž ne preveč, ker je dober "pravover-nik" izredno prilagodljiv in ker z raznimi sopotniki vred verjame v jezuitsko geslo, da namen posvečuje sredstva ... Isti "Naprej" pripoveduje, da smo focialisti samo tako dolgo za delavca, dokler se ne pri-kopljemo do mastnih služb, re bi bil človek demagog, bi ga lahko zavrnil: ~Aha, izdal se je! Službe jim dise, fantom, zato razgrajajo!" Ampak jaz k>i samo Tad vedel, kje so tiste "mastne službe v socialističnem gibanju, da bom vedel kam poslati svojo ponudbo ? ★ Ptice selivke se odpravljajo na jug, o "Napreju" se pa jro-vori, da se pripravlja n^ selitev v Detroit. Ali je v Cievelandu zmanjkalo kalinov? ★ "Ameriška Domovina" bi rada debatirala z "Enakopravnostjo" o vprašanju "nezmotljivosti rimskega papeža", toda je naletela na gluha ušesa. Urednik šabec je namreč mnenja, da ima današnji svet prei seboj kopico mnogo vazn^ih vprašanj, ki čakajo rešitve, in da bi bik) škoda papirja za ponovno premlevanje tega neštetokrat premletega in premlate- nega vprašanja. Saj res. ★ Prihodnji mesec bomo glasovali o reorganizacijskem sklepu našega XIJ. rednejra zbora.xčlanom JSZ, ki še dvomijo o tem sklepu, priporočam, da ponovno iprečitajo urednikov članek " Kaj bi razprava 0 J. S. Z. morala biti?", ki jra dobite na 5. strani "Proletarca". z dne 21. avgusta, članek trezno presoja razmere, v katerih živimo in tolmači, zakaj je večina na zboru smatrala to za najboljšo in v danih razmerah za JSZ in Prosvetno matico najkoristnejšo pot. člani, ki so ta članek pazno prečit ali in pretehtali, ne bodo mogli glasovati drugače kot za reorgani-zacijski sklep zbora. Tole mi ne gre v glavo? Kako ^o. da ameriški pacifisti na uvidijo, kako zelo u še vedno zaprta v globoki tem- • ,voi° niči in njen današnji ječar ir pr<*' P«*"0*« Angliji nacu«-m. Stalin. J Jr Muaaolinijevim faiistom To ip mni browderjevcem, ki skupno del-, i o je moj glavni ugovor pro- ti režimu — pomanjkanje raz- uje/o aa Evropi? zmago hitleriima — s U V1KOVE £M»IMI\| KONEC LENINOVEGA GLAVNEGA TOVARIŠA Pronz Herczeg — IV. VUK: m * n ;« v. . GROFICA IZAURA d ) tega u>m našel svo- z^Ji lo tako lepo! BinkoSti ko UuAko v ao objokano,\.;o».ce . . .. dehtenie cvet dehtenje cvetic ... v kotu sobice pri goap^ J *inah za ljubljenim dan za in poljan in silijo celo k graj- dnem ble*cij-kih ukazih, četudi so njihovi cerkvi v škodo. *rK*ntina preživlja težko Mitično krizo. V nji delujejo '^ki interesi na eni in HK-rjfevi ter Mussolini je vi na dru-- Ljudstvo je za demokracijo, Pa za graft. Vsled sled-Jfcfa se je dogodil škandal. *nvdo ao valili na predsednika ^Publike Roberta M. Ortiza, skušala delavska tajnica in zvezni generalni pravnik ščititi. Bitko bo najbrže izgubil, četudi so unije CIO prispevale v njegovo obrambo že visoke vsote. Dolže ga, da je komunist, sabotažnik in nezvest tej deželi, v kateri je že mnogo let, ne da bi bil postal njen državljan. Ako bi bil Bridges v svojih aktivnostih in taktiki prevMnejši, bi se laglje uspešno branil. Proti njemu so namreč tudi bivši "zaupni korminiati", ki so ga črnili kolikor največ ao mogli. izprosen. Dovolil je samo, da pride frak kot ziuhtfi na dražbo. Dražbah*/trpela kako uro, dve <"7Tmed tem pa naj pisatelj poskuša najti denar ... Viprašala boš, Iluška. kaj ima frak s smrtjo grofice Izaure skupnega? Da boš vedela, frak je bil, ki je umoril grofico Izauro! Ko je namreč pisatelj, ves mračen hodil po sobi gor in dol in ugibal, kaj naj stori, da reši vsaj frak, se je njegov pogled zdajci ustavil na rokopisu nedokončanega romana. Vzel ga je v roko. Ha, je zamrmral, če bi se to delo dalo takoj zaključiti in končati? In posveti se mu v glavi. Izaura naj umre in tako bo roman lahko takoj zaključen. Boril se je še sam s seboj, bi ali ne, koga naj žrtvuje: grofico ali frak? Izaura je bila mlada, lepa in dobra. Ali tudi frak je bil izvrstno ukrojen, čeravno ne več brezhiben, zakaj podloga je bila že precej obnošena, ali . . . Glej, Iluška, zmagal je frak! Med tem ko se je v sosednji sobi predmet za predmetom dražil, je pisatelj sedel za mrzo in napisal 57. ipoglavje. Hitro je vzel avto in se odpeljal k založniku, da proda rokopis. Založnik se je sicer nekoliko čudil, da je roman tako kratek, :iato pa je izračunal, koliko vrst bo imel in koliko odpade honorarja — ter mu ga izipla-čal. — No, Iluška, zdaj veš, kaj je bil vzrok, da je uboga grofica Izaura z bolestnim smehljajem na svojih fino zaokroženih ustnicah, v cvetu svojega življenja morala umreti . . . Protivojni odbori Raznih odborov, ki se večinoma označujejo s "Keep America Out of VVar", je že toliko, da če bo to kaj pomagalo, ni nikake nevarnosti, da se ta dežela zapdete v vojno. Vzroki, ki Zed. države lahko poženejo v vojno (Nadaljevanje s 1. strani.) no in včasi toliko pogubno, da se dogajajo katastrofe na cestah narodov v velikem, kakor se v malih primerih dogajajo v avtnih kolizijah. Zed. države se ne vozijo samo po svoji zemlji, nego po prometnih potih vsepovsod po svetu. Postale so velike in močne baš zaradi svojega komer-' cializma in imperializma. Sedaj so v veliki nevarnosti, da jih zmagoviti hitlerizem res izolira. Ako hočemo razumeti položaj tak kakršen je, ne bomo verjeli onim, ki trdijo, da se je nam treba oborožiti zato, da se ubranimo nevarnosti invazije, in ne drugim, ki zatrjujejo, da ."mo popolnoma varni. Kajti položaj je v resnici tale: Zed. države so imperialistična velesila. Takšna je bila tudi Francija. Ta je že padla. Anglija se še brani na življenje in smrt. Te tri so si več ali manj vzajemno pomagale na svetovnih trgih in skupno kontrolirale svet. Prevriene karte V poslednjih letih so se podale v tekmo z njimi totalitarne države in skoro že zmagale v veliko krajih po svetu, posebno v Evropi. Zed. države, ki so se smatrale za zaščitnico Kitajske, so danes v neprijetnem položa}u vztrajati pri svoji politiki odprtih vrat, ali pa Japonski prepustiti vlogo zmagovalke, kakor ji jo prepušča Anglija, Francija pa je itak vsled poraza morala z azijskega odra. V Južni Ameriki si Zed. države laste vlogo zaščitnice, a izgleda, da je med tamošnjim ljudstvom proti tej deželi čezdalje več mržnje in je nevarnost vedno večja, da se ena ali druga latinska republika, ali pa kar vse zaporedno odločijo za osišče Rim-Berlin. To je vzrok, čemu je zvezni ka usmerjena v prid omenjenih dežel. Nevarnost je torej tu, ne za naše meje, nego za ameriške investicije in ameriško trgovino z inozemstvom. In če v bitki s fašizmom Zed. države to izgube, potem slede tudi drugi porazi. Borba zgolj za mir je v takih razmerah torej borba proti vetru. Ameriški izolacionisti in pacifisti bi lahko res kaj storili proti sedanjemu nevzdržnemu položaju, ako bi postali inter-nacionalci in obnovili mednarodni socialistični pokret, ki so ga totalitarne sile v Evropi zadušile. Kazati samo na morje, ki nas loči od Evrope in Azije, pa je le sebičnost in izbegava-nje odgovornosti v svetu, ki vsled moderne tehnike ne more več poznati ne priznati mej v starem »pomenu besede. Ali ste že odposlali peticije za nominiranje soc. kandidatov? Chicago. III. — Socialistična i i sta v Illinoisu potrebuje 25,-000 dobrih podpisov, ako hočemo, da dobi naš tiket mesto na glasovnici. To je bilo poudar-jano tudi na prošli seji kl-uba st. 1 zadnji petek. Ako jih bo tisoč ali pa sto premalo, pomeni, da je bilo vse delo s to akcijo zaman in Thomas ter Krueger ne prideta na glasovnico, če peticije torej še niste poslali, storite to do I. sept. Dalje soc. stranka apelira za gmotne prispevke. Na prošli seji našega kluba se je v njen kampanjski sklad nabralo nad S15, klub je večjo vsoto prispeval že prej in tudi posamezni člani in somišljeniki so prispevali. Ampak kampanja stane in vsak cent je v ta namen dobrodošel. — P, O. Mnoge držove zavrnile komunistične peticije Države Arizona, W. Virginia kongres odločil, da zgradimo še , in 16 drugih so že zavrnile pri-eno bojno mornarico in se obo-1 javo kandidatov kom. stranke, rožimo na suhem, na morju in dasi je bila marsikje njihova li- v zraku "če treba bolj kot vse druge dežele na svetu skupaj". Kako odpraviti vi roke? Ta dežela se torej pripravlja ne za obrambo Nev; Yorka ali San Francisca, nego za gospodarsko imperijalistični spoprijem 7. Nemčijo, Japonsko in Italijo, ako bo Anglija padla. Tu treba imeti tudi v uvidu, da je sedanja ruska vnanja politi- sta legalno vložena. Za pravico kom. stranke se je v vseh teh državah zavzela tudi CLU. Koncesija Nemkam Nemška vlada je sporočila ženskam, da bodo smele v (prihodnjem letu kupiti več obleke kakor jim je letos dovoljeno in vsaka ne več kot 7 parov nogavic. Česa bodo vprašani v registraciji nedržavljani? V prejšnjih številkah smo pojasnjevali namene nprejetja postave, ki zahteva registriranje vseh, ki še niso državljani, in pa motive, ki so privedli kongres, da jo je sprejel. Zakon je sto,pil v veljavo 27. avgusta. Registracija je v teku. Dasi smo uverjeni, da je med našimi čita-telji i ,;rav malo nedržavljanov, naj poudarimo, da so nam prav tako ljubi tisti, ki še niso. Kajti prišli so sem z enakim namenom, ke kor na*i predniki: Za kruhom! Resničnih prevratnežev, špijonov in rak« tir j ev je med njimi malo. Med Slovenci najbrže nikogar. Oziroma, človek bi lahko skoro rekel, da nič. Kajti tisti, ki res kr>ijo zakone, so bedid rojeni v tej deželi, ali pa no naturalizirani državljani. Rea bi bilo, č« bi mi sami odipravHi vzroke, radi katerih je nastala "Hitlerjeva nevaitooat". i KRITIČNA MNENJA, POROČILA IN RAZPRAVE "TEHNIČNA" VOJNA sm': : Cerkev »e med Slovenci v Ameriki zelo dobro počuti. Naj ima otvoritev kakega poslopja v Lemontu, Nevvburghu, pri Sv. Vidu, v Jolietu, v Minnesoti ali kjerkoli, vselej lahko ugotovi, da je prišla "velika masa naroda iz vseh krajev". In tej "masi" govore pridigarji, ki ji ob vsaki priliki črnijo one rojake, ki delujejo med njo za napredek in za izboljšanje življen-skih razmer delovnega ljudstva. "Rusi niso v strahu pred Hitlerjem." Tako vzklika na svoji prvi strani "Naprej". Njegovo poročilo pod tem naslovom ipa je tako ignorantno zavito, daj mora imeti nevedni urednik svoje Čitatelje za veliko bolj ignorantne kakor je on, drugače jim ne bi serviral takih potvor in postavljal dejstva na glavo. Sicer pa je vsakemu bivšemu "antifašističnemu" listu zvezo t Hitlerjem zelo težko opravičevati in "Naprej" je v tem še posebno neroden. Se ena laž v istem "Napre-ju". Pod naslovom "komunisti delujejo proti hitlerizmu v Franciji" piše: "Borba proti kitleriam« r Franciji •e nadaljv)« kljub Umu, dm j« »••-d«na. Pariš ja tm bolj pogo«to poplavljen m lataki, » katerih »e pomiva ljudstvo r boj proti domačih in tujih nacirtov... Letake iadaja komunistična stranka... Po tem poročilu ja razvidno, da so francoski komunisti še iivi in da so pospešili delovanja proti kitloriaanu in fsiim« .. .** Resnica je, da se francoski komunisti ne bore proti hitle-rizmu že od lanskega avgusta, ko je bil sklenjen pakt med Hitlerjem in Stalinom, in da so delovali v sedanji vojni na vso mo* za mir s Hitlerjem. Ako v Parizu res kdo širi protihit-lerske letake, je to najbrže delo provokatorjev, da ima nemška in francoska fašistična oblast povod preganjati one, ki so se ji zamerili. Nima pa prav nič vzroka udarjati po komunistih, ker so ji pomagali s svojim \rtanjem v Franciji proti "imperialistični" vojni. Tako je dejstvo, ki ga "Naprej" ne spremeni pa če svoje zavedene pristaše še tako vara z lažnji-vimi vestmi "iz Pariza". Kajti omenjeno 4Hest" je datiral "iz Pariza", ker se "Naprejov" u-rednik ni domislil, da vse, kar kdo poroča iz okupirane Francije, gre skozi Hitlerjev cenzorski urad. "Naprejev" škribant si je s to vestjo dal sijajno izpričevalo nevednosti. J. M. Trunk rad rpise o Slovanih. V članku "Slovanom v premislek" pripoveduje o Hit- lerjevem načrtu iztrebiti Slovane in na njihovo mesto pojaviti Nemce. Trunk med drugim tole ugotavlja: "Resno ta načrt sasleduje im sdaj, ko prestavlja in podi Cehe in *e bolj Poljaka. Izvršitev načrta ja v obrisih ie pred našimi očmi, in calo »dej, ko «e Hitler šo ne more ponašati s popolno zmago. Kaj ja Slovanom pričakovati; ako res popolnoma mmaga? "Za Cehe ia Poljake ja vsako be-Nedicenje ia skoroda proposno. Kaj dtugi narodiči učinijo. jo njik nadeva, ako tudi aa nje ni ia prepozno. "Upajmo pa, da vsaj popolnoma Hitler ne amaga, in za bodočnost vsaj ša ostalih malih slovanskih plemen bi bila kaka beseda na mestu." Nato pa se tolaži, da čas morda še ni zamujen, zato naj vsaj ostali Slovani, ker so posamezno prešibki, iščejo zaščito pri kolikor toliko sorodno sili, torej j pri Rusiji... " Ako ne bi sanjaril, bi bil iz Molotovega govora i razumel, da se za zaščito pred j Hitlerjem zanaša na napačno firmo. To bolezen imajo tudi pri Enakopravnosti. Hitlerjeve zmage imajo mnogo posledic. Ena teh je predlog za obvezno vojaško službo v Zed. državah, če bi Francozi in Angleži razbijali po vratih tretjega rajha, namesto da Hit-ler tolče po Angliji, bi ga ne bilo. Nobena organizacija ni kle-rikalizmu med ameriškimi Slovenci toliko v pomoč kakor Slovenska ženska zveza. Niti Kazimir Zakrajšek, ki jo je ustanavljal, ni pričakoval od nje za svoje naslednike tako ugodnih rezultatov. Mazwell S. Steward pravi v Nationu. da je pacifizem luk-sus, ki si ga niti v Zed. državah ne moremo več privoščiti. HBZ je že v drugič sprejela resolucijo zvestobe do te dežele v teh razburkanih časih. Zadnjo je sprejel njen izvršni odbor. Dobra stran resolucije je, da izjavlja boj despotom in diktatorjem m pomoč v obrambi demokracye. Tudi obljublja veliko. V enem stavku pravi: "Kot Američani smo pripravljeni žrtvovati vse za svojo deželo, in če potrebno, dati zanjo tudi svoja življenja in karkoli, da jo očuvamo in da se očuvajo njeni ideali in principi." — Dalje je izvršni odsek HBZ sklenil, da stoje vsi kakor eden za (predsednikom Zed. držav in »o pripravljeni vladi tudi v bodoče pomagati moralno in materi-jalno. Obljublja vladi enako zvestobo vseh društev HBZ, katerih je blizu 700 s 100,000 člani. Tu pa je v resoluciji še nekaj besed, ki bodo nekaterim c- ■s PRISTOPAJTE K SLOVENSKI NARODNI PODPORNI JEDNOTI NAROČITE SI DNEVNIK PROSVETA Naročnina za Zdrulene driaea (izvan Chicaga) In Kanado $6.00 k na lato; $3.00 za pol lata; $1.S0 za četrt leta; za Chicago in Cicero w $7.50 za calo leto; $3.78 za pol letat za inozemstvo $9.00. Naslov zo list in tajništvo je: Angleški premier Churchill je dejal, da so izgube življenj v sedanji vojni v primeri • prejšnjo svetovno vojno malenkostne. Danainja vojna ja stvar strategije, ekonomskik pritiskov in tehniko. V enem letn te vojne je Anglija iagubila manj kot 100,000 mo«, vitevši ubite, ranjene, ujete in pogrešane. Največ ja ujetih. Zajela jih ja nemška armada v Belgiji. V Angliji veibajo posebne čete, avaae domobranci, ki paaijo noč in dan na obljubljeno nemško invazijo. Ako se to zgodi, bo to hkrati naval tisočev nemških letalcev, parašutnikov in armade, ki jo ima Nemčija v ta namen pripravljeno ob francoskem obrežju. Na gornji sliki spodaj sa angleški vojaki na vajak proti napadu iz zraka, na vrknji pa nemška letalo, ki spušča parasutaike in jik ščiti pred napadom od spodaj a s i pa njem sviačenk ia ztrojnic. USTANAVLJAJTE NOVA DRUŠTVA. DESET ^ ČLANOV(IC) JE TREBA ZA NCV0 DRU5TV0 t --S 99 % ! 2057 So. Lnundnle Avenue ^ Chientfo, Illinois ' 5 neprijetne. Namreč, izvršni odsek apelira na vsa društva HBZ, da to resolucijo ali pa z drugačnim besedilom odobre na svojih sejah, v kateri bodo svečano potrdili zvestobo ameriški zastavi, ki jo naj razobesijo, kjer obdržujejo svoje seje. Kopijo resolucije je izvršni odsek poslal predsedniku Roose-veKu, vsem društvom HBZ, glasilom bratskih organizacij v Zed. driavah in časopisom te dežele. Kakšna je bila razprava o tej resoluciji, ne vem. Pred lagal jo je gl. podpredsednik Boyd (Boič). ki je bil ipred le*i komunist, nato se z Radnikom silovito spri, sedaj pa je spet v prijateljstvu z njimi. Dejal je, da se Hrvate kakor tudi druge tujerodce gleda marsikje postrani, da so nekateri posta:! že žrtev histerije in da so razglašeni za komuniste. S sprejemom te rtssolucije *e hrvaUkim društvom »po naselbinah lahko pomaga, da se otresejo stigme nelojalnosti in petokolonstva. Očividno je, da je bila sprejeta v namenu pomagati Radnikov-cem, ki jih je v HBZ baje več tisoč, in ob enem druigim članom. ki so vsled prejšnjih aktivnosti svojih društev na črni listi lokalnega patfcotizma. Zanimivo bo poulušati komuniste v društvih Zajednice "svečano obljubiti zvestobo ^ zvezdnati zastavi in dati za to deželo, ako ipotrebno, vse, tudi svoja življenja ..." Nekaj časa terme, potem se cmerijo, da se jim dela krivico, kajti ni jih bolj zvestih Američanov kakor so oni. Zanimivo je, da je v istem Zajedničaru, kakor resolucija, objavljen tudi članek g. blagajnika Vuka. Včasi je bil komunist in pravijo, oljši je ogenj, ker uniči bacile. Ako si prideš kdaj ogledati to na*o zbirko starin. Tt priporočam, da prinesi s sabo gumijaste rokavice. To je potrebno, če boš kaj brskal po kupih zaprašenih starih listov in druge navlake, ki jo deva v red ravnatelj muzeja rojak Gorše. Največ starega, preperelega papirja je poslal Matija iz Min-nesote, med drugim tudi eno suho gobo in kos lena. S tem srpo veliko pridobili. Ako se kje pojavi kaka no-votarija, si lahko gotov, da smo v Clevelandu pni, kajti v tem nas ne prekaša nobena druga naselbina. če imaš kaj srtarega, lahko pošlješ omenjenemu rojaku in ravnatelju za v naš muzej. Prepričan sem, da Ti bo hvaležen. Seveda, denarno podporo tudi sprejemamo, ker je potrebna */a vzdrževanje naših umetnin. Denar je lahko star ali pa čisto nov, oboji je dobrodošel. Komu gre kredit za to vzvi-Seno idejo, ne vem natančno. Pravijo, da je nekomu od tripe-re«ne deteljice, ki gre večkrat v Minnesoto po opravkih za JSKJ. Dom imamo in naš narod bo tu še rfo let in umival starine. Torej bi bilo škoda zmetati jih proč posameznikom. Naj se to /•vodi skupno, kadar tu ne bo več Slovencev. Gotovo Ti je tudi znano, da *mo si ustanovili Gla«*beno matico. A v resnici je to le spre- memba imena samostojne Zarje. Originalna Zarja še obstoji in lepo napreduje. Tudi Glasbena matica išče denarno podporo v društvih in med posamezniki. Pristopnina je $10 in si član za zmerom, da si kot večna luč. Naš namen je dvigniti naš ) pesem Čimvišje. Starejši ipoje-mo še precej dobro. Glasbena matica je pridobila na ugledu rudi radi imena in z veščima glasbenima učiteljema, ki sta dva, namreč Subelj in Zorman. Starejši smo preskrbljeni. Kar smo se navadili, to znamo in je prilično dobro za nas. Mlade pevce pa ima v rokah Seme in je skoro gotovo, da jih ne bo pustil v Glasbeno matico. S financami bo menda šlo, kajti v nekaterih društvih so se za Glasbeno matico dobro odzvali, a vsa ne. Pa tudi če ne, saj imamo mnogo posameznikov, ki imajo za to dobro stvar odprto srce in žep. Ce nas je tu 10,000, bo šlo brez društev. Ukrepamo tudi, če ne bi bilo umestno računati $100 za nastop. Pravijo, da je Glasbena matica brez politike in samo za glasbo. A nekaj jih poznam, o katerih skoro ne verjamem, da bodo res tako nepristranski. Tako, dragi Lipe, sem ti razložil tudi to narodno stvar, Ti pa stori, kakor hočeš. Novica zate morda bo, če Ti povem, da imamo tu posebno radio postajo. Uporablja jo Vatro Grill, anouncer pa je A. &a-bec. Ker prvi ni mogel oplaziti vseh, s katerimi je sprt, v listu, kateri mu je poverjen, je to storil v lokalnem radiu, ki ga tu nekateri označujejo za neenakopravnost. Ustanovili smo ga pred 22. leti. Dosegli nismo s tem pod vzet jem ničesar, razen da ga sedaj upravlja agilni Ludvik Medvešek. "Cikaški papeži" in njihov časopisni koncern nam niso nikoli pomagali, zato ga mrzimo. Pa tudi raditega, ker jim nismo bili kos. Vsa ta leta smo se držali za ušesa, da se poteipnemo kvišku, pa ni nič pomagalo. Zato sedaj znova serviramo tisto, kar smo že pred 15. leti pogreli. čikaškim papežem smo kar na kratko zabrusili, da so zmotljivi, ker so šele sedaj spoznali, kar smo mi vedeli petnajst let nazaj. Papeži v Chicagu so počasni, zato so vedno na enem mestu, mi ipa kom od no jadramo od enega hrega do drugega. Naš urednik Tone dela. Piše in striže. Posla ima dosti. Za-* stopnik njegovega Itsta tudi v eliko ve m pripoveduje o lum-pih v vetrovnem mestu. Kaj bi Molek pisal o krvavi zastavi. Mi nismo rdeči, razen pod kožo. Ako nam boljše nese, smo na zunaj rajše malo črn kasti. Dragi Lipe, člov ek nerad daje priznanje narodnim mučeni-kom, pa ga zaslužijo. John Filipič. glasovanja in da vsled tega delegata ni vredno pošiljati. Tu je nekaj narobe, bodisi da je delegat napravil s svojim poročilom o zboru napačen vtis, ali pa je kdo drugi >tvar drugače predstavil. Kajti federacija je gotovo vedela, kakšne pravice imajo delegati Prosvetno matice in da o notranjih zadevah JSZ odločujejo samo njeni člani. Federacija bi morala biti na jasnem o tem, pa ne bi bilo kritike, da delegati Prosvetne matice niso imeli vseh pravic. Potrebno je. da se na takih zborovanjih pojasni zadevo kot je, kar bi bil lahko storil bodisi delegat ali kdo drugi, komur je znano, kako Prosvetna matica in JSZ funkcionirata. — Joaeph Snoy. Zbor JSZ ni imel pravice sklepati o izstopu riskirati špekulacije kot je iz. stop iz soc. stranke. Z izst >j>on, bomo priznali našim nasprotni, kom, da -»o bili vsa leti. v pravem, ker so nam prijpove iovali da zastonj trošimo denar in energije, ker s socializmom ne bemo nikdar nič dosegli. Frank Alesh. Prireditev v prid Proletarca Bridgeport. O. — Na seji kluba št. 11 JSZ dne 18. avgusta smo sklenili, da gre prebitek piknika, ki ga priredimo po konferenci JSZ in Prosvetne matice v nedeljo 22. septembra na Škofovi farmi v Bartonu, v tiskovni sklad Proletarca. Radi bi pod vzeli v korist lista kako drugo kampanjo, a razmere v teh krajih so Še zmerom take. da je večina ljudi brez dela ali pa le deloma upo-flenih. Zato smo se odločili pomagati našemu glasilu z omenjeno prireditvijo. Konferenca se prične ob 10. dop. in nato bo zabava. Na konferenci bo podpisani poročal o XII. zboru JSZ in Prosvetne matice. Apeliram na zastopnike in druge rojake, da pridejo v nedeljo 22. scipt. na škofovo farmo na Barton in prisostvujejo konferenci in nato pa se udeleže zabave. » V Prosveti z dne 14. avgusta sem videl zapisnik federacije SNPJ za barbertonsko okrožje, v katerem se glasi, da je bilo precej kritike na poročilo njenega delegata, ki je bil poslan na tprošli zbor Prosvetne matice, češ, da ni imel vseh pravic JSZ IN VOLILNA KAMPANJA JSZ je še v vsaki volilni kampanji storila za soc. agitacijo kolikor je največ mo^]a I^eta 1920, ko na primer ni bila pridružena soc. stranki, je po-magala v kampanji za socialističnega predsedniškega kandidata E. V. Debsa več kot kate-rakoli druga narodnostna lupina. Vso agitacijo v severni Minesoti je vodila zanj naša Zveza. V Detroitu je bil nas j klub št. 114 edina upoštevanja vredna soc. postojanka, kajti druge so razbili komunisti. V zapadni Penni in Ohiu so bili naši člani in somišljeniki aktivni na celi črti, dočim .so soc. stranko razjedali komunisti, ki so se leto prej ločili od nje. Kakor leta 1920, tako sme v prejšnjih in v poznejših kampanjah sklicevali agitacijske shode, na katerih so nastopili naši in strankini govornik i. Večkrat smo poleg velikega slovenskega kampanjskega letaka izdali tudi hrvatskega in jih razširili med ljudstvom v tisoče izvodih. Vse to in slično delo lahko vršimo tudi v bodoče in ga bomo vršili, če bomo čas in energije rajše porabili v ta namen kakor pa se prerekali in spravljali drug drugega v slabo voljo. Chicago, 111. — V zadnjem mojem dopisu k razpravi o zaključkih zadnjega zbora JSZ sem med drugim omenil, da večina na zboru ni imela pravice sklepati, da Zveza izstopi iz Socialistične stranke. Zapisal sem, da je to napačno razlaganje naših parlamentarcev, da je zbor najvišja inštanca in sme neuvrgljivo sklepati v vseh zadevah. To zmoto mi z urednikom vred nekateri dopisniki hočejo prikazati za pravilno, ter naglasa jo in s številkami dokazujejo večino. Pri tem pa pozabljajo, da so določbe pravil merodajne za vsako organizacijo in so bile tudi za JSZ. V pravilih so točke, ki so določale, kdo sme in kdo ne sme glasovati o zadevah Zveze in so merodajne, prav radi tega jih je v nje stavil .prejšnji zbor ter določil kdo ima pravico na zboru sklepati o zadevah Zveze. Zato vsa pojasnila ne spremene dejstva, da so se te določbe pra- j iFSS^ta! bir8r il NEMČIJO OSTANE smelo, to je: PravomoČni zastopniki so pooblastili še približno enako število drugih zastopnikov, da imajo z njimi e-nake pravice o zadevah Zveze, in to sedaj nekateri imenujejo reprezentativno večino in jim je žal, ker bo članstvo sedaj odločevalo, kar je popolnoma v soglasju z demokracijo. Pričakovati pa bi bilo, da se bo članstvo bolj živahno udeležilo razprave, katera je po mojem mnenju ena najvažnejših kar smo jih imeli od kar smo se pridružili stranki. Vidi s« mi pa, da se Članstvo zelo malo zanima. Mogoče je večini vseeno kar se^godi, baš to je zelo slabo znamenje. Prav radi tega bi članstvo ne naredilo nobene napake. kadar dobi glasovnico, če bi glasovalo za načrt, ki ga je na konvenciji predložil Anton Garden. Zal le, da ga ne bo na glasovnici nego samo predlog vrči ne. Ako dobro preudarimo in pregledamo vse okolščine pridemo do zaključka, da bi to bila reorganizacija potom katere bi bilo mogoče ohraniti v Zvezi vse skupine. Naobratno pa bo prišel razkol med nami, kateri bo pustil zelo slabe posledice. Da je stranka šibka, vemo. Vemo pa tudi, da mi nismo toliko močni, da bi mogli PAKT SOVJ. RUSIJE Z "NE0MAJAN" (Nadaljevanje s 1. strani.) ima Rusija v izobilju. Članek v" Iz vest ja h priznava, da jih ji Rusija pošilja, toda koliko, to vedo samo vladni krogi obeh dežel. Ako jo bo dovolj zalagala, ne bo Anglija z blokado ničesar dosegla in njena vojna je v naprej izgubljena. Mnogo jih je, ki mislijo, ali vsaj upajo, da Nemčija iz Rusije ne bo mogla dobivati toliko (potrebščin kolikor jih rabi. Njena vojna dose-daj pa je dokaz, da ima municije, letal, gasolina, hrane in drugih potrebščin za armado v izobilju. Tudi lakota ji ne preti, pač pa drugim deželam, ki jih je vzela in jim izpraznila zaloge. Pakt, sklenjen pred letom dni v Moskvi in Berlinu, je torej res koristil obema deželama in rpripomogel fašizmu zavladati nad Evropo. Neugnan apetit Vsakih nekaj dni pride i z Rima v svetovni tisk vest. da si misli Italija vzeti tudi kos Jugoslavije. Kakšen bo ta kos, nihče ne ve, niti Mussolini ne. dokler mu g:» ne bo odrezal Hitler. ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■>> ^ Prva slovenska pralnica se priporoča rojakom v Chkagu m Ciceru in Berwynu. I Pnrkvieiv Laundrv t o. I m • . frank grill in JftSFPU TMJ i m I__. FRANK GRILL in JOSEPH KOZDRIN, laitnik« ■ Ftna poatreaba — Cene amorne — Dolo jamčeno ■ JJ Telefoni: CANAL 7171—7173 B m 1727-1731 W. 21 »t Street CHICAGO, ILL \ miliumf asf p,,i,Bi» m A ................................................ ZA LIČNE TISKOVINE __ VSEH VRST PO ZMERNIH CENAH SE VEDNO OBRNITE NA UNIJSttO TISKARNO Adria Printing Co« 1838 N. HALSTED STREET, CHICAGO IU- Tel. Lincoln 4700 PROLETAREC SE TISKA PRI NAS *........................mi................ Razprava o reorganiziranju J. S. Z. "U&EZNI RAZKRAU /I KLUBST. 47 JSZ SE BO RAVNAL PO SKLEPU VEČINE rednih Američanov, kajti poslujemo pac v jezi!ku, ki ga znamo. Slovenski socialisti v Spring-iielilu smo ameriški soc. stranki še zmerom pripravljeni poma- ' Springf ield, lil. — Za načrt, M določa osamosvojitev JSZ v nanuMHi, da otmemo kar je | Kati in ji bomo v bodoče, a naša z j; rad da, sem na XII. z»boru ju- žeija je, da bi imela lokalne po-l,ja tu leto tudi jaz glasoval. stojanke, ne pa le urad, iz kate-benemu ni bilo lahko, ker rega nam pošilja apel za ape-jt« do tega prišlo. Vsakdo, ki lom. ima skusil j«, je razumel, da so Naš klub je na svoji seji o tO Vprašanje vsilile pred nas | tem razpravljal in sklenil, da razmere. Slovenski socialisti >mo v stranki večinoma že mnogo let. Ampak novi voditelji so jo tako razkopali, da je od nje prav malo ostalo. Sedaj pa nam pošiljajo apele na naše klube, da naj storimo to, pomagamo v onem in tako dalje. Springfield je glavno mesto države Illinois, ki je po prebi-vaistvu ena izmed največjih. Toda v vsem našem okraju, "ki ima i recej nad sto tisoč ljudi, ni niti enega angleškega kluba. Tivd nekaj leti smo ga ustano-vili in mu slovenski sodrugi pomagali kolikor smo mogli. Taj-rik tistega kluba je bil naš v Ameriki rojen rojak. Ulinoiskal S. I', ga je izvolila celo za svo-K*ra državnega tajnika in organizatorja. Tistega kluba ni in naš pa še zmerom tu. Tudi prej so člani našega kluba zmerom pomagali potovalnim agitatorjem S. P. A končno, ko gre namesto navzgor navzdol, nam le zdi, da nekje nekaj ii prav. Plačujemo članarino, i omagamo s prostovoljnimi prispevki, pomagali smo leta in leta strankinim agitatorjem materijalno in z gostoljubnostjo, toda vse to ni nič izdalo. Smo tam kot prej. Apeli so še tu in naš klub je še tu. Kako zelo bi nas veselilo, če bi se kaj za socialistično stran- bomo delovali socialistično ter ostali v JSZ neglede kako izpade referendum. Smo »za obvarovanje naših ustanov na celi črti. Za soc. stranko pa smo storili prav gotovo proporčno toliko kot katerikoli drugi *klub, kajti v tem okraju je le naš klub soc. stranka že mnogo let, dasi bi vsi naši člani in somišljeniki rajše videli, da bi bili mi le pomožna skupina močnemu angleškemu lokalu S. P. Ampak ga ni. — Joaeph Ovca. tajnik kluba št. 47 JSZ. zno literaturo, da ima ljudstvo priliko seznaniti se z našim gibanjem. Drugič pa imamo A m. družinski koledar, Majski glas, ki ga tudi raz pečava mo zraven tega. Na drugi strani se človeku težko zdi ko sliši: Naj si Ame-rikanci sami ustvarijo stranko, ako jo hočejo imeti! To se sliši, kakor da mi nismo Ameri-kanci, čeprav nas je Amerika Chicago. — Ze od kar je bil sprejela za svoje. Naša dolž- objavljen naflrt za reorganizi-nost je, da pomagamo skupno ran je JSZ, mi veat ne da miru, delovati za boljši ekonomski si- da se ne bi oglasil. Žal mi je, stem z Amerikanci vred. Saj ao da posegam v to razpravo od ge, da oddajo evoj glas proti sklepu konvencije, to je, da o-stanemo pri soc. stranki kot celota ter delujemo naprej za naš cilj. To je socializem, v katerem bo vladala ljubezen, bratstvo in svoboda. John Krebel. ■ I1 ——» ■ JSZ naj ostane kjer je! . vendar potomci naših »prednikov in ni njih krivda, da so bili tukaj rojeni. Obenem naj še velja geslo Kari Marxa: Delavci vsega sveta, združite se! če se | odcepimo, se bo zgodilo z nami kakor se je s Čehi in Finci. Oboji so postali mrtvi za vse delo delavskega gibanja. Posebno Finci, od kar jaz vem, so imeli v Clevelandu močno organizacijo. Imeli so nad ^00 članov in svojo veliko dvo- APEL, DA OSTANEMO KOT SMO Cleveland, O. — Ker se bližamo splošnemu glasovanju JSZ, ali ostanemo še pri soc. stranki ali se odcepimo, je dobro, da izrazimo svoje misli, kaj bo lahko iz tega prišlo. Kakor jaz vidim, ako izpade splošno glasovanje v prid sklepa konvencije, bomo napravili velik polom, ki bo zabeležen v zgodovini našega gibanja. Kakor so mnenja nekateri sodrugi, da bomo samostojni več napravili za socializem kakor pa da smo v stranki, se mi vidi neumestno. Da bomo delovali sa- zunaj v notranje probleme organizacije, v kateri vsled gotovih vzrokov nisem več član. Toliko v o prav tabo moje pasivnosti v JSZ in SP. Po prepričanju pa sem še vedno to kar sem bil. Sicer eden član ne odtehta veliko. A cela občina pa je že nekaj. In to je, kar me boli in krati spanje, zato apeliram na člane JSZ ob 12. uri s svarilom, da naj bodo previdni. Ko je bil DUKE OF VVINDSOR Bivai angleiki kralj Edvard, ki je vsled vojne moral beiati i kontinen-talno Evropo, v tvoji domovini pa ne bi bil dobrodoiel, »o jo otel i« nerodnega položaja • tem, Ja ga i« •ngl*-• ka vlada imenovala aa governerja angleike Oglasil v listu v prid reorganizacije, ni niti z daleč trdil, da bodo ljudje "kar drveli" v JSZ pa naj sklene večina tako ali drugače.) V Času svetovne vojne je bila situacija popolnoma drugačna. JSZ je morala odstopiti že vsled naslanjanja na tivolsko resolucijo glede položaja v stari domovini. Avtor tivolske resolucije je bil Etbin Kristan. Tu so se križali pojmi med JSZ in soc. stranko. In ne verjamem, da so s. Zaitz in drugi pozabili, koliko je bilo prerekanja, debat ln pisari j zaradi tistega o-pravičenega koraka Zveze. Danes ni takih vzrokov niti z daleč. Tudi jaz nisem bil zadovoljen z vvashingtonsko resolucijo konvencije S. P. in tudi večina JSZ ni soglašala z njo. A bila je že drugi dan po konvenciji nekaj revidirana in v drugič na seji narodne eksekutive v New Yorku. Torej je tudi iz tega stališča izstop neupravičen. Zmote so mogoče. Glavno kolonije Bakamas nedaleč je, da SC jih popravi. ! Ce•-po«*- lorjovik vplivov. Znano jo namreč, ds I M0Sl1 VOdstva, tudi tO ni VZrok jo Edward oboževalec Hitlerjevih me-tod/ Z Američanom Chat, Lindber. ghom »ta si v tom jako »orodna. mo na kulturnem in izobraže-ko storilo ali zgenilo med ame- valnem polju brez politične ak- riškimi delavci. Saj bi vendar oni lahko prav tako spoznali, kakor mi, da je le v socializmu rešitev za delavski razred. V Sprinrfieldu imamo dkuš-nje v tera^da mi. tujerodci, ne moremo biti soc. stranka. Pomagali smo ji, šli ji na roko v vsakem oziru, želeli, da bi njen angleški klub uspeval, pa ni slo, ker nima tukaj med domačini nikogar, ki bi bil organizator in graditelj. Vemo pa, da lahko uspešno delujemo med našim ljudstvom. Naš klub je trdnjava napredka, kar se naše mase tiče. Med Američani pa ne more biti nič drugega kot organizacija tuje- cije, ne odgovarja našemu gibanju za katerega delujemo že toliko let. Saj smo v vseh teh letih izvršili ogromnega dela za splešno izobrazbo delavstva, pa vkljub temu nismo dosti dosegli, ker delavstvo v splošnem se še ni navadilo samostojno misliti in še zmeraj čaka na Mojzesa, da ga bo pripeljal v obljubljeno deželo, če ostanemo v soc. stranki, jaz menim, da bomo izvršili še zmerom več dela, najsibo za politično ali drugo izobrazbo, kakor pa da oatanemo izven nje; posebno ob času političnih kampanj se napravi dosti dela na agitacij-skem polju, ker se raznaša ra- načrt a. Zaitza prvič priobčen, rano ali njih dom, v kateri je sem šel preko njega brez vzne-_____ zborovala tudi soc. stranka. Ko mirjenja, Zavedal sem se, da i ~ -------- so se odcepili, so polagoma vse ima JSZ dovolj razumnih čla- v Prvi vrst» *>cial-demokrati in izgubili. Sedaj ni več sluha od J nov, ki bodo načrt vsestransko *,cer mednarodni in šele potem njih kar se tiče delavskega gi-! pretehtali in sprejeli dobre to- Slovenci, (Etbin Kristan je na-banja. In s Čehi je ravno tako!! čke, a slabe zavrgli, zbor pa bo l,,wl v Proletareu dovolj član-Odkar jih je s. Martinek zapu- končno »prejel pameten ukrep. kov in brošur med njimi brodil, je nekako vse potihnilo. Od -------— kurn "V**™**™ -"-i;— «- Nemcev in Italijanov se tudi nič več ne sliši. Posebno Nemci so tvorili glavno silo v soc. gibanju. Pustimo narodnost na *tran in ne posnemajmo naših narodnih rodoljubov, ki vpijejo: Naš narod! Naš narod! V resnici jim je pa narod aamo molzna krava. Tako bi JSZ ostala na svojem *uro "Pacifizem, socializem in mestu. A ni bilo tako. Kajti orodno", da bi s. Vičič lahko zbor se je odločil za odstop iz tudi njegovo stališče boljše po soc. stranke z veliko večino. znal. Kajti ne gre se za dlako- Da-li je bila ta večina pravilna, <*P*tvo pač pa za jedro.) je drugo vprašanje. Zato bi bi-! V ti deželi smo mi manjšin-lo nič več kot prav, da bi člani *ka narodnost in se nc velja o- JSZ tudi o tem glasovali in odločili, če ni zbor kršil določbe pravil. (Op. u.—Za načrt o re- Da bomo izobrazili delale j ^aniziranju JSZ je glasovalo tri četrtine delegatov klubov JSZ, članov eksekutive in dele- bolje kakor pa da smo direktno pri stranki, jaz ne verujem. Skušnje nas učijo, da v vseh teh letih našega obstanka, jih je zelo malo, ki se jih je kaj prijelo. Imeli smo že veliko članov, ki so bili v našem gibanju več let. Imeli so Proletarca in čitali razno delavsko literaturo, slišali predavanja itd., in nazadnje so nas zapustili in postali brezbrižni ali so pa pristopili h komunistom. Tako da danes niso ne krop ne voda. Ako človek nima volje do izobrazbe in ne principa v svoj razred, se ne bo brigal za nobeno stvar. In tako je tudi organizacija. Ona mora imeti svoj cilj po katerem mora korakati če hoče, da bo kam prišla. Brez cilja pa ni vredna, da obstoja. Zato apeliram na vse zavedne sodru- plrati ob Izrek, da smo najprvo Slovenci. Torej čemu izstop? Mar nas drugi narodi zavidajo? Ne. Argumenti, ki jih čitam od separatistov", so tako ničevi gatov konference. Torej je bil in malenkostni, da se jih bi mo-pravilno sprejet Boljše bi bilo ral zavedni socialist zelo zelo za vsakega, ki želi o tem raz-i ogibati, da ne rečem kaj huj-pravljati, nekoliko preštudirati šega! (Op. u.—Pisec priznava, glasovanje, ki je bilo poimen-!da je pasiven. O onih petintri-sko in čitati razloge, kakor pa j desetih članih prošlega zbora, "J * ^ T" P°' sedaj mešati U problem z "dvo-j o katerih ne more nihče zani- i nl J u ~ u^ mi" o pravilnosti.) i kati. da .so zavedni in aktivni.L^t J TH* -rt «. Zaitza sam na sebi,1 pa pravi neposredno, da se pr*! ^n^T^ flf^1 bi predvideval odstopa iz maguje n>či o njih "kaj huj- ^ "T™* šega". S. Vičič, s takimi "reše- ^ ° ^krat *? ldan€*' za odstop, temveč je naloga onih, ki ste člani, delati, da dobi stranka sposobne ljudi v sv j-ie urade. V tem oziru lahko p >-maga tudi JSZ s pomočjo svojih zastopnikov, ki naj na konferencah in sejah o tem argumentirajo in dokazujejo, kaj je treba storiti. Eno je gotovo. V vodstvu soc. stranke bi morali biti sposobni delavci in isti imeti odločilno besedo, ne pa teoretičarji, študenti ali kakšne druge take o-sebe, ki so slučajno iz kakega višjega stanu in poznajo socializem le is knjig. Taki ljudje so dobri le v razglabljanju teorij, nikakor pa niso dobri organizatorji in ne taktičarji. če je Thomas na konvenciji res za-ipretil, da ne sprejme kandidature, tedaj tudi odgovornosti za boj in vodstva ne prevzame, ne bi po mojem mnenju prav nič škodilo Mranki, ako bi ta sklep uveljavil. (Op. u.—Ni jasno, kaj s. Vičič s tem misli po- Delo, ki nas čaka, ko bo končana ta razprava in referendum S prihodnjo številko konča razprava Nahajamo se v vrtincih volilne kam- o predlogu prošlega zbora za reorga- panje, za katero bi v prid soc. stranke nizacijo JSZ. lahko storili veliko več, če bi skupno Tri mesece časa smo si vzeli za razumeli potrebe našega pokreta in stvar, ki bi jo lahko koristnejše rešili mu posvetili skrb, da ga ohranimo, ob na zboru. Oziroma je bila rešena z ve- enem p g storili v kampanji lohko toli- liko večino, toda na ljubo demokratič- ko, kakor smo leta 1920, čeprov JSZ nemu načelu smo sklenili potrošiti še ni bila organski del soc. stranke tri mesece o vprašanju, ki je pred nami fn\9tanc proznujc jubj|ej 35_*,efni. ' K?c °J let" . ..... ce. Sklenili smo, da bomo takoj po xbo- No zboru sprejet, načrt do oca novo ru D0eralci dr. Triler, dr, Ravnihar in drugi. Etbin Kristan je na naslov vseh teh na shodu, katerega sem vodil, izjavil, da smo dimo? To, da v am. soc. stranki do-minirajo komunisti, jc stvar preteklosti. Proti takim pojavom je tr*»ba stati na straži, pa bo dobro. Zdi se mi, da so se naši živeči pionirji voditelji zelo zmotili in jim je svetovni položaj že zmešal pamet in danes tavajo, da ne vedo ne kamne kod, pa iščejo vzroke nazadovanja kjer jih ni. Hitler ubija delavsko gibanje z ognjem in mečem, Roosevelt pa s kruhom, ki je sicer v drobtinah, a je vendarle kruh. Kaj bi potem a socializmom? To so vzroki. Ali mislite/da je naš delavec iz tega izvzet? In ako je kdo napravil svetovnemu delavskemu gibanju škodo in ne samo škodo nego mu dal smrtni udarec, to je Rusija. Stalin s svojim štabom ne bo mogel nikdar opravičiti kar je storil v prošlosti. Od tu je zaplapolala sapa , indiferentnosti po vsem svetu in tudi naši delavci niso temu ušli. Kaj sf boš učil, to je pretežko, z evolucijo ne bo nič, treba Je revolucije, 'puško in kramp na ramo pa si vzemite kjer kaj je! fn potem pridejo na površje razni patriot je ala Roosevelt v najhujšem času depresije, pa si reAen za dolgo Časa. da se ne zaveš, kje si obtičal. Taki so ameriški delavci, slovenski in drugi. Veliko vode ho še preteklo, predno postanejo zavedni. Tu so torej vzroki nazadovanja stranke in sorazmerno JSZ. Ako mislijo naši separatisti, da bodo z odstopom JSZ naši delavci kar drveli vanjo, potem je ta poteza "piškava". (Op. u. Niti eden Izmed naših delovnih članov, ki je bil na zboru ali se Torej glejmo, da S. P. dobi sposobno vodstvo, ki bo kos svoji veliki nalogi. Tega pa se ne naredi z obse-kavanjem vej. kakor pravi s. Barbič, temveč z zalivanjem in gnojenjem. Argumenti, da to niso naloge JSZ, so puhle fraze. Apeliram na članstvo JSZ, naj bo oprezno in ne zada S. P. smrtnega udarca in svoji Zvezi, temveč naj glasuje za spojitev Zaitzovega načrta z Gardno-vim, kar bo korak naprej, ne nazaj. — Anion Vičič. (Op.u.—Bilo bi pravilno, ako bi bil sodrugu Vičiču enostavno odpisal, da Če delenriati in člani eksekutive niso s svojo veliko večino pravilno glasovali, tedaj je še bolj nepravilno, da jim očita to kdo izmed onih, ki so že leta pasivni. Ampak tako ima besedo tudi A. Vičič. Njegov dopis v celoti bi obsegal vso to stran z vsebino, ki se vprašanja reorganizacije JSZ nič ne tiče, zato je objavljeno le tisto, kar se na pravi predmet vsaj kolikor toliko nanaša. Tisti del dopisa, ki se tiče člankov urednika Prosvete, je izpuščen iz razloga, kot že pojasnjeno, da ni prostora, in vrh tega je boljše, da ga s. Vičič pošlje Prosveti, kjer ga bodo brali isti čitatelji, kakor Molkove članke, na katere odgovarja. Težko in neprijetno je delati te pripombe, toda dolžnost urednika je varovati interese Zveze v smislu, kakor jih je smatral za pravilne in jih odobril zbor.) SEPTEMJE4 CHICAGO. — Družabni klub SI«, /enaki center priredi cabavo v Cen-ru v soboto 21. »opt. BAKiON, O. — Konlrrtnca Pro. «vet ne moti«« Iu JSZ s« vshodni Ohio in W. Vi. v nedeljo 22. ceptembra pri i. Škofu. BARTON, O — Piknik v nedeljo 12. »eptki ga priredi Konferenca Prosvetne matice in JSZ. OKTOBER CHICAGO. ILL. — Dtamtka pred. .tava kluba it. 1 JSZ v nedeljo 20. ok-.©bra v dvorani SNPJ. NOVEMBER VVAUKECAN ILL. — Konferenca ilubov JSZ in druitov Prosvetne m a. ice v nedeljo 3. novembra v SND. CLEVELAND. O. Na Zahvalni dan ' čstrtek 21. novembra koncert soc. larie v SND, St. Clair Avo. CHICAGO, ILL. — Koncert Savo, t nedeljo 24. novembra v dvorani SNPJ. DECEMBER CHICAGO, ILL. -- Silvestrova sa. bava kluba st. 1 JSZ v Masonic Tom« ple, 23rd St. in Millard Ave. CHICAGO.—Zabava kluba Slovea-aki center v petek S. decembra. 1941. MAREC CHICAGO, ILL. — Priredba v ko-rist Proletarca v nedeljo 2. marca v dvorani SNPJ. APRIL CHICAGO. ILL. — Koncert Save. v nedeljo 20. aprila v dvorani SNPJ. "Proletarec'' ne bi mogel izhajati brez podpor. Ker »o mu potrebne, upotrebite priložnosti za zbiranje prispevkov v njegov tiskovni sklad. Call spremenil obliko Glasilo soc. stranke tednik Call, je izšel zadnji teden v tabloid obliki. Prej je izhajal v časopisnem formatu. Uredništvo je sedaj v New Yorku, tiskan pa je v Kenoshi, Wis. Palandech s Yugoslav-American Radio Broadcast every Saturday, 3 to 4 P. M. Sta tion VVHIP, 1480 kilo-cycles. (First Station on your dial.) Dr. John J. Zavertnik PHYSICIAN AND SURGEON OFFICE HOURS: > 2:0C-~4:00; 7:00—8:30 Daily At 3724 W. 261 h Street Tol C.rawford 2212 At 1858 W. Cermak Rd 4:30—6:00 p. m. Dsily Tel. Canal 1100 Wedne»Hsy snd Sundsy by sppointments only Residenco Tel.: Crawford §440 If ao answer — CaU Austin 5700 POSLUŠAJTE vsako nedeljo prvo in najstarejšo jugoslovansko radio uro v Chicagu od 9. do 10. ure dopoldne, postaja WGES, ,1360 kilocycles. Vodi jo George Marchan. Jugoslovanski eselpisti -bodo imeli konvencijo Konvencija Jugoslovanske federacije SLP (Socialist Labor Part.v) se bo vršila 81. avgusta in prva dva dni septembra v Akronu, O. Tako poroča cleve-land CHICAGO, ILL. i A YujroAlav Weekly Devoted to the IIMil of the Workers OFFICIAL ORGAN OF Vugoalav Federation S. P. PROLETAREC KDUCATION ORGANIZATION CO-OPERATIVE COMMONVVEAI/ril NO. 1720. r W*.UU at 2301 S«. A*«. CHICAGO, ILL., August 28, 1940 T" VOL. XXXV. LABOR DAY In America organized labor is stili able to celebrate its holiday. When we think of the countries in Europe who have last that ptivilege in the course of the last year, we began to realise that Ametican labor stili has a day that should be enjoyed and high)y valued, defended and forever pre served. Wcrkers vvith hand and brain must become fully consciou« of the fact that the only thing that vvill succeed in stemming the tide of a fast-growing fascist movement in this country w.ll be a povverful, vvell-organiied labor movement. Besides the millions of vvorkers oriented in the American l.tbor movement, both CIO in AFL. there are at least two million others, vvho, politically speaking, are oriented in socialist thcught. Eventually the time vvill come vvhen events will force tl.ese groups into one solid front against the common foe— fascism. VVhen that time comes Socialists vvill be found vvork -ing as they are today vvith the labor unionists and others interested in building such a movement for the common good. This is a thought to keep in mind on this Labor Day. BRANCH NO. 1 JSF MEETING NOTES CHICAGO—A check-up »t th* meeting lsst Frid*y on the vvork members of Branch No. 1, JSF, ure doing to get the Socialist candidate«, Thomas and Krueger, on the ballot in Illinois, revealed that up to the present time, the Branch has ac-rounted for between 400 and 600 pe-tition signatures, and has made a number of contributions to the campaign fund. The last one vvas a $16 IHE WAR UP TO DATE Droppir.j Bombs on London; Urgent Appeals for American Destroyers; Bad News From Africa Bjr DONALD RAMSEY Undoubtedly, real fiirhtinar has been going on along the British coast, but more particularly in the Channel, for the past weeks. It is im possible for anyone on thia side Y0UTH'S FUTURE AMERICAN NEGRO Repeated vvith inereasing frequency among young people EXP0SITI0N today is the que»tion, "What does the immediate future hold for young men and wamen of the present generation?" Grave forebodings of things to come reverberate through- , _____________________„.,.„„ cut the world. Con^rip.ion. w.r prep.r.tioo, n.tk.n.1 def«.... '^J™ | ™^ 'o"? ^ collection made at the Branch meet-1 of the Atlantic to figure out the result, because the British and German communiques do not agree in sny important particular. True, the British admit that a number of bi* ships have been blown up. This is serious, but at the same time fleets of British merchant vessels appear lo be reachinir British ports. It is noticeable. however, that British spokesmen are becoming more insistent that Uncle Sam turn over 60 or 60 of his destroyers, so they may be used as co«ivoys. This plan has be*n discuMied in Washington for weeks, but it has never been officially sanetioned by tne White House. Now it is reported that a majority of the Presidenfs cabinet favor thc idea, but Senator David I. Walsh, of Massachusetts, chairman of thc Senate Committee on Naval Affairs. ing. Arrangements were completed for the picnic held last Sunday. Lengthy discussion follovved the meeting, on the future course of our Federation. whether we vvill continue our present affiliation vvith the national Socialist Party, or become an inde-pendent group, vvorking in close har-mony vvith the Socialist Party but directlng our energies and resources mainly tovvard safeguarding our Federation and its publications. Voting on the issue by the JSF membership vvill get underway next month. D. CHICAGO—A visit to the American Negro Exposition, vvhich is hold-ing forth st the Coliseum through and ultimately, war, in ali this young men mostly are affected. Ali these are ominous signs of the times in which we live. If it vvere not for the fact that U U a presidential election ye«r, and the Democrats vvill very likely have a harder struggle to stay in power than ever since the election oi Preeident Rooae-velt, Wall Street bankars, through their control of senators and representatives, vvould have this country dri vin g full speed ahead, into the war, to safeguard the millions upon millions of dollars bankers have invested in Great Britain, France, and other countries. Foreign inveetors wouldn't hesitate a minute to send armies of young men from the ranks of the workingclass, to foreign lands to p roteč t their invested millions. Human lives are a second ar y consideration to their investments and the fat profits they draw therefrom. Therefore, it U up to you the people over whom the shadow of war hangs and fighting in the front line trenehes threatens, to stop the war mongers clanvoring for an army to send aeross the ocean. By mesns of diorsma, mural, and exhibit, the visitor comes to realise the truly great progress vvhich ha« been made by a richly endovvcd and fearlesaly determined people during its three quarters of a century of The withdrawal of British troops from Shanghai and North China pro-duced a tieklish situation. The Japs wished to "take over" at once, but Uncle Sam hurried Admiral Hart to freedom. The displays st the Expo-.the scene of action. Sumner Welles, sition demonstrate versatility and excellence, vvhether it be in the field of music, stage, arts, literature, social science, sports, or industry. DIKIIPLL\E i FOR DEMO€RACY OFFICE W0RKERS MEET CHICAGO—-The third convention of the United Office snd Profession-si Workers Union opens at the Mor-rison Hotel in Chicago, August 31. It will include sction shovring the viewpoint of the union on vital quea-tions facing the American people. n As we watch the course of revolution i« Europe, one principle of vital roncern for thoae who believe {s democracy stands oat with unmistakable clearness. Democracy can eaiat and funetion effectively only wken every individual understand* and performs kis funetions and is disciplined in democratic w«jri of living. Those citisons who do not take seriously their responsikility for know-inf what is don« by their representatives and for continuously espressing their convictions on ckanging issues are weak links in our democratic strne-ture who afford opportunitie« to tke people's representatives to use tkeir nffices for otker tkan intended purpose. Negligence of voters provides opportunitjr for tke political koss witk kis mackine, wkile universal discipline in tko reeponsibilities of democrae? provides tke safeguards against practices tkat would take away our likertiee. Tko principle applies equally to our unions, wkick are intended to give us industrial justice and freedom. An effective, lasting union must be built of trade union members wko know wkat a union skould do and kow it can do it. Wken tke union delegates responsibility sad autkority to an evecutive or representatives, it skould insist upon regular and adequate reports, to be discussed and passed upon by tke membership. Tke union must be in tke hands of union members wko understand its funetions and services and are able and alert to detect and ckeck mis-judgment and misuse of power anywkere. It is easy to leave study of problems and dec is ion s of politics to a f«w or to one esecutive, but tkat easy way leads to one-man power, wketker benevolent despot or racketeer. Democracy witk its freedom and opportunity cannot ke given you, kut you can ackieve and maintain it if you are vrilling to follow tke discipline tkat leads to it. It is vrortk ali tkat it requires of you. American Federationist. IT S A GREAT SYSTEM By JOHN PAINE A Nevv York librarian has com-piled a prise-vvinning list of 61 books under the heading: "What Every Presidential Candidate Should Know." Ali that remains now is to get the candidates to read those 61 books before Tuesday, Nov. 6. * REQUIREI) READING The tvvo volumes out of the 61 that we vvould most strongly recom-mend for Willkie are Franklin D. Roosevelfs "Public Pspers and Ad-dresses" and Russell'« "Povver." F.D.R., we think, vvould be interested in Stanwood's "History of the Presidency." • More college students are extend-ing their studies beyond th« normal 4-year term, Pennsylvania State college reports. , It's a good way to postpone the commencement of unemp!oyment. CORPORAL PUNISHMF.NT Instead of vvhamming at unn>ly children vvith paddles or peach tree switches, Georgia school principa)? serve a hot bowl of soup. Pupils report that a good meal improves th« teachers. HORRIBLE THOUGHT What vvould happen if the execu-tives of a money-making corporation accidentally sent to stockholders a copy of their hard-luck speeches to union negotiators? a HOW TO CREATE PROSPERITY We are fascinated by the dilemma of the Nevv York Central railroad, vvhich had to spend $600 to open an unused dravvbridge so a 22-foot boat could pass. NO "DEFENSE JOBS IN WASHINGTON Rumors and miainformation are causing workers to flock to Waahing-ton in aearch of jobs vvhich are aup-posed to develop through the defense program getting under way, the United Mine Workers Journal report«. Warning has been issued by the Soci«l Security Bo«rd against this, as no such jobs are available. IT W0NT TAKE Col. McCormick, editor of the Chicago Tribune is quoted as vvanting the Government to "draft the re-liefers." In other vvords the colonel wanta th« jobless and unfortunates to swing the bayonet vvhile the "up-per erust," so to »peak, stays at home and ballyhoos patriotism. That's one sugg«ation that vvill not "take." Under Secretary of State, told Wash ington newspaper men everything would be strsightened out harmoni-ously. Japs and Yanks have divided suthority. The Japs realise they have the ad-vantage in the Orient at this moment, but they hesitate to strike. Th«y fear they might find Uncle Sam and his powerfui fleet on their bseks. No Food for Naais* Victims Herbert Hoover suggests extensive plans for feeding the hungry in Nasi-conquered territory. Britain flatly re-fused to perm it the food to go through. "If Hitler make« proper use of the food available, no one need starve," says London. Britain cannot afford to approve any move which might strengthen her foe. Not So Encouraging If Britain can hold on, the United States may be able to supply from 1,300 to 1,400 airplanes a month "to-ward the end of 1041." That in-f« i mat ion was conv«yed last week to Arthur B. Purvia. the Canadian chairman of the British Purchasing Commisaion, by William S. Knudsen, member of Uncle Sam's National Defense Advisory Commission. Spain Registers a "Kick" Spain protests against the British blockade; says it is "neutral" and that Britain has no right to inter-fere with its trade vvith the non-belligerent world. Here, again, Bri- tain cannot afford to listen to pro-testa; shipinents to Spain might even-tually reach the Nasis or the Italians. Besides, everyone knovvs that Spain, under the present regime, is anti-British. Squeesing Greece ltaly is picking a quarrel vvith Greece; says it has been fumishing supplies to British vvarships and airplanes, and, in addition, ha« accepted a British guarantee of its independ-ence. The Greeks stand pat—at least, lor the present. If John Buli wins. they vvill he ali light; if hc loses, they vvill be "knocked off." REVIEWING THE NEWS tt Link-Belt Company Stoker Factory Holds "Open House CHICAGO—Residents of Chicago and suburbs will have an opportunity during the next few vveeks to visit one of Chicago's large manufacturing plants and see how the Link-Belt "Challcnger" model« are produced by mass production methods. Here the visitor will see the hundreds of special machines that are used to produce stoker parts at low cost ... the stoker research laboratory where nevv stoker designs are tested out ... the assembly department where the stok-ers are put together . . . and the dis-play room and retail department where various sises and models of Link-Belt stoker« are on display. Any one interested In the oper-ation and manufacture of automatic coal stokers is invited to drop in at the Link-Belt plant, 17th St. at Vestem Ave., or call Canal 2400 for an appointment. IDEALISM A great dramatist one time said that he always reached the acme of happiness and contentment when he had a play in the formative state wherein he was getting acquainted with his creations and living with them in a world apart—an idMlistic state into vvhich the humdrum of the world could not enter to mar the grovvth. Happy then, must be the fellovv | to return to who holds high ideals in his heart1 should be proteeted. Provision should of hearts, whcrein he may live vrith made for the continuation of so- LABOR AND THE DRAFT Here is hovv leaders of the AFL and CIO feel about the conscription Irgislation novv pending in Congress. Lewis: "The Burke-\Vadsworth conscription bili vvas launched by a group of Nevv York corporation law-yers and other wealthy persons hardly notable for their interest in the vvel-fare of the common people, and would establish the principle in this nation that the lives of our young men are less privileged than the profit rights of dollars." Amplifymg his statement that conscription vvould put profits of greedy corporations above the lives of American youth, Levvis further stated: "The same interests that thus stran-gle our national defense call loudly for the forcible conscription of our young men. "They claim in one breath that no dollar vvill be turned to the defense of our nation vvithout a fat and un-taxed profit being assured, vvhile almost at the same moment they call on our young men, most of them workers, to east aside their liberty and sacrifice their ambitions, or suf-fer punishment as felons. It vvould be a terrible day in American history should our young men be forced to the draft vvhile industry ia free to lay down ita ultimatums to the government," At the same tim« he decried the "bold sahotage" of national defense by the refusal of big business to supp|y the country vvith armaments except under conditions guarantee-ing immunity from Uxation on soar-ing profits. CIO S REASONS FOR OPPOSITION Briefly the«e are the reasons vvhich have impelled the CIO to oppose the pending measures: 1. There is a better way to reeruit a proper army for defenae than conacription. Voluntary enliatment under terma which have a real concern for the needs of the individual vvould quickly provide a suitable army. The period of enliatment ahould be ahortened to one year. The pay ahould be raiaed at leaat to compare vrith that of the aelf-reapecting vvork man. The right private employment them until they attain full grovvth, and thus give them to the vvorld emblasened in aH their glory, like a set stage discloscd for the spec-tator in the riaing or the first cur-tain. To know this satisfaetion and happiness is to really live a full life—idealism being the product which the world welcomes vvith open arms, and never forgets the giver.— Frank F. Adamec in Painter and Decorator Magasine. To UTit« well is to think well, to feel well. and to render well; it ia to possea« at once intellect, »oul, and Uste. — Buffon. OUT TO SMEAR ORGANIZED LABOR VVHEN ALL IS SAID AND DONE The question before the peoples of Europe is: Shall vve adopt democratic socialism voluntarily or exterminate each other to keep from it? —American Guardian Things are not alw«ys vvhat they «eem; the first appearance deceives i many; the intelligence of fevv per-ceives vvhat has been carefully hid-den in the recessea of the mind.--Phsedrus. Renya Colony, East Africa, vrhioh planted pyrethrum as an experiment in 1928, exported about $900,000 worth last year, exporta to th« United .States being valued at mor« than $760,000. / cial security proteetion during the period of auch enliatment Private dcbts should be either assumed or suspended. Officers' commissions should be mor« freely open to en-listed men so that an army career ia open to men from the ranks. Under such circumstances the most effective and loyal kind of an army could be raised vvith much less coat« to the nation than the enormous ex-penditurea necessary for conscription. MEN VS. MONEY 2. Military conscription novv vvould establish the principle in this nation that the lives of our young men are less privileged than the profit rights of dollars. Today the nation is watching the shameful spectacle of our government yielding to the imperious demand« of cornorate industry for vast tax concessions and enormous loan« as a pre-condition to manufacturing arms. The same interests vvho thus strangle our national defense call loudly for the forcible conscription oP our young men. They claim in one breath that no dollar vvill be turned to the defense of our nation vvithout a fat and untaxed profit being assured, vvhile almost at the same moment they call upon our young men, most of them vvorkers, to east aside their liberty and sacrifice their ambitions, or suffer punishment as a felon. S. Forced military service in peacetime would be an alarming departure from the basic principles of our de-mocracy. It is the first step tovvard the breakdourn of those free institutions which we seek to protect. Citisena who become subject to conscription lose a substantial part of thoae civil right« and liberties arhich distinguish a free democracy from a totalitarian state. Such conscription vvould further establish in the minds of the young people of th« nation the idea that voluntary loyalty to the nation is no longer a necessarv virtue. It wo\«ld introduc« them to the principle of compulsion, a principle natlv« to th« faaci«t stat« and alien to our own. NO MATERIALS 4. Th« production of equipment for an army has lag*«d far behind the enlistmenta into th« military service. Already th«r« ar« mor« men avall. able to th« Army and the National Guard than can b« «quipp«d for Home time to come. Thc present tpetij of enliatments is fur moi« iaj„j Ihan the provision« of equi|um ut l-rom the point of effective d« f«nhe an efficient, loyal and htghly ttain« .j army, highly mechanised, in ,uari, times more efficient than a nulli-n ill-equipped, poorly trained, conscript army of three times the siz*. < (>n. seription now would be an enormou« waste of money and manpower. 6. The entire fabric of the ua. tion, both industrial and «.»nH| would be torn by conscription. The dislocations in industrial production and in community life caused |>v conscription vvould uke year- t0 heal. Therefore, the CIO is opposed to provision for peace-tinie conscnp. tion as a measure inimical to th« most effective kind of national defense and alien to the democratic way of life. AFL'S POSITION William Green: President of the AFL, William Green, announced i*. cently that the American Federation of Labor opposes the Burke-Wad»-worth BiH, providing for compul*ory military service. "If this nation is threatened with invasion," Green said, it is the duty of our governmen* "to formulate u plan designated to mobilise adequate man-power for national defense and. through the President, make known to Congress and the country the man-povver need of the nation." Under such circumstances, Green dec la red, American labor vvill "support the organisation and creation of an army large and strong enouifh to meet national requirements.° As the first atep, Mr. Green aujt-geated that voluntary enliatment be given a full trial and an effort made in thia "American way" to build up ar. army of 1,600,000 men. But, if it becomea apparent that compulsory military service is necev sary, he cautioned, such legislation should embody vvith it provisions which vvould adequately protect the economic and industrial status of working men and vvomen. The test of Green's sUtement fol-lovvs: "DevelopmenU vvhich have taken plače in the vvar situation in Europe have aerved to arouse feelings of apprehension among aH classes of people and a consciousness of the need of the formation of a construc-tive, practical national defense policy. This state of mind is reflected in the action which Congress took when it appropriated large sums of money for the construction of nkval vessels, airplanes, tanks and vvar materials Whilfcj public opinion shovved its op-position to the involvement of our Nation in the European conflict it responded most favorably to the need for home defense and adequate pre-paration against any attempt of invasion by an aggressor nation. "The American Federation of I.s-bor has cooperated and vvill continue to cooperate vvith the Federal Government in the formation nnd execution of its preparedness plans. We have expounded a philosophy which proclaims that loyalty to labor unions presupposes loyalty to our Government. This is both primarv and basic. Labor, as represented by the American Federation of Labor, will stand immovable in its defense of our Government, of our democratic institutions and of the bless-ings of liberty, freedom and justice, provided for in the Declaration of Independence and the Constitution of the United States." 111 PRINTERS WARN AGAINST "UNFAIR MAGAZINES CHICAGO — The Organization Committee of Chicago Printing Trades Unions has notified «11 state federation* of labor and cit.v central labor bodies that the tvvo sports' ms-gasines knovvn as National Sports-man and Hunting A Fishing have been placed on the "We I>on't Tat ronise List" by that organisation. The announcement atates that National Sportsman, Inc., publishers of National Sportsman and Huntinjr A Fishing magasines, has refused to remove its tvvo publications from the notoriously nonunion printin* firm of R. R. Donnellev A Sons Co. AFL Backs Fight The fight against these tvvo magasines ia a part of the nationuide anti-Donnelley campaign uhich hss been endoraed by ali atate federa-tiona of labor, hundreds of city central labor bodies and local unions and by the American Federation of Labor itaelf. - Trade-un ion ista interested* in športa are requested to support the follouring športa magasines ali of which are printed under union con-dttiona: Field A Stream, 616 Msd»-son A v«., Nevv York; Sports A field. Mt. Morris, Illinois; Outdoorsman, South Fourth Street, Columbus. Ohio, and Outdoor Life, 363 Fourth Av«., N«w York.