(mmm
IEEGLAS
Leto XLIV - št. 79 - CENA 20 di
in
Kranj, torek, 8. oktobra 1991
POPUSTI • KREDITI • UGODNI NAKUPI
NOVO - NAJEM STROJEV
v prodajalni na Koroški cesti 1
mešalec, dvigalo, kosilnice...
24. OKTOBRSKI SEJEM KRANJ 11. -17.10. '91
gob/
^ GOBAF
OZIMNICA GOBARSKA RAZSTAVA GOBARSKE SPECIALITETE SE, KAR SE VIDI - SE LAHKO KUPI!
Kram
GoroisKa ban**
Danes, 8. oktobra
Če bi bilo okrog nas vse normalno, brez vojne, nasilja, smrti in glasnih ter prikritih groženj, bi bil današnji torek, 8. oktobra, priložnost za zdravico samostojni državi Sloveniji. Pa ni tako. Danes in dneve, tedne in mesece, ki bodo sledili, kaže nam državljanom Slovenije obdržati trezno in razumno glavo, ohraniti dostojanstvo, odločnost in pogum, predvsem pa slogo. Od polnoči dalje živimo v samostojni državi, grajeni na plebiscitarni odločitvi decembra lani Koraka nazaj ni več. So samo stopinje naprej, čeprav na trenutke v negotovo in megleno prihodnost, vendar se nam ta pot splača zaradi vzvišenega cilja, ki si ga je slovenski narod že večkrat Zastavil, sedaj pa je čas za uresničitev.
Nihče nima pravice sejati malodušja, vsak pa ima pravico in dolžnost graditi slovensko samostojnost po svojih najboljših močeh, tudi z opozorili, kje nas čakajo pasti, vendar brez fige v žepu in takšnih ali drugačnih računic. Če smo 25. junija tudi čustveno reagirali in si vzeli pravico do sanj, sedaj za to ni več časa. Nova država mora zaživeti in živeti
Računajmo, da nam bodo še naprej nagajali v bivši Jugoslaviji in tudi na tujem. Domače blokade in nizke udarce poznamo in jih že skušamo. Tujina, vsaj soseščina, nas posredno že priznava in obljublja zadržanje normalnega gospodarskega poslovanja, tudi po napovedani blokadi Jugoslavije, če ne bo miru, vendar na veliko dobrohotnost, vsaj do razpleta jugoslovanske krize in konca haaške konference ni računati Na to je namreč vezano tudi mednarodno priznanje Slovenije, ki utegne biti tudi po napovedih Kučana, Rupla, Peterleta in Dr-
novška, kolektivno, vsaj s strani Evropske skupnosti Za slovensko mirno samostojnost moteči glasovi se dvigajo v soseščini v Avstriji in Italiji Avstrijskim socialdemokratom, ki tudi sedaj zavlačujejo z mednarodnim priznanjem Slovenije, se pridružuje koroška desnica s Heimatdienstom s pamfleti da bo dobila samostojna Slovenija ozemeljske apetite do Koroške oziroma do dvojezičnega ozemlja. V Italiji predvsem neofašisti terjajo vrnitev Istre in revizijo državne meje. Izredno spretno izkoriščajo nejasen položaj Istre, ki jo je državna meja med Slovenijo in Hrvaško razdelila, in revolt Istranov zoper to delitev. Človeku pa se naježijo lasje ob možni špekulaciji z nameravanim prevozQm armadnega orožja iz Slovenije prek Trsta v Bar kot pomoč armadi pri zlomu Hrvaške zato, da bi potlej zmagovita Srbija pustila Istro pri miru - Italijanom!
Hrvaška vojna se bliža našim mejam. Se bo, če bo šel nekontrolirani vojaški stroj do konca, morija ustavila na naši meji uli pa bomo morali spet v vojno za obrambo samostojnosti mlade države? Če se to zgodi na kar smo po Janševih in Bavčarjevih besedah dobro pripravljeni bo Evropa spet reagirala s kupom resolucij in neučinkovitih pozivov. To je črna slutnja, vendar je nanjo treba računati Vedno več je resnice v ugotovitvi da nas bo Evropa pustila, da se potolčemo do konca, potem pa bo sama končala delo po svojih načrtih in dogovorih.
Naj bo oproščeno, da so tudi taka opozorila napisana za današnji prvi dan popolne slovenske samostojnosti, z iskreno željo, da ne bi bila nikdar resnična. • J. Košnjek
Oblast v slovenskih rokah
Slovenska skupščina je na včerajšnji izredni seji sklepala o zakonu o denarni enoti in zakolu o uporabi denarne enote. Vlada predlaga, da bi se nov slovenski denar imenoval klas. Jugoslovanska vojska se lahko umakne preko Kopra, vendar brez orožja in opreme, dokler le bodo poravnani računi do Slovenije in ne bo miru na Hrvaškem.
Ljubljana, 8. oktobra - Davi °b polnoči je bilo za Slovenijo Po sklepu republiške skupščine j^oratorija konec in naša republika bo začela uresničevati vse ?samosvojitvene zakone, sprege 25. junija, ki so bili na oslovi Brionske deklaracije zamrznjeni. O tem sta slovenska v'ada in predsedstvo s posebno Pomenico obvestila medna-r°dno javnost in države sveta.
Y nedeljo zvečer se je na za-Jjtti seji sestala slovenska vla-j*a- Sklenila je, da prevzema ^Publika Slovenija z današ-^J'rn dnem vso oblast nad slo-enskim ozemljem in zračnim Prostorom. To pomeni, da bo *a vse prelete tujih letal in letal er helikopterjev jugoslovanske rrnade   potrebno dovoljenje ^venskih oblasti. Vojaki jugo-'°vanske  armade  pa bodo
imeli po 18. oktobru v Sloveniji status pripadnikov tuje armade. Slovenska vlada je glede umika ostanka jugoslovanske vojske iz Slovenije (po podatkih slovenskega obrambnega ministrstva je v Sloveniji še okrog 2500 pripadnikov jugoslovanske armade) sklenila, da se lahko umakne prek koprskega pristanišča (predlagani umik prek Trsta so na obeh straneh meje ostro zavrnili), vendar brez orožja in opreme. To bo ostalo v Sloveniji, dokler ne bo končana vojna na Hrvaškem in dokler armada ne bo poravnala škode, povzročene Sloveniji, oziroma, dokler ne bo narejena delitvena bilanca bivše Jugoslavije.
Včeraj popoldne se je na predlog slovenskega političnega vodstva in na osnovi dogo-
vora parlamentarnih strank na izredni seji sestala republiška skupščina. Izrekla se je za prevzem popolne oblasti nad slovenskim ozemljem in zračnim prostorom, sklepala pa je tudi o dveh ključnih zakonih za monetarno osamosvojitev Slovenije: o zakonu o denarni enoti Slovenije in o zakonu o uporabi denarne enote. Vlada predlaga, da bi bil slovenski denar klas, njene enote pa stotini ali zrnje. Novi denar naj bi začel veljati čez pol leta, do takrat pa bo v veljavi začasni denar v obliki bonov. Vlada predlaga hiter sprejem teh zakonov, da bo denar lahko pravočasno pripravljen za uporabo.
Ker se je skupščina sestala po 15. uri, do zaključka redakcije njeni sklepi še niso bili znani. • J. Košnjek
Napeti žjvci pred odhodom
Umik vojske tudi na Gorenjskem še ni končan. Približno pol opreme planinske enote je sicer v Bosni, vendar je drugi del tovora ^ dolgo na železniških tirih v Kranju in na bohinjski Beli. Moštvi tamkajšnjih vojašnic čakata, kdaj bo odprt zeleni signal za končni odhod.
Kot zatrjuje poveljnik kranjske enote ar-rnade, je prav to glavni razlog za zamudo pri selitvi. Koliko zapozneli odhod ustreza njim farnim, je težko oceniti. Če bi izhajali iz izrečenega Djilasovega mnenja, da ne bi bilo dobro slepo drveti v neznano, se vojski gotovo {te mudi odtod. Besedi agresija in vojna zaenkrat ne priznavajo za svojo stran, a vendarle Se v podzavesti morajo zavedati, da jim seli-
tev prinaša vojaško negotovost. Starešinam, ki v teh krajih puščajo svoje družine, daje za popotnico še osebno stisko ob ločitvi, večini vojakov pa ne odgovarja na pogosto zastavljeno vprašanje, ali bodo še kdaj videli domače kraje.
Zakaj je sploh potrebno razmišljati o tem, ko se vse bolj približuje napovedani datum odhoda enot armade iz Slovenije? Zavedati se moramo, da ob čakanju na odhod postajajo živci vojske vse bolj napeti. Vseh nalog v zvezi s predajo objektov in opreme tudi na Gorenjskem še niso sklenili. V takih trenutkih bi bil lahko vsak najmanjši zaplet usoden, zato naj med nami še naprej vladata strpnost in razsodnost! • S. Saje
Jugoslovanski dinar je kot plačilno sredstvo v Sloveniji odpisan. Včeraj je slovenski parlament sklepal o novi slovenski moneti in že čez pol leta se bo na svetovnih tečajnicah začelo pojavljati ime novega slovenskega denarja. Pol leta je namreč potrebno za tehnično izvedbo vpeljave nove slovenske valute, dotlej pa bodo dinarji zamenjani s slovenskimi boni. Republiški parlament je včeraj določil razmerje bon - dinar in druge operativne ukrepe, da se slovenski trg zaščiti pred poplavo gnilih hiperinflacijskih jugodinarjev. Ker menjava slovenskega denarja, čeprav je samo začasna, zahteva veliko dela, danes večina podružnic SDK in poslovnih bank ne posluje za stranke, temveč izvaja pripravo za uvedbo slovenskih bonov v plačilni promet. Na sliki: naš fotoreporter Gorazd Šinik je uspel posneti nove bonske bankovce.
Mrtva črka na papirju
Kolektivna pogodba je v normalnih pravnih sistemih splošno veljavni način urejanja pravic, obveznosti in odgovornosti delavcev. Sindikat, ki jo podpisuje v imenu delavcev, da jim zagotovi dogovorjene pravice iz dela in dostojno najnižjo mejo osebnih prejemkov, se s podpisom zavezuje k socialnemu miru. Že sklenitev splošne kolektivne pogodbe za gospodarstvo pred poldrugim letom ni uspela zagotoviti zapisanega, ker ima očitno vse manj podjetij zadosti denarja za izplačila po tarifnih določilih pogodbe. Od delavcev prihajajo tudi očitki, da v tovarnah celo samovoljno znižujejo izhodiščne plače za petino, kar je sicer predvideno le v primerih izgub in ogrožanja poslovanja in da se ne držijo določil o sprotnem povečevanju plač z rastjo življenjskih stroškov. Ne le vsakomesečna realnost v gospodarstvu, tudi interventni zakon o izplačevanju osebnih dohodkov, je kolektivno pogodbo degradiral na raven drugorazrednega akta. Naj so take okoliščine plod resničnega pomanjkanja denarja ali zgolj špekulacije, po katerih naj delovna sila za podjetja predstavlja kar najnižji strošek, ni presenetljivo, da se delavci celih panog zbirajo k protestom, da se v delavsko najbolj prebujenem Mariboru ciklično ponavljajo stavke in da od sindikata prihajajo grožnje s splošno stavko.
Komaj je podpisana tudi kolektivna pogodba za družbene dejavnosti, ki naj tamkaj zaposlenim zagotovi pripadajoče pravice in plače, vladi pa socialni mir, se val stavk bliža tudi s te strani. Vlada, podpisnik te pogodbe in »delodajalec« zaposlenim v družbenih dejavnostih je slednjim očitno obljubljal goloba na strehi, zdaj pa jim ne more dati niti vrabca v roke. Zavoljo stiske v gospodarstvu, zaradi česar se premalo napaja proračunska vreča, je v negospodarstvu ogroženo celo funkcioniranje sistema, kaj šele izplačevanje mesečnih dohodkov po kolektivni pogodbi. Ob podpisu slednje izraženo načelo, da bi se pogodbena določila izpolnjevala in da akt ne bi bil le mrtva črka na papirju, dotlej lahko ostaja le pobožna želja. • D. Z. Žlebir
Naklo, 6. oktobra - Nedeljsko kolo V slovenski državni ligi je prineslo novo zmago nogometašem Živil - Nakla. Kljub oslabljeni ekipi (igral ni Taneski) so po borbeni igri premagali ekipo Steklarja in iztržili dve novi točki. Tako s sedemnajstimi točkami ostajajo med najboljšimi tremi ekipami v Sloveniji. Foto: J. Cigler
INI   HIŠNA  NAPRAVA   S E L E C O M  V VSAK DOM
1 telefonska linija s 4 telefonskimi aparati
Informacije
ISKRA TERMINALI
(064) 326-733
Kranjčani za begunce
Kranj, 8. oktobra - Po podatkih Rdečega križa Slovenije, ki jih je Slovenski tiskovni agenciji posredoval 5. oktobra, je v Sloveniji že 12.449 beguncev. Več kot tisoč se jih je zateklo tudi na Gorenjsko, in sicer na Jesenice 308, v Kranj 354, Radovljico 317, v Skofjo Loko 198 in v Tržič 41.
V Kranju pripravljajo v pomoč beguncem dobrodelni koncert, ki bo v petek, 11. oktobra, ob 19.30 v dvorani kranjske Gimnazije. Med izvajalci koncerta »Kranjčani za begunce« bodo mešani pevski zbor Musica viva s Primskove-ga z zborovodkinjo Nado Kos, pesnica Neža Maurer s pesniško zbirko Litanije za mir, ansambel Tantadruj, igralci Kondi Pižorn, Janez Dolinar in Alenka Bole Vrabec, mez-zosopranistka Sabira Hajda-rević, pianist Peter Škerjanec in povezovalca programa Tina Primožič in Marko Črtalič z Radia Kranj. Prostovoljni prispevki, ki jih bodo zbrali s prireditvijo - njena pobudnica je Zveza kulturnih organizacij iz Kranja - bodo šli beguncem s Hrvaškega. • D. Ž.
V Sloveniji še 2500 vojakov armade
Ljubljana, 5. oktobra - Slovenska tiskovna agencija dodaja informaciji o umiku preostanka armade iz Slovenije po izteku moratorija prek Trsta tudi nekaj zanimivih številk. Po njenih ugotovitvah naj bi bilo v Sloveniji še okrog 2500 vojakov Jugoslovanske armade in nekaj več kot 80 oklepnih vozil.« S. S.
Prišel je čas diplomacije
Ljubljana, 8. oktobra - Na včerajšnji tiskovni konferenci v Cankarjevem domu sta republiški minister za informiranje Jelko Kacin ter minister za zunanje zadeve dr. Dimitrij Rupel seznanila javnost s stališči slovenske države do procesa osamosvajanja, kajti danes preneha veljati z brionskimi dokumenti določeni moratorij za sklepe slovenskega parlamenta. Slovenija ostaja udeleženka konference v Haagu, vendar pa ne namerava podaljšati mandata opazovalni misiji. Glede urnika armade preko Italije sta oba ministra povedala, da je Slovenija o tem izvedela iz medijev. Slovenija umika ne želi ovirati, ostaja pa problem mednarodnega embarga na dobavo orožja, saj bi s tem armada prišla do nove opreme za nadaljevanje vojne na Hrvaškem. • Š. Ž. i < t i 1 i i
-n-nwn
-n-n-Vn--n-TrOn
□□□TJ*«
>n-Hvgr iS
ll~T
I » I I . lip)
innn;giar
~m:rgi
TTTtCI
111-1 gifi
mi m\1
01
ZUNANJEPOLITIČNI KOMENTAR
MIHA NAGLIC
Orožje, atomsko in navadno
Pojav atomske bombe je usodno zaznamoval vojaško in politično ■odobo druge polovice tega stoletja. Od Hirošime prek kubanske 'rize do špekulacij o vojni zvezd je napet lok, s katerim so velike \ile merile svoje moči. Strašne posledice, ki bi jih mogla povzročiti uporaba tega orožja, je vznemirjala tudi največje duhove našega rasa. Mao Ce Tung je, prevzet od oborožene revolucije, še leta 1946 izjavil, da je atomska bomba papirnati tiger, s katerim "re-ikcionarji" iz ZDA strašijo ljudstvo. Pisatelj Arthur Koestler je bil drugačnega mnenja: vse doslej, je zapisal, je moral človek živeti z mislijo, da bo moral kot posameznik umreti; odslej bo moralo z mislijo na smrt živeti tudi človeštvo kot celota. Fizik Albert Einstein pa je ob neki priložnosti izjavil, da bi, če bi vedel, kako ho po svoje prispeval k nastanku atomske grožnje, raje postal urar!
Pomiritev med velesilama, kakršni smo priča v zadnjih letih, se kaže tudi v zmanjševanju jedrskih potencialov. Nedavni nastop ameriškega predsednika, ko je napovedal, da bodo ZDA enostransko uničile dobršen del svoje jedrske oborožitve, je zbudil veliko pozornost. Države, za katere se ve, da tudi same razpolagajo z jedrskim orožjem (SZ, VB, Francija), so se, z izjemo Kitajske, takoj odzvale njegovi pobudi in izrazile pripravljenost, da storijo takisto. Razlogov za pretirano navdušenje pa ob tej novici kljub vsemu ni. Iz dveh razlogov: ker bo velikima dvema tudi poslej ostalo dovolj strateškega jedrskega orožja, Američanom pa vrh tega še denar za preigravanje scenarija vojne zvezd in - ne nazadnje - zato, ker hkrati vidimo, kakšne grozote na Balkanu povzroča že "navadno" orožje, ki ga je povsod po svetu v izobilju.
Oblast, ki je (bila) utemeljena z orožjem, se pač ne more ohranjati drugače kot z orožjem, je v svojih razglabljanjih o vzrokih za veličino Rimljanov in za njihovo dekadenco ugotovil francoski razsvetljenec Montesauieu. Njegov angleški sodobnik, zgodovinar Edward Gibbon, pa je v svojem znamenitem delu o vzponu in padcu rimskega imperija zapisal, kako so najsposobnejši politiki izračunali, da nobena država ne more vzdrževati več kot stoti (!) del svojega prebivalstva pod orožjem in v brezdelju, ne da bi se kmalu izčrpala. /Potemtakem je bila Jugoslavija, dokler je obstajala, pravi čudež!/ In ko smo že pri Rimljanih, navedimo še verze pesnika Vergila: "Kakor če velik se narod upre in drhal se razdraži, letajo bakle goreče in kamni, ker besnost jim daje v roke orožje, potem pa, ko uzre jo moža, ki uživa vobče ugled in slovi po velikih zaslugah za ljudstvo, vsi obmolče in ušesa napno..." (Enei-da, l, 150) Besnost jim daje v roke orožje - Furor arma mlnistrat; kje sta zdaj veliki narod in veliki mož, ki bi zmogla pomiriti male narode in velikansko drhal, ki divja(jo) po Balkanu ?!
Se sreča, da ti novodobni ("srbokomunistični") barbari v svojem besu ne morejo pograbiti atomskega orožja. /Nekateri trdijo, da bi ga lahko: zadostovalo bi, da razstrelijo JE Krško!/ Tedaj bi si z utvaro o preobratu, ki ga prinese novo in odrešilno orožje, olajšali svojo agonijo, kakor (sta) si jo Hitler in Sadam Husein. Tako, kakor je in kakor kaže, pa bo treba še veliko "navadnih" bomb, da bi dosegli (t)isto kot z atomsko: uničenje življenja ter materialnih in kulturnih dobrin. Tudi sicer bi bila atomska poguba za balkanske gurmane preveč tehnološka in hladnokrvna; za njih mora biti smrt zadana besno in rokodelsko!
Nas bo v dneh, ko poteče moratorij na ločitev Slovenije od balkanskega zaledja, znova dosegel bes, ki upravlja z orožjem? Upajmo, da ne; če pa že, potem ga zavrnemo z navadnim, po pameti uporabljenim orožjem.
Seja zborov občinske skupščine
Jesenice, 7. oktobra - V četrtek, 10. oktobra, bodo na Jesenicah seje vseh treh zborov občinske skupščine. Po poročilih predsednice izvršnega sveta in delegatov v zborih skupščine Republike Slovenije bodo obravnavali predlog odloka o varstvu gozdov in drugega naravnega okolja pred požarom, predlog odloka o razglasitvi kulturnih in zgodovinskih spomenikov in predlog odloka o odvajanju odpadnih in padavinskih voda, sklepali bodo o soglasju k sklepu o preoblikovanju delovne organizacije VIZa v javni zavod in o ustanovitvi Muzeja Jesenice. Govorili bodo tudi o poročilu o agresiji JA v občini Jesenice, o gradnji na avtocesti in o gospodarskih rezultatih. Verjetno pa bo najbolj burna razprava o problematiki odadkov, ki so še vedno na industrijskem tiru jeseniške železarne. • D. S.
KUPON (Izrežite skupaj z vašim naslovom) za brezplačen meli oglas v Gorenjskem glasu
i    l    I_I_I_L
Besedilo za objavo |
J_I
J_I_I_I_l
J_I_L
J_I_I_1
J_I_L
J_I_L
J_I_L
Kupon pošljite na: ĆP GORENJSKI GLAS, 64000 Kranj. Opomba: za brezplačno objavo je besedilo lahko le v obsegu do 50 znakov. Ne pozabite upoštevati presledkov in potrebnega prostora za ločila. Prosimo, da pišete z VELIKIMI TISKANIMI ČRKAMI. Oglas nad 50 znakov, pod šifro in oglase po telefonu zaračunamo po ceniku.
Komandant kranjske vojašnice
Pripravljeni na odhod z Gorenjskega
Komur je bilo tukaj lepo, mu je žal, da odhaja drugam.
Kranj, 4. oktobra - Zaradi dejstva, da še vedno nista izpraznjeni vojašnici v Kranju in na Bohinjski Beli, poteka pa tudi selitev opreme iz škofjeloške vojašnice, smo zaprosili za pogovor poveljnika kranjske enote armade podpolkovnika Milana Djilasa. Kot je izjavil za Gorenjski glas, so glavni razlog za zamudo pri odhodu težave s transportom, vendar so pripravljeni za skorajšnji odhod v Bosno.
Kolikšen del nalog v zvezi s selitvijo ste uspeli opraviti doslej in kako je to delo potekalo?
Djilas: »Vse naloge, ki so povezane s selitvijo, smo uresničili. Kar je bilo načrtovano, smo spravili na vlak. V kasarni torej ni več opreme, ki je določena za selitev. Čakali smo še na opremo, ki bi jo morali dobiti na podlagi brionske deklaracije od teritorialne obrambe, vendar to še ni uresničeno. V zadnjih dveh tednih je vendarle prišlo do dogovora s pokrajinskim štabom TO Gorenjske za vrnitev dela te opreme; sedaj se pripravljamo za prevzem drugega dela opreme s strani TO in opreme iz škofjeloške vojašni-
Ali je to vzrok za zamudo pri odhodu vaše enote?
Djilas: »Ne, to nima nobene zveze s selitvijo. Mi bi odšli po planu, če bi to bilo mogoče. Gre predvsem za probleme s transportom po železnici na Hrvaškem.«
Vaši seznami zajete opreme se razlikujejo od spiskov TO. Bo vseeno možen dogovor glede tega?
Djilas: »Neki dogovor je že dosežen. Mi pričakujemo, da bodo vrnili to, kar imajo. Žal pa nekatero opremo, na primer vozila, dobimo močno poškodovano. Še enkrat pa želim poudariti, da to ni razlog za odlaganje naše seli-
tve, kar se neupravičeno govori oziroma piše v medijih.«
Koliko vaše opreme je torej še na Gorenjskem in kdaj načrtujete dokončen odhod iz Kranja?
Djilas: »Približno polovica celotne opreme je še vedno tu, na vlakih in kamionih, polovico pa smo je že prepeljali v Bosno. Starešine in vojaki bi hoteli oditi že jutri, vendar to ni odvisno od nas. Točnega datuma odhoda zaenkrat ne vemo. Mislim pa, da ne bi bilo dobro slepo drveti nekam v neznano. Mi smo zato tu, da uresničimo ukaz vrhovne komande o selitvi naše enote v Bosno, v Travnik, ko bo to možno. Ob pritisku na gumb, kot se to reče, smo pripravljeni za odhod.«
Ko to govoriva, še niste predali vseh vojaških objektov. Kako bo s tem?
Djilas: »Predali smo dom JLA v Kranju in skladišče Drulovka. V prihodnjih dneh se bodo izpraznili še drugi objekti. Izpraznitev škofjeloške vojašnice ni odvisna od nas, ampak od pristojne komisije, obenem pa tudi od pripravljenosti železnice. Ko bo vse na vlaku, lahko čakamo le na znak za premik transporta.«
Ali ste dolgo v Sloveniji, vam je žal, da odhajate od tod?
Djilas: »Službo sem začel v Bovcu, kjer sem bil trinajst let v planinski enoti. Zadnjih pet let in nekaj več sem bil v Ljubljani, od tam pa sem pred dvema mesecema prišel v Kranj. Komur je bilo tukaj lepo, mu je žal zaradi odhoda. Tu so prijatelji, družine; tudi moja žena in otroci so državljani Slovenije.«
Vas skrbi, da odhajate v negotove razmere?
Djilas: »To se bo pokazalo potem. Ni nujno, da človek propade v drugem kraju. Če me odhod skrbi zaradi vojne? Gre le za izredne razmere; na odhod smo pripravljeni. Naš cilj je, da pridemo v kraj nove nastanitve in uredimo vse potrebno za nadaljnje delo.«
Želite še kaj sporočiti prebivalcem pred svojim odhodom?
Djilas: »Mislim, da se je naša enota pošteno obnašala do okolice tudi od 1. avgusta naprej. Zato pričakujem, da nas bo prebivalstvo enako pospremilo od tod, brez kakršnih koli nesporazumov in konfliktov.« • Stoja« Saje
Analiza gorenjskih svobodnih sindikatov
Kolektivna pogodba je kršena
Škofja Loka, 3. oktobra - Navidezni socialni mir ne bo več dolgo trajal, če se bodo še naprej grobo kršila določila kolektivne pogodbe, če bodo delavci še naprej dobivali plače z veliko zamudo in v višini, ki ne zagotavlja niti pokritja minimalnih življenjskih stroškov. Tako so ugotovili člani območne organizacije Zveze svobodnih sindikatov Slovenije za Gorenjsko, ko so pretresali rezultate analize o uresničevanju kolektivnih pogodb v gorenjskih podjetjih.
V normativnem delu kolektivne pogodbe, ki ureja vsakovrstne pravice delavcev in podjetje v materialnem smislu ne stane nič, vendarle prihaja do številnih kršitev, ugotavljajo v gorenjskih svobodnih sindikatih. Veliko je narobe pri ugotavljanju in razvrščanju presežnih delavcev, kjer ni izdelanih meril, ki bi izločali subjektivnost. Premalo pa so po njihovem mnenju upoštevani tudi socialni in zdravstveni kriteriji, saj ob odpuščanju tako ostajajo na delu ljudje, ki bi si socialno varnost lahko zagotavljali s kmetovanjem ali obrtjo. Težje po hitrem razreševanju kadrovskih presežkov se izražajo v uvedbi stečajev. Kopico pomanjkljivosti ugotavljajo pri razvrščanju del, pri konkurenčni prepovedi, pa pri poenostavljenem razumeva-
nju pogodb o zaposlitvi, sklepanju delovnega razmerja za določen čas, pri suspenzih, pri koriščenju letnih dopustov... Delavci so bolj kot kdajkoli izpostavljeni kršitvam pravic iz dela, ob tem pa tako rekoč ni nadzora nad izvajanjem delovnopravne zakonodaje in določb kolektivne pogodbe, med drugim tudi zaradi kadrovske šibkosti inšpekcij dela. Popoln nered in nespoštovanje ugotavljajo v sindikatu tudi pri tarifnem delu kolektivnih pogodb. Kar avtomatično organi upravljanja v podjetjih znižujejo izhodišči OD za 20 odstotkov, čeprav to po kolektivni pogodbi velja le v primerih, ko je ogroženo poslovanje firme. Po oceni sindikatov so izplačila v gorenjskih podjetjih kar za 32 odstotkov nižja od izhodiščnih. To pomeni tu-
di, da so plače na najnižje vrednotenih delih tako nizke, da je že ogrožen življenjski obstoj teh ljudi.
Kršena so tudi določila, ki oredeljujejo čas izplačila. Ne le da podjetja ne izplačujejo OD do 18. v mesecu, temveč z zamiki meseca ali dveh, ne da bi bile priznane zamudne obresti. Iz ankete je razvidno, da je takih podjetij na Gorenjskem 58 odstotkov. 37 odstotkov podjetij del plač izplačuje v bonih, ponekod boni predstavljajo celo polovico mesečnega izplačila. Delavcem se ne izplačujejo tudi stroški v zvezi z delom, regres za letni dopust pa so redno izplačali le v 23 odstotkov gorenjskih podjetij.
Bogo Košnik iz Radovljice je v razpravi ob analizi omenil prizadevanja sindikatov, ki so ob nastajanju kolektivne pogodbe za gospodarstvo terjali, da je poleg gospodarske zbornice njen podpisnik tudi vlada, Anton Rozman iz Tržiča je z grenkobo ugotavljal, da vsi protestni shodi sindikata niso zalegli, in podvomil, da bi   učinkoval   tudi generalni
Minimalni življenjski stroški 4-članske družine so bili juli' ja 13.648 dinarjev (povprečni 30.964), izplačani OD najnižje vrednotenih del pa 3.680 dinarjev na delavca. To znese 54 odstotkov minimalnih življenjskih stroškov in 23 odstotkov povprečnih stroškov 4-članske družine, Če sta zaposlena oba zakonca.
štrajk. Pravnica Lucija Vuga je pritrdila tezi o delavcih kot nezaščiteni raji, saj so inšpekcijske službe tako rekoč izumrle, postopki na sodiščih združenega dela se močno vlečejo, enako stečajni postopki. Agroživilec Dušan Čater, ki je večidel modroval 0 lastninjenju, je dejal, da ima celo vsak pujs na trgu svojo ceno, česar za ceno delavca ni mogoče trditi. Milena Sitar iz Škofje Loke je kljub pesimističnemu razpoloženju o učinkovitosti sindikalnih metod spodbudila upanje, da bo vlada vendarle prisluhnila sindikatu. Iz Škofje Loke so namreč slovenski vladi, gospodarsk' zbornici in občinskim izvršnirtj svetom na Gorenjskem poslal' odprto pismo, v katerem opominjajo na omenjene težave. • P' Z. Žlebir
Pet ministrov, da o sindikatu ne govorimo
Ukrepi vlade tepejo delavce
Radovljica, 5. oktobra - Za zaključek dvodnevnega posveta Sindikata kovinarske in elektroindustrije Slovenije so organizatorji v sindikalni izobraževalni center v Radovljico povabili predstavnike vlade in sindikaliste iz »bloka« družbenih dejavnosti. Iz vlade sta se srečanja udeležila oba podpredsednika, Matija Malešič in Andrej Ocvirk, ministrici za delo Jožica Puhar in zdravstvo Katja Boh ter šolski minister Peter Ven-celj.
Izhodišče petkovega pogovora kovinarjev s predstavniki vlade in drugih sindikatov je bilo slabšanje položaja kovinske in elektroindustrije ter do skrajnosti ogrožen socialni položaj tamkajšnjih delavcev, ki že grozi s skorajšnjimi nemiri. Močno so kritizirali tudi pred kratkim sprejeti sklep vlade o zmanjšanju osebnega dohodka v insolventnih podjetjih, sprva na 75 odstotkov avgustovske osnove, kar so minuli teden popravili na 85 odstotkov. Velike pozornosti je bilo deležno tudi domnevno nasprotje med zaposlenimi v industriji in tistimi v družbenih dejavnostih. Ker gospodarska podjetja v gmotni stiski zadržujejo izplačila prispevkov za družbene dejavnosti, so prilivi v proračun precej okrnjeni, zaradi tega pa so prikrajšane
družbene dejavnosti in z njimi zaposleni, kar se vsaj v šolstvu in zdravstvu odraža v napovedih s stavko. Predsednik sindikata kovinarjev Albert Vodovnik je ob tem navrgel, ali si vlada očitno želi, da se sprejo delavci v proizvodnih in oni v družbenih dejavnostih. Sicer pa kovinarji pričakujejo od vlade umik spornega sklepa o insolventnih podjetjih in pri izplačevanju OD upoštevanje kolektivne pogodbe. Plače naj se znižujejo le v primerih, ko lahko izplačilo ogrozi poslovanje firme, vendar naj o tem ne sodi država, pač pa naj se sindikati dogovore z vodstvi podjetij.
Predstavniki vlade so kovinarjem skušali pojasniti smisel spornega ukrepa. Podpredsednik Malešič je v glavnem govoril o posledicah, ki jih ima neplačevanje
prispekov v proračun za javno porabo. Le za avgust je bilo za 624 milijonov odloženih prispevkov, obseg javnih financ je padel za 30 odstotkov, zaradi tega se poslabšuje položaj družbenih dejavnosti. Osebni dohodki v njih že dolgo niso bili valorizirani in zaradi izrazitega zaostanka za plačami v gospodarstvu od tod grozi stavkovni val. Če niso hoteli, da nesolventna podjetja kar po vrsti zgrmijo v stečaj, ne glede na obetaven program, je vlada morala ukrepati. Tako je odločitev o omejevanju porabe pojasnila ministrica za delo Jožica Puhar. O
državnem omejevanju plač pa Je dejala, da zakon velja le za akontacije OD, medtem ko podjetja ob četrtletjih lahko delijo plače po kolektivni pogodbi, če ugotovijo dobiček. Drugi podpredsednik vlade, Andrej Ocvirk, je med drugim omenil dejstvo, da °b konceptu oproščanja prispevkov nekaterim podjetjem v stiski obstajajo tudi taka, ki ribarijo J kalnem, zaradi česar se tudi pod'' ra sistem javnih financ. Nezad0^ voljnim kovinarjem, ki so od vlade zahtevali razvojno strategij?' je odgovoril, da to otežujejo voj' ne razmere, sprememba sistem3 in precejšnja cena osamosvojit^' sicer pa kaže na ustalitev razrne počakati do konca meseca, ko " jasnejši tudi status Slovenije- • D. Z. Žlebir
Slovenska demokratična zveza
Letni zbor v Škof ji Loki
Izvršni odbor Slovenske demokratične zveze Škofja Loka vabj vse svoje člane, simpatizerje in druge krajane na redni letni v> članstva, ki bo v sredo, 9. oktobra, ob 18. uri v sejni dvorani ho1 la Transturist v Škofji Loki. . -y
Srečanja se bo kot gost udeležil tudi slovenski obrambni n» nister Janez Janša. • MT
Ustanovitelj in izdajatelj:
Časopisno podjetje GORENJSKI GLAS KRANJ
Uredniška politika: neodvisni nestrankarski politično informativni poltednik s poudarkom na dogajanjih na Gorenjskem / Predsednik Časopisnega sveta: Ivan Bizjak / Direktor in glavni urednik: Marko »^M'nldf Odgovorna urednica: Leopoldina Bogataj / Novinarji in uredniki: Danica Dolenc. Helena Jelovčan, Jože Košnjek. Lea Mencinger, Stojan Saje, Darinka Sedej, Vilma Stanovnik, Marija Volčjak, Cveto Zaplotnik. V* q ca Zavrl-Žlcbir, Andrej Zalar. Štefan Zargi / Oblikovanje: Igor Pokorn / Tehnično urejanje: Ivo Sekne, Mirjana Draksler, Nada Prevc / Lektoriranje: Marjeta Vozlič; Fotografija: Gorazd Sinik / Tisk: Podjetje,",^ /
- TČR. Tisk časopisov in revij, Ljubljana / Uredništvo: Moše Pijadeja 1, telefon: 211-860, 211-835, telefax: 213-163 / Naročnine, oprava, propaganda, oglasi: Cesta JLA 16, telefon: 218-463, telefax: (064) 2'^ jj„. Mali oglasi: telefon: 217-960 — sprejemamo neprekinjeno 24 ur dnevno na avtomatskem odzivniku; uradne ure: vsak dan 7,— 13.30, ob sredah do 16.30 / Časopis izhaja ob torkih in petkih. Cena izvoda 20,00 Naročnina: trimesečni obračun za III. trimesečje 1991 500,00 din. Za tujino: letna naročnina 140 DEM. Oglasne storitve: po ceniku. Časopisje oproščen plačila prometnega davka (Uradni list RS, 7/91). ___
Kaj prinašajo novi normativi in standardi za osnovne in srednje šole
Bodo šole odpuščale učitelje?
Kranj, 7. oktobra - Ob grožnjah učiteljskih stavk, ki se kot ogenj raz-Plamenevajo po vsej Sloveniji, ko učitelji zahtevajo od občinskih in republiške vlade več denarja zase in za šole, se novi normativi in standar-■Ji ki jih je sredi avgusta sprejela slovenska vlada za osnovne in srednje sole, trenutno zdijo nepomembni. Pa vendar ni tako; v prihodnje bodo kako pomembno posegli v organiziranost šol, število zaposlenih, finančni položaj, kakovost dela. Kaj prinašajo posameznim šolam, so ocenili trije kranjski ravnatelji.
Sporna diferenciranost učiteljev po predmetih
Marija Simčič, ekonomska šola: »V kadrovskem smislu ne bo Posebnih zadreg, saj smo učitelje tako po številu kot izobrazbi že doslej načrtno zaposlovali. Edini Problem, kar zadeva učitelje, bo verjetno obljubljena diferencirana učna obveznost. Menim, da bo zelo težko pravično ovrednotiti, pri katerem predmetu je zunaj 20-urne učne obveznosti več dela, pri katerem manj, saj ima vsak svoje posebnosti, težavnosti. Predmeti, pri katerih se učenci delijo v skupine, so tudi po preobrazbi srednjega šolstva za našo Solo ostali nespremenjeni, tudi po obsegu. V vseh treh poklicih, ki jih izobražujemo, smo razrede Pri temeljnih strokovnih predmetih (strojepisje, računalništvo 'dr.) že doslej delili v največ dve skupini. Pa tudi osip v višjih oddelkih ni tak, da bi v primeru zlitja dveh oddelkov dobili več kot 37 učencev.
Več težav kot pri učiteljih vidim pri administraciji. Normativi za zasedbo delovnih mest se znižujejo. Zadnji dve leti imamo na finančnem, tajniškem in administrativnem področju zaposlene tri delavke. Za šolo, ki ima 29 oddelkov, to ni pretirano, zlasti ne, ker je njihovo delo podprto tudi s pedagoškim. Zmanjša-
nje na dve delavki bi nas prizadelo, zato smo uveljavljali izjemnost, žal pa dobili negativen odgovor. Zelo neživljenjski in tog je tudi novi normativ čistilne površine. 1200 kv. metrov za eno či-stilko je v šoli z dvoizmenskim poukom pretiran. Pogrešam ko-rekturni faktor.«
Slabša kakovost praktičnega pouka
Franc Lebar, šolski center Iskra:
»Ko pripravljamo izvedbeni predmetnik, se nam glede na nove normative in standarde kažejo tehnološki presežki pri laborantih, administrativnih in tehničnih delavcih. Vendar bomo, preden bi bili prisiljeni odpuščati ljudi, poskusili uveljaviti izjemnost, zato za zdaj o presežkih v šoli še ne govorimo in po nepotrebnem ne razburjamo ljudi.
V naši šoli izobražujemo 42 oddelkov učencev v elektro in strojni stroki, in sicer za dve in triletne programe poklicne šole in štiriletne programe tehniške šole. Šola je strokovna, z delavnicami elektro in strojne stroke. Pouk je dvoizmenski, šola je velika približno osem tisoč kv. metrov. Problem bo zlasti zaradi delitve učencev v skupine. Po novih normativih in standardih se delitve bistveno okrnijo, to pa pomeni večje število učencev kot doslej v delavnicah (strojnih, va-
rilnicah, elektro). S tem bo ogrožena varnost učencev in kakovost praktičnega pouka, saj bodo nekateri le sedeli in gledali. Edina rešitev v tem primeru bi bila dodatna oprema delavnic z novimi stroji in orodji, kar pa je zaradi finančnih zadreg zelo vprašljivo.«
V oddelku največ 28 otrok
Borut Chvatal, osnovna šola Franceta Prešerna: »Standarde bo gotovo potrebno še korigirati, kot smo razumeli na sestanku z ministrstvom za šolstvo, bodo delni popravki mogoči. Prvi problem, ki ga vidim, je učna obveznost učitelja. Standardi in normativi določajo za splošnoizobra-ževalne predmete 20 ur pouka in uro za razredništvo. Menim, da je ena ura za razredništvo premalo. Pogrešam opredelitev diferencirane učne obveznosti. Učitelji jo zahtevajo, prav tako njihov sindikat.
Razen tega je v standardih in normativih, ki so očitno pisani za povprečno veliko šolo z 20 oddelki, naša pa jih ima, skupaj z oddelki podaljšanega bivanja, kar 70, še vrsta nejasnosti, ki jih bo mogoče, kot so razložili v šolskem ministrstvu, uveljaviti kot izjemnost z dogovarjanjem. Za našo veliko šolo, denimo, je pol knjižničarja premalo, prav tako po en računovodski in administrativni delavec. Problem je tudi normativ za čistilke. Ponujajo se servisi, vendar dvomim, da bi ob dvoizmenskem pouku dobili podjetje, ki bi ceneje in bolje očistilo šolo kot naše delavke. Edino, kar dobrega vidim v novih normativih in standardih, je zmanjšanje
števila učencev v oddelku z največ 32 na največ 28. Zmanjšanje naj bi iz prvega razreda postopno prešlo tudi v višje razrede. Ob tem so v ministrstvu pozabili hkrati znižati tudi normativ učencev za kombinirane oddelke, ki je še vedno 24.«
Bodo torej tudi šole, podobno kot podjetja, preštevale učitelje, jih razglašale za presežke in odpuščale? Prav gotovo, zlasti podobne strokovne, kot je, denimo, Iskrin center, kjer bodo znatno okleščene delitve učencev po skupinah. Bistven zasuk je namreč v načinu financiranja šol; šole ne bodo več dobivale denarja za program, ampak za število zaposlenih po sistemizaciji, ki jo bo predlagal ravnatelj, kajpak upoštevaje normative in standarde. Nenadoma bo marsikje, tudi v osnovnih šolah, ki so praviloma "razkošnejše" kot srednje, preveč tudi neučiteljev; od svetovalnih delavcev, knjižničarjev, do administratork, hišnikov in čistilk. Zavod RS za šolstvo si je z ministrstvom zaradi novih normativov in standardov - ki naj bi v svežnju nove šolske zakonodaje zaživeli z novim letom - v laseh. Zavod je kot strokovno orodje ministrstva seveda v podrejenem položaju. Užaljenost mu ne pomaga, čeprav je Zavod ponudil ministrstvu svoje videnje organiziranosti in razvoja šol in ga je bil celo pripravljen "primerno" korigirati. V ministrstvu so nove normative in standarde napisali po svoje. Koliko so birokratski, koliko strokovni, ali je njihov cilj zgolj poceniti šolo, ne moremo razsojati. Škoda bi bila le, če bi zaradi prihranka nekaj dinarjev bistveno trpela kakovost pouka, če bi se bistveno znižal standard učencev. • H. Jelovčan
Bomo zmogli sporazum o ustavi
Državotvornost na izpitu
zastoj v procesu priprave nove ustave poskuša preseči sam predsednik slovenskega parlamenta, ki je tudi predsednik ustavne komisije.
Kar dobro leto je minilo, odkar je izšel prvi osnutek za novo slovensko ustavo, leto velikih Prizadevanj za njegovo izboljšanje in še večjih prepirov, blokad ln neusklajenosti, v našem časopisu smo vas o tem podrobno obveščali. Po vojnem in poletnodo-Pustniškem premoru je iniciativo 2a premik k sprejemu nove usta-Ve povzel sam predsednik usta-vne komisije dr. France Bučar, ki Je vsem poslanskim klubom ponudil nov spremenjeni delovni Predlog. Ker je večina političnih strank v teh dneh obravnavala ta Predlog, vam ga danes predsta-yljamo skupaj z nekaterimi spre-Jetimi stališči.
frgdlog dr. Bučarja_
Že ob koncu usklajevalnih na-Porov pred junijsko razglasitvijo samostojnosti in suverenosti Složnije, je dr. Bučar javno opozo-ri', da se pod besedilo, kakršno je nastalo v končni redakciji poseb-ne skupne ustavne komisije, ni "'kakor pripravljen podpisati, .'.ako stališče je utemeljil s svo-j,rn prepričanjem, da sta v pred-
°8u ustave dve hudi napaki: v Predlaganem besedilu je naštetih Veliko več pravic, kot jih je mo-8°če dejansko zagotoviti, na eni
trani, in iztožiti, na drugi; ustavo besedilo vsebuje tudi določi-
Povzetek predloga sprememb iz delovnega predloga ustavnega teksta za dosego soglasja o novi ustavi dr. Franceta Bučarja
Predlog ustavnega teksta obsega poleg preambule 166 členov v 9 poglavjih. Dr. Bučar je pripravil na to besedilo 81 predlogov sprememb, ki jih po kriterijih najbolj znanih nesoglasij ter najpomembnejših novosti povzemamo:
• črta se člen, ki opredeljuje Slovenijo kot pravno in socialno državo; # črta se določilo, ki poudarja ločenost cerkve od države; • V desetih členih se črta določilo o sprejemanju nekaterih pomembnih zakonov z dvotretjinsko večino (pravice manjšin, volilni sistem, referendum, obramba, ureditev sodstva itd.); # opusti se podrobnejša opredelitev socialne varnosti; • pravica otrok do najvišjega dosegljivega zdravstvenega standarda in storitev naj se kot nerealna črta; 9 črta se določilo o načelno enakih pravnih posledicah izvenzakonske skupnosti; • črta se člen, ki jamči svobodo o odločanju rojstva otroka; • izpusti naj se podrobnejše opredeljevanje .enakopravnosti v izobraževalnem sistemu; • črta naj se pravico do udeležbe v kulturi, športu in znanosti; # črtajo se členi, ki vsebujejo naslednje pravice: varstvo dela, varstvo zdravja, skrb za delovno nezmožne, pravice priseljenih delavcev, izobraževanje v tujem jeziku; • črtajo se členi, ki opredeljujejo pravico do soupravljanja, minimalne socialne varnosti nezaposlenih, sindikalne svobode; • konceptualno je spremenjeno poglavje o državni ureditvi, saj se predlaga dvodomen parlament z 90 članskim Državnim zborom kot najvišjim organom narodnega predstavništva in 30 članskim Državnim svetom, ki naj bi zagotavljal predstavništvo socialnih, gospodarskih, stanovskih in lokalnih interesov. Prvi naj bi se volil na 4, drugi pa na 5 let. Državni svet, ki naj bi ga sestavljali predstavniki delojemalcev, delodajalcev, stanovskih in lokalnih interesov, bi imel omejene vendar pomembne pristojnosti; • črta naj se variante člena o vojski, ki govore o demilitarizaciji oz. drugačnem urejanju obrambe države; • v členu o pristojnosti ustavnega sodišča se ta pristojnost širi tudi na pravice, ki jih ta ustava izrecno ne našteva oz. opredeljuje, pač pa tudi na notranjepravno, mednarodnopravno in konvencijsko ureditev.
0 sestanku Demosa in stališčih Slovenskih krščanskih demokratov *»to se pogovarjali z Ivanom Bizjakom, predsednikom Zbora občin s'ovenske skupščine, članom Izvršnega odbora SKD. Povedal nam je:
SKD imamo nekaj pripomb, ki lahko pripravljeno besedilo le lzboljšajo, nikakor pa ne ogroze nadaljnjega usklajevanja in njego-Vega sprejema. Podpiramo zahteve po ustavni opredelitvi socialnih Pravic (minimalna socialna varnost, osnovno zdravstveno varstvo) Waj tistih, ki lahko preprečijo ogrožanje človekove eksistence in n)egovega dostojanstva, čeprav se pri tem zavedamo težavnosti ustavi primerne koncizne ureditve. O pravici svobodnega odločanja 0 rojstvu otrok sodimo, da ni potrebno teh pravic vnašati v ustavo (kot to tudi ni v dri4gih ustavah in tudi naših dosedanjih ne!). To *Prašanje naj ureja zakonodaja, pri čemer se strinjamo, da se v za-*'}nodajnem postopku lahko o tem odloča tudi z referendumom. y.aj posebej opozorim, da je po mnenju SKD v ustavi nujno določi-
1 pravico do soodločanja kot načelo, ki naj se nato v zakonodaji r°zdela. Pred nami je tudi predlog za novo strukturo slovenskega Parlatnenta, ki nas z vidika možnosti zastopanja lokalnih interesov ne *udovoljuje. Poleg te možnosti v predlaganem državnem svetu, le Po našem mnenju potrebna tovrstna zastopanost tudi v držav-"izboru.
la, ki v ustavo ne sodijo in so normalno predmet zakonskega urejevanja. V začetku (politične) jeseni je za izhod iz slepe ulice nesoglasij dr. Bučar predlagal tudi izločitev spornih vprašanj iz ustavnega besedila, saj še vedno obstaja možnost, da se kasneje o rešitvah sporazumejo v zakonodajnih postopkih. Na teh izhodiščih je pripravil'24. septembra tudi nov tekst predloga ustavnega besedila.
SDP: Predlog, ki ne prispeva k usklajevanju
Na zgoraj omenjeni predlog se je v četrtek prvi odzval z javnim pismom predsednik Stranke demokratičnih sprememb dr. Ciril Ribičič, ki iz predloga povzema 6 najpomembnejših sprememb. Za
večino ugotavlja, da pomenijo celo nasprotne rešitve tistim, ki so bile že usklajene, za tiste, kjer uskladitev še ni bila dosežena, pa so ponujene še bolj skrajno konzervativni predlogi, ki so za SDP popolnoma nesprejemljivi. V pismu poziva dr. Bučarja, da spremembe že usklajenih rešitev umakne, sporoča, da se pridružujejo pobudam za krajšanje in racionalizacijo ustavnega besedila in obljublja sodelovanje pri odpravljanju preostalih razlik. Konkretno omenjanje regionalizma verjetno pomeni možnost, da bi se na tem odprtem vprašanju hitro sporazumeli.
LDS: Kriterij naj bo že doseženo
V petek so na tiskovni konferenci predstavniki Liberalno demokratske stranke obvestili javnost o svojem predlogu, naj v nadaljnjih presojah pri usklajevanju ustavnega besedila postane kriterij dosežena raven človekovih pravic v stari ustavi. Nujnost čimprejšnjega sprejetja ustave bi po mnenju LDS morala strezniti stranke, da tiste rešitve, za katere si ne morejo pridobili zadostne (dvotretjinske) podpore, kljub svojim programskim ciljem in zavezam, prenehajo vsiljevati. LDS ne bo odstopila le pri eni, že doslej uveljavljeni pravici: pravici do svobodnega odločanja o rojstvu otrok, pri vseh ostalih ponujenih rešitvah pa vidijo možnost in pot za dosego soglasja o kompromisih. V celoti se strinjajo z ugotovitvijo, da je čimprejšnji sprejem nove ustave nujen, pri tem pa ne kaže za vsako ceno težiti k popolni in dokončni ustavi, pač pa k modernemu ustavnemu besedilu, ki ga bo mogoče kasneje še dopolnjevati. Ker bo že s tem postavljen nov politični sistem, se bodo tudi postopki racionalizirali in omogočali tehtnejše nadaljnje delo in odločanje.
Demos: V ustavo ne sodijo kompromisi
V petek dopoldne je bil organiziran tudi sestanek predstavnikov strank vladajoče koalicije Demos, na katerem so obravnavali predlog ustavnega besedila, ki ga je pripravil dr. France Bučar. Menili so, da je pristop, po katerem naj se sprejme le tisto.
Zakon o malem gospodarstvu in stanovanjski zakon sprejeta
Lastninski zakoni še naprej delijo parlament
Čeprav so prišli predlogi zakonov o lastninskem preoblikovanju podjetij, o agenciji in skladu, o denacionalizaciji in zadrugah v skupščinsko proceduro že v začetku avgusta, bistvenih premikov pri usklajevanju ni. Na vsaki seji se pojavljajo nova in nova dopolnila. Zato se bodo seje ta teden nadaljevale.
Ta teden nova zasedanja
Skupščina se je ta teden prvič sestala včeraj (ponedeljek) popoldne ob 15. uri. Načrtovane so bile ločene seje zborov in skupna seja. Danes (torek) in jutri se bodo nadaljevale prekinjene seje zborov. Seja družbenopolitičnega zbora se bo začela denes ob 10. uri. Zbor združenega dela pa bo zasedal jutri, 9. oktobra, in v četrtek, 10. oktobra. Predsedniki zborov dr. Ludvik Toplak, Ivan Bizjak in Jože Zupančič pa so že povabili poslance ne seje, ki bodo v sredo in četrtek, 23. in 24. oktobra. Predlagani dnevni red je obsežen in predvideva obravnavo osnutka zakona o gozdovih, predlog za izdajo zakona o varstvu okolja z osnutkom zakona, osnutke zakonov o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, zdravstveni dejavnosti, zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju ter lekarniški dejavnosti. Poslanci bodo obravnavali spremenjen zakon o državljanstvu (gre za dopolnilo, po katerem ljudje, ki so sodelovali v agresiji na Slovenijo, ne morejo biti slovenski državljani) ter pobudo za gradnjo kapelice na Kredarici na osnovi 14. člena zakona o Triglavskem narodnem parku.
Ljubljana, 7. oktobra - Tako sta bila od novih zakonov, ki naj bi postavili nove lastninske temelje naši družbi, sprejeta pretekli teden le dva, pa še tadva nista ključnega pomena za to področje. Poslanci so sprejeli usklajena zakona o malem gospodarstvu in nov stanovanjski zakon. Vsi ključni lastninski zakoni pa še naprej delijo parlament tako po vsebinski plati kot tudi proceduralni, saj sta družbenopolitični zbor in zbor občin o lastninskih zakonih že začela razpravljali, zbor združenega dela pa prave razprave sploh še ni začel in ima v "igri" kar tri različice predloga zakona o lastninskem preoblikovanju podjetij: vladnega oziroma "Umekove-ga", Pintarjevega in dopolnjenega Mencingerjevega.
Glavne značilnosti sej zborov slovenske skupščine so bile naslednje:
Zbor združenega dela je razpravo o lastninskem preoblikovanju podjetij preložil na ta teden, obenem pa vladi zameril vsiljevanje le enega predloga in sicer vladnega, z drugimi predlogi, ki pa krožijo po skupščini, pa niso seznanjeni. V roke so dobili le stari vladni predlog z 257 dopolnili, kar pa so enkrat že zavrnili. Prepričevanje ministra Igorja Umeka in že nekaterih poslancev, da je vladni predlog dober, da pri tej razpravi že zamujamo in da bodo rdeči direktorji pokradli vso družbeno lastnino, ni zaleglo. Zbor hoče na mizo vse predloge, nato pa se bo odločal. Sprejeta je bila tudi pobuda Romana Jakiča (Liberalnodemokratska stranka), naj vlada pripravi predlog moratorija na lastninjenje do sprejema lastninske zakonodaje.
Družbenopolitični zbor, ki je kar nekaj časa zasedal na meji sklepčnosti, se tudi še ni odločal o zakonu o lastninskem preoblikovanju podjetij. Predvsem opozicijski poslanci so očitali, da gre za "političen" zakon, ne pa strokoven in gospodarski. Vladi naj ne bi bilo do sporazumnega sprejetja zakona. Na koncu so sklenili, da bodo vse nove amandmaje posredovali v presojo vladi in nadstran-karski (Kopačevi) komisiji.
Zbor občin je izglasoval po zelo vročih razpravah, da bodo obravnavali vladni predlog zakona o lastninjenju podjetij in vsa dopolnila, ki jih je na okrog 60 členov zakona nad 300. Po glasovanju so sprejeli vladni predlog z vladnimi dopolnili, večino drugih pa so zavrnili. Sprejeli so tudi dopolnilo, ki določa, da podjetje razdeli svojim delavcem navadne delnice za 15 odstotkov knjižene vrednosti družbenega kapitala, vendar ne več kot 30.000 dinarjev na delavca, revaloriziranih z indeksom drobnoprodajnih cen od konca leta 1990. • J. Košnjek
STRANKARSKE NOVICE
Skupščina Slovenije bo sklepala o odpoklicu javnega tožilca
V petek so v Ljubljani predstavniki strank in organizacij, ki so dali pobudo za odpoklic javnega tožilca Antona Drobnica, na tiskovni konferenci povedali, da so obiskali predsednika slovenskega parlamenta dr. Franceta Bučarja. V pogovoru jim je zagotovil, da bo v skupščini sprožil postopek ponovnega odločanja o ustreznosti Antona Drobnica za to občutljivo funkcijo. Predstavniki ZZB NOV, SDP, LDS in SSS so sporočili, da bodo z akcijo zbiranja podpisov nadaljevali (doslej je bilo zbranih več kot 30.000 podpisov), saj se Anton Drobnič, ki se, po njihovem mnenju, z delom v neregistriranem društvu Nova zaveza ukvarja z aktivnostjo, ki ni združljiva s funkcijo javnega tožilca, zlasti v časih, ko bo z revizijo potrebno popraviti napake preteklosti, tudi ni strokovno potrdil.* S. Ž.
Vezenine stavkajo
Bled, 7. oktobra - V tekstilnem podjetju Vezenine "na Bledu delavke na današnji jutranji izmeni niso pognale strojev. Stavkajo zato, ker še vedno niso prejele avgustovskih plač, ki so jih pričakovale 30. septembra. Ne samo izostanek izplačil, ki jih Vezenine ta čas ne morejo zagotoviti, temveč tudi negotova prihodnost podjetja je tokrat delavce gnala v stavko. V soboto so se o tej problematiki na izredni seji pogovarjali predstavniki delavskega sveta in izvršnega odbora sindikata podjetja, danes pa je na občinskem izvršnem svetu sklican sestanek z banko, na katerem naj bi našli vsaj začasno rešitev glede tokratnih izplačil. • D. Ž.
za kar je doseženo soglasje, pravilen, saj je ustava tako pomemben dokument, da vanjo kompromisi ne sodijo. Znotraj Demosa so razlike le v poudarkih, zato ni nobene resnejše ovire, da ne bi razlik mogli uskladiti. Podoben odziv pričakujejo tudi pri opoziciji.
Ali je to le začetek skorajšnjega zaključka ustavodajnega postopka, bo pokazala bližnja prihodnost. Samostojna, suverena Slovenija, ki prav danes stopa na pot v Evropo, v Svet, z željo po čimprejšnjem mednarodnem priznanju, ta potni list potrebuje in si ga tudi zasluži. • Š. Žargi
■^WM$m&!,GLAS 4. STRAN
GORENJSKI KRAJI IN LJUDJE
UREJA: ANDREJ ŽALAR
Torek, 8. oktobra 1991
Sklepna svečanost v Gozdu
Spomin ne bo zbledel
Gozd, 6. oktobra - Sončna in topla nedelja je v vasico Gozd privabila številne domačine iz štirih krajevnih skupnosti pod Kriško goro v tržiški občini, borce Kokrškega odreda, mladino pa tudi izletnike. Pravzaprav na spominski svečanosti ob obletnici požiga vasice pred 47 leti in sklepni prireditvi praznika štirih krajevnih skupnosti Križe, Pristava, Sebenje in Senično krajevna organizacija ZB Križe že dolgo ni zabeležila tolikšnega obiska. In s splošnim odobravanjem so udeleženci pritrdili znanemu borcu Kokrškega odreda Milošu Rutarju, ki je v pozdravu udeležencem in še posebej mladim in teritorialcem rekel, da so se borci že nekdaj tukaj med domačini počutili, kot da so na oddihu. Tudi zato naj vsi vedo, da takšne proslave v prihodnje ne bodo zbledele.
Po številnih športnih prireditvah v počastitev krajevnega praznovanja na območju štirih krajevnih skupnosti pod Kriško goro je bila nedeljska pri Zavetišču PD v Gozdu svečana. Slavnostni govornik, predsednik zbora krajevnih skupnosti tržiške občinske skupščine Franc Teran je v govoru poudaril, da ne moremo in ne bomo mogli nikdar mimo spomina, ki potrjuje izročilo pripadnosti ljudi tem krajem in boju proti zatiranju. Zgodovine in lastne identite narodu ne more vzeti nihče.
Franc Teran pa je še posebej poudaril, da te štiri krajevne skupnosti v tržiški občini precej odločilno vplivajo na oblikovanje občinske politike in na razvoj. Zato je še toliko pomembneje, da vse štiri krajevne skupnosti usklajeno in dogovorno urejujejo in rešujejo skupne naloge in probleme na komunalnem in drugih področjih.
Na sklepni prireditvi letošnjega krajevnega praznika pa so v kulturnem programu nastopili tudi učenci osnovne šole Kokrškega odreda Križe. • A. Zalar
Ne Pod itd.
O razpravi na koordinacijskem odboru štirih krajevnih skupnosti mesta Škofja Loka sredi minulega tedna glede adaptacije Zigonove niše in Kašče bi lahko rekli, da ni huu pravzaprav nič nenavadna. Člani odbora so predvsem ugotavljali, da premalo oziroma nič ne vedo, kakšna dejavnost naj bi bila v prihodnje v obeh prostorih. Morda takšna ugotovitev ne bi niti toliko motila, če ne bi bil to spet eden od primerov, ko morajo krajevne skupnosti, še preden se začne na njihovem območju nekaj dogajati, dati temu ali onemu še formalno soglasje
Škofjeloška ugotovitev pa ni nova. Ni še tako dolgo, ko krajevne skupnosti sploh niso bile vprašane, kaj menijo o takšnem ali drugačnem posegu na njihovo območje. Dogajalo se je tako, da so v Kranju na mestnem območju svoj čas rasle različne dejavnosti (na prime* bifejčki) kot gobe po dežju, pristojni organ pa je na krajevno skupnost kot na stranko v postopku za dovoljenje enostavno pozabljal. Pa ne le v Kranju, tudi drugod, praviloma pa predvsem na mestnih oziroma primestnih območjih, so bile krajevne skupnosti tiste, ki so tako Pod itd. od časa do časa dobile kakšno vlogo za formalno soglasje. Še najmanj je bilo takšnega formalnega gledanja na krajevne skupnosti, kadar je šlo za takšno ali drugačno dogajanje na njihovem območju v podeželskih krajevnih skupnostih.
V prihodnje pa bodo morali upravni organi vse bolj računati, da lokalnim upravam oziroma krajevnim supnostim pač ne bo vseeno, kaj se bo in kako se bo dogajalo to ali ono na njihovem dvorišču. Eden od gorenjskih predsednikov KS je pred nedavnim celo ocenjeval, da se bodo pravzaprav vloge zamenjale. Šele, ko se bomo v krajevni skupnosti strinjali, bo upravni organ lahko tisti formalni člen v postopku, ki bo izdal dovoljenje. • A. Zalar
Vinska trgatev - Kranj - Deseta letošnja prireditev v Domu društva upokojencev v Tomšičevi ulici v Kranju bo Vinska trgatev. Priredili jo bodo v soboto in nedeljo, 12. in 13. oktobra. Obakrat se bo začela ob 15. uri. V domu bodo obiskovalcem postregli z grozdjem, veselo pa bo ob pesmi o grozdju in vinu. Za prijetno razpoloženje bodo skrbeli muzikantje Metoda Pra-protnika, stregli pa bosta prijazni Ivica in Mateja. • (ip)
Gobarska razstava na sejmu
Kranj - Na letošnjem 24. mednarodnem Oktobrskem sejmu v Kranju, ki bo od 11. do 17. oktobra, bo tudi tradicionalna razstava gob. Tako kot vse doslej, tudi letošnjo razstavo pripravlja Gobarska družina Kranj, pomagajo pa ji tokrat vse gobarske družine v Sloveniji. Predsednik Gobarske družine Kranj Franc Zumer je konec tedna povedal, da bo letošnja razstava s poudarkom na živalih v gozdu zanimiva in bogata. Napovedal je, da bodo razstavili prek 400 vrst različnih gob. Gob je namreč v teh dneh dovolj. V petek je bilo na primer na razstavi na Pokljuki okrog 150 vrst gob. Zanimivo razstavo skupaj z Gobarsko družino Kranj pa so v sredo pripravili tudi učenci osnovne šole Šenčur.
Obiskovalce razstave in sejma člani Gobarske družine Kranj vabijo, da v sejemskih dneh prinesejo na razstavni prostor gobe, ki jih morda ne poznajo. Strokovnjaki jim bodo radi odgovorili, ali so prave oziroma užitne, ali strupene oziroma neužitne. V soboto, 12. oktobra, ob 16. uri pa bo v dvorani na sejmu tudi zanimivo predavanje o zastrupitvah z gobami in v drugem delu o gobah v kuhinji. Predavala bosta zakonca Vrščaj. • A. Z.
Krajevna skupnost Kamna Gorica
Še zadnji odsek ceste
Z obnovitvijo ceste skozi Kamno Gorico in urejanjem opornega zidu ter stopnic proti cerkvi v krajevni skupnosti končujejo referendumski program krajevnega samoprispevka.
Kamna Gorica, 7. oktobra - Ko so junija in julija letos v Kamni -Gorici v radovljiški občini uredili oziroma obnovili prvi in drugi del ceste skozi naselje, v vodstvu krajevne skupnosti niso bili prepričani, da bo tudi zadnji odsek ceste prišel na vrsto še letos. Da pa bodo na delu zadnjega odseka obnovili tudi vodovod in se hkrati lotili tudi obnavljanja opornega zidu ter stopnic proti cerkvi, pa sploh ne.
Najbrž sta prav obnovitvi prvega in drugega odseka botrovali odločenosti krajanov ob še neurejenem zadnjem odseku ceste, da se podobno, kot so se v prvih dveh akcijah, tudi v tem delu čimprej lotijo obnove. Predsednik sveta krajevne skupnosti Janez Cengle ugotavlja, da zgolj z denarjem od samoprispevka akcije letos ne bi mogli končati.
"Tako pa so se krajani odločili, da tudi v tem delu obnove sodelujejo z delom. Poleg tega pa bodo urejeni tudi odcepi in okolica hiš. Na enem delu pa bo Komunala obnovila tudi dotrajani vodovod oziroma zamenjala litoželezne cevi. Lotili pa smo se tudi obnavljanja opornega zidu in stopnic proti cerkvi. Tudi ta dela opravljamo krajani sami. Tako se zdaj bližamo zaključku
Tretji odsek ceste skozi Kamno Gorico je dolg okrog 300 metrov. Po zahtevnosti je bil najtežji srednji, ki so ga urejali julija. Sicer pa na tem zadnjem odseku na nekaterih delih cesto poglabljajo do 40 centimetrov. Na začetku vasi so staro traso na tridesetih metrih tudi zravnali. Na odseku pri vzgojnem zavodu pa obnavljajo tudi vodovod. Z mehanizacijo pa jim pri tej akciji pomaga tudi Vodovod radovljiške Komunale.
Pripravljeni predlogi načrtov
Kranj, 2. oktobra - Na današnji seji kranjske vlade so bili obravnavani predlogi lokacijskih načrtov cest, po katerih naj bi z rekonstrukcijami rešili izredno težak prometni položaj na severnem delu mesta. Za obravnavo na zborih občinske skupščine so torej pripravljene osnove cestno-gradbenih posegov na Oldhamski cesti, Cesti Staneta Žagarja in Likozarjevi cesti, ki jih mnogi Kranjčani težko pričakujejo, do uresničitve, pa bo verjetno potrebno počakati kar dve leti.
Po javnih razpravah je občinski izvršni svet danes sprejel predlog lokacijskega načrta za rekonstrukcijo Oldhamske in Ceste Staneta Žagarja, ki sega od križišča s Cesto JLA do križišča z Likozarjevo. Dvopaso-vno vozišče širine 7 metrov z vsemi potrebnimi razširitvami
naj bi imelo obojestranske kolesarke steze in pločnike, ki bodo le prek novega mostu čez Kokro nekoliko zoženi. Na celotni dolžini dobrega kilometra bo pet semaforiziranih križišč, nekatera dosedanja križišča pa bodo tudi zaprta oz. delna z izvozom v desno. Kjer prostor dopušča, bodo kolesarske steze in pločniki ločeni z zelenicami in drevoredom, ustrezno bodo urejene tudi avtobusne postaje,
posebna pozornost pa bo posvečena protihrupni zaščiti. Pri uresničitvi tega načrta bo potrebna rušitev dveh objektov, celotna dela pa naj bi se izvajala v treh etapah: izgradnji novega mostu, rekonstrukciji Oldhamske ter rekonstrukciji Ceste Staneta Žagarja. Dela bi sicer trajala eno leto, vendar bo-
do potrebna sredstva ta rok podaljšala. Po cenah iz junija bi stala rekonstrukcija 118 milijonov dinarjev.
Zaprtje Oldhamske ceste in ceste Staneta Žagarja bo zahtevalo obvoz po Savski in Smled-niški cesti, ki sta pred tem potrebni obnove (načrti se pripravljajo), ocena teh posegov pa kaže na potrebo po dodatnih 65 milijonih dinarjev. Ker je v proračunu za leto 1991 predvidenih le 9 milijonov, se tudi ob pričakovani polovični udeležbi sredstev jz republike, začetek verjetno odmika.
Na isti seji pa je bil obravnavan tudi predlog lokacijskega načrta za rekonstrukcijo Li-kozarjeve ceste, ki bi bila, če ne bi bilo nekaterih posebnih problemov z lastniki zemljišč ter lokalnega značaja te ceste, lahko obravnavana v sklopu rekonstrukcije Ceste Staneta Žagarja. Še neurejeni del te ceste v dolžini 200 metrov naj bi bil širok 6 metrov, na obeh straneh pa naj bi bil urejen tudi pločnik. Po junijskih cenah bi rekonstrukcija stala dobrih 5 milijonov dinarjev. • S. Z.
Razgrnitev načrta za plinovod
Tržič, septembra - Na zadnji seji izvršnega sveta je bil sprejet sklep o javni razgrnitvi posebnih strokovnih podlag in osnutka lokacijskega načrta za plinovod Retnje - Golnik. Osnutek bo javno razgrnjen v prostorih oddelka za prostor in okolje občine Tržič ter v krajevnih skupnostih Sebenje in Senično takoj po objavi v Uradnem listu RS. V času javne razgrnitve bodo v obeh krajevnih skupnostih organizirane tudi javne razprave. Pisne pripombe je treba oddati do poteka roka razgrnitve pismeno, lahko pa jih krajani vpišejo kar v knjigo pripomb in predlogov,     (j rj. q>
Transcendentalna meditacija
Delavska univerza Kranj in Center za Transcendentalno meditacijo Kranj vabita na začetni tečaj TRANSCENDENTALNE MEDITACIJE. Transcendentalna meditacija izboljšuje umske sposobnosti, zdravje, medčloveške odnose in ustvarja harmonijo ter mir. Je znanstveno preizkušena mentalna tehnika, ki pospešuje človekov duhovni in telesni razvoj. Začetni tečaj bo 10. oktobra od 19. uri v prostorih Delavske univerze v Kranju. Prijavite se lahko na telefonski številki: 211-757 ali 217-481. • M. P.
Poleg zadnjega cestnega odseka obnavljajo tudi oporni zid in stopnice proti cerkvi
referendumskega programa na podlagi samoprispevka."
Zadnjo cestno akcijo tokrat vodita Ferdinand Udir - mlajši in Janez Cvetko iz Kamne Gorice. "Glede sodelovanja krajanov ni nobenih težav. Pravzaprav so vsi zelo zadovoljni in pripravljeni za delo. Povprečno dvanajst krajanov je vedno na akciji. Nekaj težav je bilo v tej akciji z mehanizacijo in zaradi vremena. Če bo vse potekalo po programu, bomo čez nekaj dni položili asfalt, konec tedna pa bi bila lahko tudi svečana otvoritev.
Mislim, da nam bo uspelo, saj volje in zaupanja v sedanje vod-
Ferdinand Udir - mlajši
stvo ne manjka. Ljudje v krajevni skupnosti pravijo, da prej nekaj deset let ni bilo toliko narejenega, kot pod sedanjim vodstvom s predsednikom Janezom Cengletom."
Najprej so v krajevni skupnosti iz referendumskega programa s samoprispevkom gasilci dobili avtomobil. Potem so skupaj s krajani iz dela sosednje krajevne skupnosti Lanco-vo zgradili mrliške vežice. Zdaj pa končujejo obnovo ceste in opornega zidu ter stopnic proti cerkvi. • A. Žalar
Peti Barletov memorial v Cerkljah
Pokal za Zgornji Brnik
Cerklje, 5. oktobra - Gasilsko društvo Cerklje pod Krvavcem v kranjski občini je v soboto dopoldne že petič organiziralo srečanje gasilcev z vse Gorenjske, ki so se pomerili na tekmovanju za peti memorial Frana Barleta, domačina in znanega slovenskega gasil* skega strokovnjaka in pobudnika številnih humanih oblik delovanja te množične in z bogato in dolgoletno tradicijo preverjene ter potrjene organizacije.
Pri zadružnem domu v Cerkljah se je zbralo tokrat kar 18 članskih in 9 pionirskih ekip in številnih gasilskih društev. Člani so se pomerili na ročni batni črpalki pri črpanju vode, pionirji pa s prenosom vode iz kadi in z zbijanjem tarče. Skoraj 200 gasilcev je pred začetkom tekmovanja najprej pozdravil podpredsednik Gasilske zveze Slovenije Vili Tomat, med gosti pa sta bila tudi poveljnik in tajnik občinske gasilske zveze Kranj Franc Košnjek in Stane SorČan.
Na tekmovanju je pri pionirjih zmagala ekipa GD Voklo. Za njimi pa so se uvrstili GD Gameljne, Zali Log, Cerklje, Podnart, Mavčiče, Gameljne (pionirke), Podnart (druga ekipa) in Zgornji Brnik. Brničani so bili diskvalificirani. Pri članih pa so prvo mesto in prehodni pokal osvojili člani tretje ekipe GD Zgornji Brnik, ki so v 80 sekundah načrpali 20,95 litra vode. Druga je bila druga ekipa iz Zgornjega Brnika, tre-
tja je bila ekipa Cerkelj, četrta pa prva ekipa Zgornjega Brnika. Na tekmovanju so sodelovale še ekipe iz GD Zasip, Zali Log, Prebačevo - Hrastje, IGD Sava, GD Zasip, Gameljne, Mavčiče, Železniki, Tacen in Golnik. Poleg pokalov so udeleženci dobili tudi spominske plakete in diplome.
V okviru meseca požarne varnosti pa je bila v nedeljo dopoldne sektorska gasilska vaja tudi na Štefanji Gori, ki jo je spremljal poveljnik občinske gasilske zveze Kranj Franc Košnjek, sodelovali pa so gasilci s Štefanje Gore, Cerkelj. Zgornjega in Spodnjega Brnika, Zaloga ter s Šenturške Gore.
V soboto, 12. oktobra, bo gasilsko društvo Cerklje v okviru meseca požarne varnosti v gasij" skem domu v Cerkljah organiz'' ralo tudi pregled hišnih gasilnih aparatov. Za območje GD Cerklje in sosednjih društev bodo aparate pregledovali od 8. d° 14. ure. • A. Zalar
Na tekmovanju za Barletov memorial je zmagala tretja ekipa Zgornji Brnik
Torek, 8. oktobra 1991
GORENJSKI KRAJI IN LJUDJE
UREJA: DANICA ZAVRL ŽLEBIR
5. STRAN
Akcija "Slovenija 2000 in rak" v šolah
Več znanja - manj raka
Kranj, oktobra - Pred tednom dni je Društvo za boj proti raku Ljubljana gorenjskim ravnateljem porazdelilo knjige in materiale, iz katerih naj bi učitelji in profesorjih gorenjskih osnovnih in srednjih šol črpali vse potrebno vedenje o zgodnjem odkrivanju in preprečevanju raka in to svoje znanje prenašali na učence. To naj bi bil eden najpomembnejših točk v organizacijski shemi izobraževanja in ^goje prebivalstva v boju proti tej zahrbtni bolezni, ki ne potrka, temveč se preprosto pojavi.
Vsako leto odkritih 6000 bolnikov, na novo obolelih za rakom in vsako leto 4000 ljudi, ki zaradi raka umro, sta številki, nad katero se moramo zamisliti ludi Slovenci. Če bo šlo tako na-Prej, bo leta 2000 vsak 3. človek našega planeta rakov bolnik, ugotavljajo zdravstvene statistike. Zato je treba vedenje o raku, 3d kod vse grozijo nevarnosti zanj, vcepiti že otroku, kajti raka Je lažje preprečevati kot zdraviti. Evropa je napovedala boj raku s Posebnim programom, s katerim upa zmanjšati obolenja za rakom za 10 do 15 odstotkov. Uresničevala naj bi ga na dveh ravneh: z motiviranjem zdravstvenih delavcev, da bodo program "sedmih dobrih nasvetov" približali slehernemu Slovencu in s tem, da bi Pripravili prebivalstvo, mlado in staro, da se bo odreklo škodljivim navadam in razvadam, ki vodijo v raka, ter sprejelo tiste, ki zagotavljajo uspešno zdravljenje.
Slovenija se je pridružila temu Pfogramu in v desetih letih naj bi vsak otrok, že tisti v vrtcu, vedel, da je kajenje škodljivo, kako Pomembna je za človekovo zdravje zdrava prehrana, kaj pomeni zdravo okolje itd. Uresničitev Programa "Slovenija 2000 in rak" ho možna le ob najtesnejšem sodelovanju med strokovnjaki in 'aiki, predvsem pa naj bi se vse skupaj začelo v šoli. Ne s predavanji, temveč z opominjanjem učitelja, profesorja o nevarnosti za raka ob vsaki priložnosti, ne le Pri uri biologije, temveč se da kaj 0 raku povedati tudi pri uri an-
7 DOBRIH
NASVETOV
1. Opustite kajenje
2. Proč z debelostjo in odvečno težo
3. Opustite pretirano in brutalno sončenje
4. Spoštujte in upoštevajte predpise o zaščiti pri delu
5. Prisluhnite svojemu telesu
6. Preglejte si svoje dojke vsak mesec
7. Odločite se za redni vsakoletni ginekološki pregled
DELAVSKI ODVETNIK ODCOV/IRJA"]
"Ne želimo zdravstvene prosvete ex katedra," je v uvodnih besedah poudaril prof. dr. Andrej Ko-cijan, predsednik Zveze slovenskih društev za boj proti raku, "lepo je poslušati predavanje, a čez teden to zbledi, čez en mesec pa se povedanega ne spomniš več. Želimo, da otroku o raku spregovorite priložnostno, ne glede na stroko. Miselnost o raku naj gre pod kožo vsakega Slovenca."
Prof. France Demšar: "Življenje je enkratna priložnost, zato je pomembno, da se zanj borimo. Borimo se z znanjem in osebno pripravljenostjo odreči se nekaterim razvadam, ki vodijo v raka, po drugi strani pa hoteti prisluhniti svojemu delesu, kadar nam signalizira, da se v njem pripravlja tak ali drugačen napad na naše zdravje. Bodimo torej kritični do sebe in upoštevajmo geslo društev za boj proti raku: "Več znanja - manj raka!"
gleščine, matematike, zgodovine. Da bo vse to zaživelo v šolah, ima pri tem silno pomembno vlogo Zavod RS za šolstvo, ki naj bi preko regijskih zavodov za šolstvo, ti pa preko aktiva ravnateljev in učiteljskih konferenc profesorje in učitelje podrobno seznanili o akciji "Slovenija 2000
in rak". Vsaka knjižnica bo dobila nekaj najnovejše literature o raku, vsak učitelj pa priročnik "Beseda o raku", od koder bodo lahko črpali znanje, ki ga bodo postopoma, priložnostno prenašali na učence. Vsaka slovenska družina bo dobila tudi zloženke, ki nazorno govorijo o vzrokih in
zgodnjem odkrivanju raka, v vsakem razredu bo visel plakat, ki nazorno prikazuje "7 DOBRIH NASVETOV", ob upoštevanju katerih bi se lahko izognili raku.
Akcija je torej na Gorenjskem stekla. Če bomo pri tem sodelovali vsi, ne le učitelji in profesorji, temveč predvsem tudi starši, bomo čez deset let lahko doživeli uspeh. Podobno, kot smo s pomočjo šol in zdravstva z vpadlji-vimi napisi "Ne pljuvaj po tleh!" izkoreninili tuberkulozo in z večnim ponavljanjem, da je treba pred jedjo umivati roke, pregnali bolezni prebavnih organov, lahko uspemo tudi pri raku. Predvsem naš boj uperimo proti kajenju, je prejšnji torek v krajšem predavanju gorenjskim ravnateljem poudaril prof. France Demšar. Kadilca je treba tretirati v naši družbi kot manjvrednega človeka in že otroku je treba vcepiti misel, da kaditi za očetov denar ni pošteno. Ne le pravica, dolžnost staršev je, da ob dajanju žepnine otroka opozarja, da ta denar ni za cigarete. Prav tako bi morali začutiti tudi pri štipendiji. Šolniki so dolžni, da pri prosvet-ljevanju pomagajo s svojimi zahtevami, prepovedmi kajenja. Šola bi morala postati svetišče, kjer cigareta ne bi imela prostora - ne za učitelje, še manj za učence, znova in znova ponavlja prof. France Demšar.
Začetek je torej tu. Ni se treba zagnati s preveliko silo in naglico v akcijo. Časa je deset let. Za uspeh bosta potrebna le vztrajnost in doslednost. • D. Dolenc
Tudi starost je lahko lepa
Urščov Matija
Uskovnica tisti dan ni bila prav zelo vabljiva. Megle so se vlekle čez Bohinj in Voje, zajele so vso Pokljuko. Nikamor se ni videlo, le do konca planine. Bolj dan za gobarje je bil, pa še za te ni bila prava luna. Saj gobo si našel, a navadno staro. Matija Cvetek, ki ima na Uskovnici svojo hišico
- za sirarno stoji in velika rdeča marela od narodne noše skozi okna verande da vedeti, da so tu doma pravi Gorenjci
- je šel ta dan za gobami. Ni bilo veliko v vrečki, bo pa za večerjo zanj in za ženo. Kar nočejo in nočejo na novo pognati. In če bi jih kdo našel, bi jih on, kajti te uskovniške kuclje P°zna kot svoj žep. Za vsako rastišče ve. Marele se že ponujajo, |UrČki pa... Saj bodo rasli, še vsako leto so, samo takrat bo ljudi
u gori, da bo imela vsaka goba svoj avto.
Vsa poletja preživi tu gori. Gobari in planinari. Tudi vodi v P'anine, je želi. Na manj znane, a zanj najlepše vrhove: Mi-J;*j vrh, Tošc, Veliki Draški vrh, Debeli vrh, Krsteniški stog. Na 'r,glav raje ne. Triglav je postal božja pot. Bo pa šel en dan ta te-
?n, samo da se pokaže iz te megle. Šestdeset let bo minilo od "Jegovega prvega vzpona nanj. Dobrih deset let je imel, ko ga je
če neko septembrsko soboto zvečer vzel s seboj na vrh. Vse sta Postorila v hlevu in doma v Srednji vasi, potem pa odrinila.
krog polnoči sta bila na Kredarici, zjutraj okrog štirih pa sta že . n'la na vrh. Nekdo se je celo našel, da ju je slikal. Čez teden je i£ Prišla slika, kot razglednica narejena. Zanj je bil to velik dan. groti Doliču sta sestopala in potem čez Hribarice in Komno v
ohinj. Kravji bal je bil tisto nedeljo v Bohinju in ljudi se je trlo. jOspod Bevšek z Bleda ju je pri Zlatorogu povabil v avtomobil, u'^.v življenju se je Matija takole peljal. A tudi nikoli še tako ^trašil; naenkrat je luči avtomobila ugledal v jezeru. Mislil je,
aje z njimi konec, da bodo vsi potonili. Pa je bil le odsev z vod-
e gladine. Ja, to je bil dan in ta teden mora na vrh. Buteljko bo-■ a vzela s seboj s prijateljem, na vrhu jo bosta spila. Šestdeset let od takrat. Kaj vse je že preživel ta čas. Vojno, on in vsi bratje |e tab°riščih, v partizanih, po vojni so se borili, da bi Bohinj ne l *Urjstično, tudi gospodarsko živel. On je bil tisti, ki se je tako
so delali na-
ne • lto koril, da bi jim ne vzeli zadruge, žage. Uspeli n-sJo imajo. Ne sme se pa spomniti, kakšen pritisk s dr%Z 0D^'ne« okraja. Dolga leta je bil predsednik Planinskega Le srednja vas. Planinski dom na Uskovnici so oni gradili. ki-0 d°rn imajo in ponosni so nanj. Ko bi le mir bil. S fanti iz po-kj-pske kasarne so se dobro razumeli. Elektriko je Uskovnica do-trik ^rav z nJthovo pomočjo. Ko so jim v dneh vojne vzeli elek-stv °; so njega prosili, naj posreduje zanje v dolini. Kakšne grde obar-iSe z<^aJ dogajajo. Kdo bi si mislil, da se bodo stvari tako bron6' Saj so ljudje čisto ponoreli. In nikjer več poštenja. Še done a- 'ma svoJ° Uskovnico in hribe. Najbolje je, da ne odpreš radia ne televizije, da ne slišiš in ne vidiš nič. • D. Dolenc
V stečaju BPT
Kaj je sindikat izposloval za delavce
Škofja Loka, 3. oktobra - Območna organizacija svobodnega sindikata na Gorenjskem je v stečajnem postopku tržiške BPT reševala socialni položaj odpuščenih delavcev. Kaj je njihova pravna zastopnica uspela izposlovati zanje na prvem stečajnem naroku, smo slišali na seji tega sindikata v Škofji Loki.
Naj obnovimo: 14. maja je z uvedbo stečaja nad podjetjem BPT tamkajšnjim delavcem prenehalo delovno razmerje, podjetje pa jim je dolgovalo še nekaj neplačanih OD, regresov, prevozov na delo, odpravnin, jubilejnih nagrad, inovacij... Delavce je stečajni upravitelj prijavil na zavod za zaposlovanje, kjer so 15. junija začeli prejemati nadomestilo, čez mesec dni pa so se začeli delavci v BPT spet zaposlovati po pogodbi.
Medtem je sindikat v imenu odpuščenih delavcev vložil na sodišču prijave za terjatve, ki so skupno znašale 37 milijonov dinarjev. Sloje za 841 delavcev (od tega 734 članov sindikata) in 65 upokojencev. Kot je poročala sindikalna pravnica Lucija Vuga, je stečajni upravitelj le delno priznal terjatve delavcev. Tako je oporekal terjatvam iz obveznic, izdanih leta 1991 in predstavljajo neizplačano razliko do izhodiščnih OD, premalo izplačanih OD po kolektivni pogodbi za meseca april in maj, neizplačanega regresa za dopust za leto 1991 in onega za leto 1990, ki naj bi ga delavci prejeli kot socialno pomoč, ter plačila neizkoriščenega letnega dopusta za leti 1990 in 1991. Priznal pa je terjatve iz prve emisije obveznic, izdanih leta 1990; neizplačane OD za meseca april in maj (v višini, kot bi jih dobili delavci, če BPT ne bi šel v stečaj); neizplačan regres za malico za april in maj, neizplačan regres za prevoz za isti čas, neizplačan regres za dopust za lansko leto, in sicer za one, ki ga niso dobili v obliki socialne pomoči; neizplačane nadure, jubilejne nagrade in odpravnine ob upokojitvi.
Za nepriznane terjatve bodo lahko delavci tožili na sodišču, pravnomočna sodna odločba pa bo nadomestila ali potrdila upraviteljevo odločitev o terjatvah. Za BPT torej še ni bila rečena zadnja beseda. Stečajna ekipa je odslej pod nadzorom upniškega odbora, ki ščiti pravice upnikov, v njem pa je poleg predstavnikov največjih upnikov tudi pooblaščena predstavnica delavcev BPT. • D. Ž.
V četrtek stavka v zdravstvu
Kranj, 8. oktobra - S stavko, ki so jo sindikati zdravstvenih delavcev napovedali za četrtek, 10. oktobra, želijo vlado opozoriti na grozeči zlom v zdravstvu, na skopo in neredno financiranje te dejavnosti, na stanje dolgov v zdravstvenih zavodih in ne nazadnje na gmotni in socialni položaj ljudi v belih haljah. Že spomladi so slovenski vladi, zdravstvenemu ministrstvu in republiški upravi za zdravstveno varstvo nanizati vrsto zahtev na omenjene teme, vendar od naslovnikov še ni bilo zadovoljivih ukrepov, ki bi zdravstvu pomagali iz krize. Ali jih bo predramila četrtkova stavka? Ali pa bo šlo kot že večkrat doslej za nezapaženi lajež, karavana pa pojde dalje? • D. Ž.
Delovno-pravna imuniteta sindikalnih zaupnikov
Vprašanje:
Izvoljen sem bil za sindikalnega zaupnika in sem kasneje ostal brez stalnega delovnega mesta, brez obrazložitve in brez sklepa. V podjetju me stalno p re raz po rej a jo in tudi drugače poskušajo kaznovati. Menim, da je vse to zaradi moje sindikalne dejavnosti. Kako lahko uveljavim delovno-pravno imuniteto? Odgovor:
Vprašanje zagotavljanja delovno-pravne imunitete je ključnega pomena za delovanje sindikata v podjetju. V našem primeru gre za očitne kršitve določb tako zakona o delovnih razmerjih kot tudi splošne kolektivne pogodbe za gospodarstvo. Zakon o delovnih razmerjih v 3. in 4. odstavku 5. člena v zvezi z zaščito sindikalnega zaupnika določa naslednje:
»Sindikalnega poverjenika (zaupnika) v času trajanja njegove funkcije kot tudi po njenem preteku v roku, določenem s kolektivno pogodbo, zaradi sindikalne dejavnosti brez soglasja sindikata ni mogoče:
- prerazporediti na drugo delovno mesto,
- v drugo organizacijo ali k drugemu delodajalcu,
- uvrstiti med presežke delavcev,
- ali ga kako drugače postavljati v manj ugoden ali podrejen položaj.
Sindikalnemu zaupniku zaradi sindikalne dejavnosti tudi ni mogoče znižati osebnega dohodka in proti njemu začeti disciplinskega ali odškodninskega postopka«. Splošna kolektivna pogodba za gospodarstvo pa določa, da opisano delovno-pravno imuniteto sindikalni zaupniki uživajo tudi dve leti po preteku njihovih funkcij.
Takšne določbe so konkretizacija določb konvencije MOD, štedilka 135 o varstvu in olajšavah za predstavnike delavcev v podjetjih in priporočila 143 k tej konvenciji. Gre za zaščito sindikalnega zaupnika in proti njemu ni mogoče zaradi sindikalnega delovanja brez soglasja sindikata začeti nobenega postopka ali sprejeti odločitve, ki bi pomenila poseg v njegove pravice ali njihovo zmanjševanje.
Glede na izkušnje iz prakse in glede na podobne primere, kot je opisano v vprašanju, smo mnenja, da je potrebno v podjetniških kolektivnih pogodbah absolutizirati pogoj soglasja sindikata ter breme dokazovanja dejstva, da ukrep zoper sindikalnega zaupnika ni posledica njegove sindikalne dejavnosti, prevaliti na pristojni organ podjetja oz. delodajalca. Treba je torej izrecno in jasno zapisati:
- da je katerikoli delovno-pravni ukrep zoper sindikalnega zaupnika v zgoraj navedenih primerih brez pravnega učinka, če ni bilo soglasja sindikata;
- da mora v primeru odklonitve soglasja sindikata dejstvo, da ukrep ni posledica sindikalne dejavnosti sindikalnega zaupnika, pred organom za reševanje sporov dokazovati podjetje in ne seveda obratno.
Le takšna ureditev v podjetniških kolektivnih pogodbah bo lahko zagotovila učinkovito ravnanje sindikalnega zaupnika pred kakršnimi koli »šikanoznimi« ukrepi s strani podjetja oz. delodajalca. Pravna služba sveta
kranjskih sindikatov Aljoša Drobnič, dipl. iur.
POMISEL
Dvorezni meč
Podjetjem v današnjih ekonomskih in socialnih razmerah prav gotovo ni lahko. Ondan je potekal pogavor s ključnim človekom nekega podjetja na Gorenjskem, kije v pogovoru omenil specifičen problem svoje tovarne, za katerega pa nikakor ne najdejo prave rešitve. Hkrati z južnim trgom se je tej tovarni podrl tudi sistem kooperantov, s katerimi so dokončevali dobršen del svojih finalnih izdelkov. V isti sapi pa taista tovarna sestavlja obsežne spiske odvečnih delavcev. Drži, da v naših podjetjih že dolgo vlada tako imenovana podzaposlenost, da namreč kadrovsko preobsežne organizacije z ustvarjenim dohodkom ne morejo več preživljati same sebe, zaradi česar pač zmanjšujejo število zaposlenih. Po ravnanju ključnih ljudi v podjetjih sodeč je tovrstna selekcija pač lažja pot kot pa denimo iskanje novih programov, ki bi ljudem dali zaslužek, namesto da jih pošiljajo na cesto v breme države. Tako ravnanje bi bilo do neke mere logično, toda ne ob hkratnem tarnanju, da je zaradi zaprtja južne meje podjetje ostalo brez neobhodnih kooperantov.
Kdove, nemara bi se dalo iz obeh problemov, ki sta udarila podjetje, izvleči tudi kaj dobrega. Naš laični predlog je takle: delavcem, ki so jih spoznali za presežek, bi morda lahko dali delo, ki so ga poprej opravljali kooperanti. Če to ne bi bilo možno v tovarni, kjer se ukinjajo nepotrebna delovna mesta, bi pač, tako kot poprej na jugu, ustvarili pogoje in sklenili z njimi kooperantske pogodbe. Ponekod pa delavci, ki v tovarni izgubijo delo, niso pripravljeni na take kompromise: bodisi da se raje zanesejo na socialno varnost države kot pa na drugo delo, bodisi da niso dovolj sposobni za samostojno delo in poslovanje s firmo. V takem primeru podjetje še vedno lahko poišče kooperantske sodelavce med številnimi nezaposlenimi, ki so voljni ne samo dela, temveč tudi vlaganj.
Kot rečeno, gre za laični predlog, ki bi bil potreben strokovne presoje. Tovrstna prizadevanja namreč od podjetij terjajo sposobne strokovnjake in organizatorje (v tovarni sami priznavajo, da jim takega kadra manjka, medtem ko imajo nizko kvalificirane delovne sile na pretek), najbrž pa tudi interes, saj je znano, da so kooperantska razmerja na jugoslovanskem jugu bistveno cenejša, kot bi bila na naših tleh. Tako je spričo cenene delovne sile in domala kolonialnih razmerij. Res se sliši grdo, toda v enakem razmerju do tujih partnerjev so tudi slovenski delavci v tovarnah, ki so vezana na tako imenovan »lohn arbeit«. 9 D. Z. Žlebir
VEST
Skupina za samopomoč
Kranj, 8. oktobra - V času po izgubi partnerja pogosto prihaja do osebnih kriz in zapletenih življenjskih situacij, ki jih je brez pomoči težko premagati. Z ljudmi, ki imajo podobne težave, in s pomočjo strokovnjakov gre to lažje. Zato Center za socialno delo v Kranju vabi v skupino za samopomoč, ki ponovno začne z delom prihodnjo sredo, 16. oktobra, ob 18. uri na Centru za socialno delo Kranj, soba 1. Za dodatne informacije je na voljo Doris Erzar, telefon 215-661, interna 394.
KULTURA
UREJA: LEA MENCINGER
KULTURNI KOMENTAR
LEA MENCINGER
Uvodna premiera v Prešernovem gledališču
SESTOP VREDNOT
To jesen si velja zapomniti; ne le zato, ker je bolj poletna kot jesenska, pač pa tudi taka, kot da napoveduje nov čas brez vrednot. Le-te namreč skoraj na slehernem koncu te nekdanje države pokopujejo z vso ihto in ob spremljavi peklenskih orgel. Ta nekdaj dom in domovina različnih narodov postaja v nekaterih svojih predelih že podobna neizmernemu pokopališču, po katerem se opotekajo nemočni in obupani preživeli, ki po nekakšni zadnji ka-nibalski večerji iščejo po vmesnem prostoru med racionalnim in iracionalnim svetom.
Iščejo kaj? Ko so davno tega, ko je bila dežela še podolgem in počez socialistična, sociologi, filozofi in drugi poznavalci dogajanj v kaki družbi govorili o znakih socialne dezintegracije, jih ni nihče razumel, ali ni hotel razumeti. Tudi zato ne, ker je bila spi-ralasta vizija sesutja družbe z njenimi vrednotami vred nekaj povsem nepredstavljivega. Tako kot ni predstavljivo niti to, kar se dogaja vsak dan pred očmi sveta: na poti proti totalnemu sesutju vleče neka država v svoj spiralasti vrtinec pogube ne le življenja, materialne dobrine, pač pa tudi vse ostalo vezivo, brez katerega družbe ne obstajajo. Materialno in duhovno bogastvo sesa vase vrtinec divje sile samouničenja, katere razsežnosti je znal izmeriti veliki mojster verza Dante. Toda zdi se, da pesniki, ti veliki poznavalci človeškega (in s tem tudi nečloveškega), ne izmerijo vsega zla do kraja: Dantejev Pekel ima za vse, kar se zdaj dogaja streljaj od nas, premalo krogov, njegova peklenska vizija dna je preblaga. So kdaj v zgodovini od Feničanov naprej ladje streljale v domače luke? Okoli posameznih hrvaških mest frontni boji spreminjajo vsak milijon dolarjev vreden tank v ničvreden kup pločevine na neznanskem pokopališču slonov. Toda na takem pokopališču je med mrhovino vredno iskati tudi kaj dragocenega, vsaj tako trdi mit. Ali pa bo na tem jugopokopališču ostalo sploh kaj takega, kar bo vredno očistiti pepela in krvi. Nad bojiščem pri Waterlooju - tako govori legenda - so še dneve in dneve po bitki slišali glasove duhov umrlih bojevnikov. Na tem današnjem je tako, kot da glasovi ne bodo mogli nikoli utihniti.
Morda pa bo že jutri ali čez dva, tri dni konec te poletne jeseni; dež naj moči zemljo, da bodo v blatu obtičali tanki, vojaki in že zdaj do grla blatni generali in politiki s svojimi norimi ideologijami. Smešno, toda že od nekdaj je zgodovino krojilo tudi vreme, zakaj je ne bi tudi zdaj: vsi drugačni poskusi pri nas doslej so le ubijali mir.
KULTURNI KOLEDAR
KRANJ - V galeriji Prešernove hiše razstavlja svoje grafike akademska slikarka, Alenka Kham-Pičman. V stebriščni dvorani in galeriji Mestne hiše je na ogled razstava ob petstoletnici dograditve župnijske cerkve. V dvorani Gorenjskega muzeja v Tavčarjevi ulici je odprta razstava karikatur Aljane Primožič. V galeriji kluba Gauloises Blondes bo v četrtek, 10. oktobra, otvoritev razstave umetniške fotografije Boštjana Gunčarja. JESENICE - V Kosovi graščini si je moč ogledati razstavo fotografij Jake Čopa, "Megleni dnevi v Julijcih".
RADOVLJICA - V knjižnici A. T. Linharta bo danes, 8. oktobra, ob 19.30, predaval in prikazoval svoje diapozitive o Raju pod Triglavom, Jaka Čop. V Državni založbi Radovljica bo v četrtek, 10. oktobra, ob 19.30 Polona Škrinjar predstavila svojo zadnjo knjigo Divji volčin, ki je izšla pri založbi Kmečki glas. ŠKOFJA LOKA - V Groharjevi galeriji odpirajo jutri, v sredo, ob 18. uri razstavo slik slikarja Berka. Zbirke Loškega muzeja so odprte vsak dan, razen ponedeljka, od 9. do 17. ure. V "Mini galeriji" občine Škofja Loka razstavlja akvarele - cvetje Jožica Rejc iz Železnikov.
GROBLJE - V petek, 11. oktobra, ob 20. uri bodo v grobetiški cerkvi nastopili Slovenski madrigalisti z dirigentom Janezom Bo-letom. V programu se bodo sprehodili od Pindarja do Palestri-ne ter Gallusovih madrigalov in motetov. TRŽIČ - V Paviljonu NOB je na ogled razstava Kmečke hiše v Selah. V avli tovarne Peko je odprta prodajna razstava akrilnih platen Jake Kepica.
SENZIBILNOST BARVE
Janko Korošec, član likovne skupine Dolik z Jesenic, razstavlja krajine v akvarelni tehniki v prostorih Zavoda RS za šolstvo in šport v Kranju. Sicer realistične krajine so prežete z liričnim občutenjem, ustvarjalčevim razpoloženjem in videnjem stvarnega. Tankočuten odnos do krajine slikarju ne dovoljuje kričečih barv, barvna senzibilnost, občutek za prostor ter razpoznavnost krajine so odlike njegovega ustvarjanja.
Slikar je rojen in živi na Jesenicah in je eden izmed ustanovnih članov Dolika, to je likovnega kluba, ki deluje že petinštirideset let nepretrgoma.
Marija Perat
KONCERT V ŽUPNIJSKI CERKVI
Pokljuka, 6. oktobra - Na otvoritvenem koncertu letošnje koncertne sezone, ki ga je priredila Glasbena šola Kranj in je bil v petek, 4. oktobra, ob 19.30 uri kranjski župnijski cerkvi, so nastopili trije mednarodno priznani slovenski glasbeniki: sopranistka Dunja Sprunk, violinist Tomaž Lorenz ter organist jn skladatelj Maks Strmčnik. Na programu so bila dela baročnih,predklasičnih in klasičnih mojstrov: A. Vivaldija, H. Pur-celia, G. Frescobaldija, G. F. Haendla, J. S. Bacha, J. V. Sta-mitza, W. A. Mozarta, D. Scarlattija in G. B. Bononcinija.
Na žalost pa je gorenjska kulturna zavest še vedno zelo nizka in je skrbno izbran program poslušalo le peščica navdušencev. Tudi od kulturnega življenja je odvisen naš obstoj. • M. Z.
SKRAJNOSTI V MIŠLJENJU
IN ČUSTVIH
Idiotova zgodba litovskega pisatelja Algirdasa Landsbergisa v režiji Zvoneta Šedlbauerja pomeni analitični gledališki esej o ruski duši in
o človeških rečeh nasploh. Studiozna uprizoritev izziva nekatere pomisleke.
Ob sleherni uprizoritvi dramatizacij obsežnih romanov ruskega pisatelja Fjodora Mi-hajloviča Dostojevskega (1821-1881) se ponuja nevarnost, da se analitik zgubi v gozdu sicer že temeljito raziskane »dostojevščine«, v labirintu čustvenih, miselnih, etičnih, političnih, filozofskih, nacionalnih in ne nazadnje tudi zdravstvenih problemov. V primeru Landsbergisove priredbe Idiota pa se oglaša še dodatna tema, ker v tem primeru ne gre za običajno dramatizacijo, kakršna je še na primer Wajdova dramska priredba Zločina in kazni, oprta predvsem na zagovor Razkolnikova, marveč za zgoščeno preureditev besedila, za zožen izbor oseb in za nekakšno sanjsko nadrealistično retrospektivno kompozicijo ter razčlembo vzrokov, ki so privedli do tega, da je strastni si-lak Rogožin ubil svojo kraljico ljubezni Nastasjo Filipovno.
Čeprav se je avtor odločil svoj dramaturški ekscerpt nasloviti Idiotova zgodba, je vendarle treba ugotoviti, da gledalec spremlja pet zgodb, pet človeških usod, izhajajočih iz njihove problemske teže in prepletenosti med seboj, oziroma moči vplivanja. Šedlbauerjeva uprizoritev poteka v temačni Rogožinovi spalnici ob veliki postelji, kjer je obmirovalo truplo Nastasje Filipovne, ob njej pa Rogožin in knez Miškin, oba s strastjo in čustvom navezana na pokojnico, razpredata in razgrinjata postaje v medčloveških odnosih, ki so privedli do tega, da je Rogožin zabodel
Nastasjo Filipovno natanko pod levo dojko. Rogožinova spalnica z veliko posteljo, z nakazanimi temačnimi hodniki ob njej ter z gugalnico, ki jo sugerira tudi besedilo, vse po zamisli scenografa Vojteha Ravnikarja, pomeni kompozicijsko in likovno primeren ambient za dušna in miselna razkrivanja junakov Dostojevskega. Režiser je nadalje izbral verjetno najbolj primerne interprete za osrednje vloge: bolj samoanali-tičnega, nebogljeno simpatičnega interpreta kneza Miškina, kot ga je impresivno in z globokim razumevanjem uprizoril Boris Ostan, bi si težko predstavljal. Povsem nov lik v sebi razdvojene ženske lepotice Nastasje Filipovne je odigrala Judita Zidar tokrat v črnolasi varianti ter z nevsiljivim izrazom distančne odmaknjenosti od mož, ki pomenita skrajnosti med strastjo in polaščanjem ter dobroto in razumevanjem. Pavel Rakovec zelo ustreza anarhistu Rogožinu tako s svojo bradato in možato postavo kot z nenavadno umirjeno in nadzorovano igro, kar pomeni novo kakovostno stopnjo v razvoju tega vsekakor izrazitega igralca. Primerne kontrapunk-tične mimično izrazne poudarke je v ta krog psihološko in pomensko izrisanih likov vnesla tudi Bernarda Oman v vlogi tekmovalne in ženina željne Aglaje Ivanovne, ki si želi, da bi moški videli v njej nekpj več skrivnostnega; to željo in bolečino v tekmi z oboževano lepotico Nastasjo Filipovno je Bernarda Oman pokazala z zanesljivo izrazno kulturo.
MUZICA VIVA VABI
Mešani pevski zbor Muzica Viva Primskovo je zbor s 45-letno tradicijo. S svojim programom, ki obsega domačo in tujo zborovsko literaturo iz vseh obdobij, nastopa doma in v tujini. Zbor načrtuje razširitev svoje dejavnosti, zato vabi nove pevke in pevce, da se mu pridružijo. Pevske vaje so vsak torek in četrtek od 20. do 22. ure v prostorih Zadružnega doma Primskovo Kranj (vhod v pevsko sobo z dvoriščne strani). Vabljeni! # A. M.
Nova razstava v galeriji Prešernove hiše
MAČKARE NA OBISKU
Kranj, 3.oktobra - Akademska slikarka Alenka Kham-Pičman je tokrat Kranju pripravila poseben praznik. Pustne maškare, pravzaprav mačkare iz Ponikev je k nam pripeljala daleč pred pustnim časom, daleč pred februarjem, ko pomislimo na vesele norčije pod maskami. Alenka Kham-Pičman je na otvoritvi razstave prikazala svojo vizijo v grafikah upodobljenih pustnih in svatbenih "mačkar" iz Dobrepolja. O zanimivih običajih tistega konca je na razstavi spregovorila Anka Novak, o razstavljenih delih, tudi o kranjskih in pariških vedutah ter o utrinkih s slovitega Beneškega karnevala, pa je govoril umetnostni zgodovinar Damir Globočnik. Obiskovalci, ki so na povabilo slikarke počakali tudi "živi" del razstave, so se lahko nasmejali ob veselih norčijah mačkar, ki so na obisk prišle iz Ponikev.
Po otvoritvi razstave grafik Alenke Kham-Pičman so si obiskovalci lahko ogledali tudi predstavitev videodokumentacije "Mačkare v Ponikvah", avtorja Naška Križnarja, v Renesančni dvorani Mestne hiše. • M. P.
Iz tega, psihološko decidira-nega kvarteta pa povsem izstopa peti interpret Matjaž Višnar, ki mu je naloženo kar nekaj vlog: najprej je Nastasjin skrbnik in prvi ljubimec Točki, potem za hip preiskovalni sodnik, potem pop, vseskozi pa klov-novsko označen interpret dogajanja z ironično distanco. Ta groteskna, ludistična in že kar absurdna sestavina v predstavi učinkuje prej moteče kot pa po svoji temeljni zamisli: vzpostavljati miselno, analitično distanco do psihološko motiviranih likov - simbolov. Vsaj kot Nastasjin skrbnik in zapeljivec bi moral učinkovati enakovredno Rogožinu in knezu Miški-nu, saj je pravzaprav Točki krivec za Nastasjina nadaljnja razmerja do moških, zlasti za nihanje med Rogožinom in Mi-škinom, med strastjo in duhovno bližino.
Očitno je režiser s tem in takim ironiziranjem eksklamacij ruskih duš skušal reševati neko zadrego, ki izhaja iz časovno in prostorsko oddaljene tako čustvene kot miselne tematike, zlasti glede na njeno skrajno-stno intenzivnost. Dramatizacija je očitno narejena za prostor, ki o Rusiji," njeni zgodovini, njenem religioznem mesijanstvu, njeni duši, njenem razmerju do Zahoda, o njenem
slovanofilstvu, bogoiskatelj-stvu, o njeni surovosti in otroški dobrotljivosti hkrati in kar je še vsega tega nakopičeno od apokrifov, bylin, popa Avaaku-ma, Radvščeva do Dostojevskega, - ne ve prav nič. Tega je zlasti v drugem delu zelo veliko. Medtem ko se Rogožin iz; kaže kot avtentični anarhist, ki vidi prihodnost Rusije v njeni radikalni preobrazbi, pa knez Miškin zastopa stališče moralne preobrazbe prek ruskega pravoslavja, pri čemer ga liki sami označujejo za don Kihota v švicarski opravi in hkrati tudi za tistega znamenitega mladeniča z Danske; Nastasjo Filipovno pa za Dumasovo damo s kamelijami.
Takole se zmenimo: Šedlba-uer je napravil temeljito, studiozno predstavo, pri čemer je skušal literarnost Dostojevskega in Landsbergisa nadgraditi z nekoliko bolj teatralično komponento v liku komentatorja -klovna, kar se mu seveda ne šteje v zlo, vprašanje je le, ali se je posrečilo. Predstava vsekakor sodi med tehtnejše izdelke slovenskega teatra, čeprav se prav malo dotika bodisi slovenske psihe, bodisi aktualnih tem. Morda pa jih prav s svojo oddaljenostjo kliče v zavest in teatralično eksplikacijo?
France Vurnik
Finska književnost
KALEVALA
Kranj, 2. oktobra - Člani literarnega krožka Gimnazije so tokraf spet pripravili pravo poslastico za knjižne sladokusce. Predstavih so finsko književnost, del finske klasike - narodni ep Kalevala i*1 del sodobne finske poezije ob spremljavi sodobne finske ročk glasbe. Dve pesmi najnovejšega ustvarjanja Fincev sta prevedi' gimnazijki, Eva Aljančič in Damjana Todorovič, članici literarnega krožka.
V svojo sredo pa so povabili tudi prevajalko Kalevale, Jelko Ovasko-Novak, ki je sedem let živela med Finci in njihov zaple' ten in nenavaden jezik zelo dobro obvlada. Iz njene pripovedi so obiskovalci lahko izvedeli, da so Finci na svojo Kalevalo izredno ponosni, saj je delo vsega naroda. Kalevala so zgodbe iz ustnega izročila v obliki pesmi, ki jih je zbral in napisal zdravnik in literat Lonnrot. Naredil je ničkoliko potov in na ta način zbral več kot 100.000 verzov! Izmed njih je izbral epski, lirski del in čarovne igre. Celotna Kalevala naj bi štela več kot 22.000 verzov.
Prevod Jelke Ovasko-Novak zajema 7 spevov, ostali del pre' vedene Kalevale je v prozi, predvsem zato, da bralec lahko spremlja vsebino. Knjiga je letošnjo pomlad izšla pri Kondorjev} založbi. Epske pesmi zbrane v Kalevali so običajno prepeval' moški, le ponekod tudi ženske. Pesmi je pel en sam pevec, ali Pa sta bila dva, ki sta si med petjem segla v roke in tako prepevala ob spremljavi finskih citer, kantel. Kalevala je s svojo močno i*" raznostjo tudi pri nas navdihnila celo vrsto različnih umetnikov-• M. P.
Ob stoletnici smrti Radivoja Poznika__^
NARODOVA UŠESA
Pretekli petek popoldne so v Kovaškem muzeju v Kropi obudili spomin na Radivoja Poznika, pred 100 leti preminulega kroparskega rojaka - zbiralca narodnega blaga. Iz pozabe ga je v svojem predavanju obudil etnolog dr. Zmago Smitek. ^
Poznik se je že v času šolanja na ljubljanski realki navduševal nad ljudskimi pesmimi in pripovedmi, ki jih je zbiral v okvir0 dijaškega društva, imenovanega Narodova ušesa. Nekatere zbra ne pripovedke, pesmi in legende (iz Krope, Radovljice, Bled' Kranja, Ljubljane...) je tudi objavil (pomemben je njegov Sla' vljanski almanah). Radivoj Poznik (1850 - 1891) je bil narodnjj zaveden že od študentskih let, in svojemu zbirateljstvu se to med študijem tehnične stroke v Gradcu ter kasneje na službova nju v Brežicah, Ljubljani in drugod ni odpovedal. V začet* dvajsetega stoletja je večino njegovih zbranih del objavil dr. rel Strekelj v zbirki "Slovenske narodne pesmi".
Njegova družina se je ponemčila, bogastvo našega narod^ ki ga je zbral, pa je ostalo. Del njegove neobjavljene zapuŠČ'n. hrani SAZU, mnogo pa bi o njem in njegovem delu najbrž na* tudi v arhivih avstrijskega glavnega mesta, kjer je bil Poznik sv je čase glavni inženir vodovoda. • T. A.
GOSPODARSTVO
UREJA: MARIJA VOLČJAK
V turizmu se vsak skuša reševati kot najbolje zna in zmore
Da bi prišli vsaj domači gostje
Letošnja poletna turistična sezona se je s septembrom končala in trenutno je večina hotelov na Gorenjskem zaprtih ali skoraj praznih. Tujih gostov ni in nič ne kaže, da bo pozimi drugače. Zato so se v gorenjskih turističnih središčih preusmerili na domači trg.
Bohinj, Bled, 4. oktobra - Že spomladi si turistični delavci od letošnje sezone niso obetali velikega zaslužka, saj so tuje agencije po nemirih na Plitvicah vse pogosteje odpovedovale celotne aranžmaje Pri nas. Z vojno v Sloveniji so splahneli še zadnji upi, da bo letošnja poletna sezona naši mladi državi prinesla prepotrebne devize. In čeprav vojne ni več, je v tujini vse jugoslovansko ozemlje (vključno s Slovenijo) označeno kot nevarno in zato so vsa potovanja k nam odpovedana. Vzrok temu so tudi zaprta letališča. Ker tujcev ni, odpovedani pa so tudi aranžmaji za zimo in celo za naslednje Poletje, so se vsa naša turistična središča, vključno z gorenjskimi, preusmerila na iskanje domačih gostov.
Ta/izem je tista gospodarska panoga, v kateri je moč hitro zaslužiti, še hitreje pa sta lahko dolgoletno delo in trud pokopana. To so letos naši hotelirji, z njimi pa tudi vsi, ki so Povezani s turizmom, še kako krepko občutili. Zlasti pa so občutili tisti, ki so svojo propagando že pred leti večinoma usmerili na tuji trg.
Bohinjski Alpinum pripravlja svoj prodajni program
Mnogi sicer bohinjskim turističnim delavcem pravijo, kaj bi tarnali, saj je bilo pri vas letos veliko turistov in tudi pozimi boste, če kdo, potem prav v Bohinju (na Voglu) imeli sneg. Janko Humar, vodja marketinga pri Alpinumu pravi: "Res smo bili letos na vrhuncu sezone, dober mesec dni, zadovoljni z zasedenostjo naših kapacitet, vendar pa je treba vedeti, da smo za to morali krepko, za šestdeset odstotkov znižati spomladi objavljene cene. Naši delavci, oziroma vsi zaposleni, srno dobivali nižje plače kot lani in smo bili tako rekoč na ča-
Letošnje cene bohinjskih hotelov bodo, glede na lansko sezono, v markah nižje za okoli 30 odstotkov. Tako bo polpenzion v hotelih B kategorije okoli 35 mark, v hotelih Jezero in Zlatorog pa okoli 45 mark. Nekaj dražje bo okoli novega leta. Vendar pa hkrati z novimi cenami pri Alpinumu pripravljajo tudi najrazličnejše ugodnosti -kot je naprimer cenejše bivanje za otroke in družine, ugodni vikend programi... Podobne cene hotelov pa bodo pozimi tudi na Bledu.
kanju, čeprav smo morali trdo delati. Zato so bili mnogi zelo užaljeni, ker so nas razglasili za vojne dobičkarje in podobno... Nekateri delavci so celo premišljevali o štrajku, pa vendar smo jih uspeli prepričati, da si tega v današnjih razmerah ne moremo privoščiti. Na račun zasedenosti je bila rešena tekoča le likvidnost. Od obljub, kaj vse bo storjeno za lažje preži-
140 let Gospodarske zbornice Slovenije
Zbornica se je ozrla daleč v preteklost
Kranj, 4. oktobra - Upravni odbor Gospodarske zbornice Slovenije Se je odločil, da bodo počastili 140-letnico zbornice, v materialnem Pogledu sicer skromno, v vsebinskem pogledu pa razmišljalo celo o 'orumu slovenskih gospodarstvenikov, iz domovine in tujine.
Tudi GZS se je ozrla daleč v preteklost, kar je v duhu današnjega časa. V arhivih so izbrskali podatek, daje bila 12. janu-arja 1851 ustanovljena Trgovinska in obrtna zbornica za Kranj-w>, ki je zastopala interese industrije, obrti in trgovine. Datum Je pravzaprav že mimo, vendar so se kljub temu odločili, da vi-s°k jubilej obeležijo s slavnostno sejo upravnega odbora, na katerega nameravajo povabiti predsednike sosednjih zbornic in pobeliti nagrade. Razmišljajo pa tudi o tem, da bi pripravili forum s'ovenskih gospodarstvenikov iz domovine in tujine.
Za čas pred 140 leti je bilo značilno osamosvajanje slovenskega človeka, ki se je začel ukvarjati z gospodarsko dejavnostjo, *lasti s trgovino in obrtjo, ki je ponekod prerasla v tovarniško Proizvodnjo, kasneje pa se je uveljavilo tudi denarništvo. Glavno °beležje razvoja ljubljanske zbornice pod Avstrijo je bilo prav Postopno napredovanje slovenskega življenja v trgovini, obrti, kasneje v industriji in denarstvu, postopna demokratizacija volilnega reda, širjenja slovenskega zastopstva iz manjšine v večino,
uveljavljanje šolstva in slovenskega jezika. • M. V.
vetje turizma, pa ni bilo storjeno skoraj nič."
In ker v Bohinju vedo, da bodo za svoje preživetje tudi v zimski sezoni morali poskrbeti predvsem sami, v tem času potekata dve novi akciji. "Aranž-majskih poslov v tujini ne bo, to nam je že jasno, ne letos pozimi in najbrž tudi ne še prihodnje poletje. Zato spet računamo na domače goste. Tako pri Alpinumu pripravljamo lastni prodajni program, sami bomo nastopali kot agent. Obiskali smo vse naše zasebne turistične agencije, ki bodo naše programe prodajale, imeli bomo direktno prodajo z najrazličnejšo ponudbo. Naredili bomo tudi novo brošuro, ki bo namenjena predvsem domačemu tržišču in morda kasneje še bližnjim italijanskim obmejnim krajem, v njej pa bomo poleg naših hotelov predstavili tudi smučišča. Akcija, ki jo pripravljamo skupaj z Bledom, Kranjsko Goro in Bovcem, pa je promocija Julijskih Alp. Drugo leto se naši kraji ne bodo več pojavljali v brošuri o Jugoslaviji, zato je pomembno predstaviti Slovenijo kot svojo turistično destinacijo in v okviru Slovenije Julijske Alpe kot tisti del, ki ima skupno ponudbo vezano na na podobne naravne značilnosti s skupnim imenovalcem ekologije," pravi Janko Humar.
Na Bledu računajo tudi na Zagrebčane
Tudi na Bledu, kjer so bili vrsto let gostje predvsem tujci, so spoznali, da, če bodo letos hoteli zaslužiti vsaj nekaj, bodo morali več pozornosti nameniti domačemu trgu. "Glede prihoda tujih gostov sta najpomembnejši dve oviri - to so zaprta letališča in dejstvo, da je Slovenija v tujini, zlasti v Skandinaviji, od koder smo imeli največ gostov, opredeljena kot nevarna država. Zato bi moralo naše zunanje ministrstvo storiti vse, da se ta nevarnost prekliče. Prav tako je zmeda pri relacijah med agencijami Jugotoursa in Globtourja, kjer ni jasno, kako bo s plačili, če bi gostje naprimer bili. Skratka, vse to je povzročilo, da pred letošnjo zimo razmišljamo takole. Ker bo tujina, zaradi neugodnega teča-
ja, za večino naših ljudi predraga, se bodo odločali za počitnice doma. Če predpostavimo, da bo sneg in da se vojna vsaj ne bo širila, potem lahko računamo na naše goste, pa tudi na tiste z "debelejšimi" denarnicami iz Zagreba, ki se s počitnicami pri nas vsaj za hip umaknejo iz tamkajšnjih razmer. Tako
smo naprimer prav med nemiri v Zagrebu imeli v naših hotelih okrog 400 gostov... Letos je, za razliko od lani, tudi ugodnejši razpored počitnic, tako računamo, da bi bili hoteli lahko kolikor toliko zasedeni od konca decembra do konca februarja.
Seveda pa bodo tisto, kar bo pritegnilo ljudi k nam, tudi cene. Poletne izkušnje nas uče, da popust še ni dovolj. Če smo hoteli imeti vsaj nekaj gostov, smo morali cene krepko znižati, za 60 do 70 odstotkov. Hkrati pa smo za domače goste pripravili številne programe, zlasti takšne, ki naj bi izboljševali človekovo zdravje in počutje, programe za zdravo življenje. Zato smo se povezali s strokovnjaki na teh področjih in prav danes smo v hotelu Golf odprli nov del z bazenom, trim kabinetom, savno,.....     V ponudbi
bomo imeli tudi dnevno varstvo za otroke, da bodo lahko
starši v miru smučali, in podobno. Skratka, radi bi ponudili čimveč, da bi bili zadovoljni tudi domači gostje in bi radi prihajali k nam," razmišlja vodja prodaje hotelov Park in Golf Matjaž Završnik. • V. Stanovnik
reddvor, 4. oktobra - Kranjska Živila so v Preddvoru obnovila in pečala trgovino, ki jo je slovesno odprl Vladimir Mohorič, pred-"nik kranjskega izvršnega sveta. Trgovina je bila prej klasična, z
starelo m dotrajano opremo, zdaj pa je sodobno urejena in -Premljena z uvoženo hladilno tehniko italijanskega izdelovalca . ostan. Prodajni prostor je povečan za polovico, prenova pa je bila vkrVna' saJ so objektu vrnili njegove značilnosti, zato se lepo n J.učuje v stari del Preddvora. Adaptacija je stala 10 milijonov di-arjev, Živila so jo v celoti pokrila sama.
Kakovost slovenskih proizvodov
SQ vključiti v promocijo Slovenije
Ljubljana, 4. oktobra - Pri Gospodarski zbornici Slovenije bodo oživili svet za kakovost, spodbudil jih je nedavni kranjski sejem "Slovenski proizvod - slovenska kakovost", na katerem so promovirali znak SQ. Kranjska poteza je marsikoga našla nepripravljenega, tudi GZS, pri kateri je že deloval svet za kakovost, pred dvema letoma pa je zamrl, ker je nekaj njegovih protagonistov odšlo v pokoj.
Upravni odbor GZS je sklenil oživiti svet za kakovost, na zadnji seji so ga imenovali. V njem je predsednik zbornice Feri Horvat, slovensko vlado zastopa minister za industrijo Izidor Rejc, državni urad za standardizacijo pa Rudi Zorko. V svetu je še pet uglednih slovenskih direktorjev: generalni direktor 1MV Revoz Novo mesto Marjan Anžur, direktor razvoja Lek Ljubljana Miha Kremser, generalni direktor Iskre Avtoelektrike Ljubljana Aleš Nemec, generalni direktor Hotelov Bernardin Portorož Čedomir Vojnič in generalni direktor Save Kranj Viljem Žener.
V razpravi seveda niso mogli mimo ocene, kaj je pomenil kranjski sejem, predsednik zbornice Feri Horvat je dejal, da je bil nekoliko izsiljen, vendar je zbornica sodelovala predvsem zato, da se zamisel ne bi izrodila. V prihodnje je potrebno narediti korekten sistem s strogimi merili, sejem pa je lahko prostor za promocijo. Tudi nekaj drugih razpravljalcev je opozorilo, da je sporno podeljevanje znaka SQ iz komercialnih razlogov in da je znak za kakovost slovenskih proizvodov potrebno vključiti v promocijo Slovenije. • M. V.
RADIATORJI JUG0TERM ^
IN OSTALA OGREVALNA TEHNIKA PO ZELO ^
Svetovni standardi pri razvoju menedžmenta
Ljubljana, 3. oktober - Na okrogli mizi o izobraževanju za me-nedžment v tovrstnih najboljših šolah na svetu (Harvard, IN-SEAD Fontainebleau in IMD Lausanne) so nas priznani predavatelji dr. Derek Abeli, dr. Hellmut Schutte in dr. Danica Purg ter dva udeleženca podiplomskega študija menedžmenta v Centru za usposabljanje vodilnih delavcev na Brdu pri Kra nju, skušali seznaniti z značilnostmi, načinom takega študija.
Najprej so poudarili razliko med šolami za strokovni me nedžment in ekonomskimi šolami. Poudarili so najpomemb nejšo značilnost prvih - izredno močna povezava med teorijo in prakso (kar je razvidno že iz dejstva, da so njihovi ustanovitelji praviloma podjetja, zbornice...). Take šole, tako tud' "Center" na Brdu organizirajo MBA podiplomske študijske programe (ti trajajo eno ali dve leti) in tako imenovane progra me za usposabljanje direktorjev (nekaj dni). Najbolj znana me toda v takih šolah je "študij primera", ko majhne študijske skupine rešujejo resnični problem nekega podjetja. Za takt "proučevanje" se podjetja lahko dogovorijo tudi v Centru n. Brdu. Seveda tak študij ostane poslovna skrivnost. Na ta načh1 bi lahko pomagali mnogim. Kot je poudaril dr. Abeli, so p< membni ljudje, zato bo zanimiv podatek o potrebnih pogojih za vpis na tak študij pri nas: visokošolska diploma, tri leta delovnih izkušenj, poseben izpit iz angleščine in 16.000 nemški:! mark. Glede na to je bilo umestno vprašanje, kakšne so možnosti za finančno nepreskrbljene. Dr. Abeli pravi, daje zdaj le ta možnost, da te financira podjetje, da pa poskušajo prepriča ti našo vlado za štipendije, spodbujajo podjetja ipd,, saj je to v korist podjetju in gospodarstvu v celoti. Zanimiva je bila tudi pripoved dr. Purgove o njeni harvardski izkušnji ter pohvala njeni ustanovi iz ust dr. Abella. Ta pravi, da imamo Slovenci na Brdu nacionalno in mednarodno bogastvo, daje Center dobro voden, ambiciozen in uspešen. Dober ugled in dobri profesorji so pogoj, da privabimo več tujcev in s tem pridobimo osnovne stike za pridobitev kapitala v Slovenijo. • T. A.
IZ GOSPODARSKEGA SVETA
UGODNIH CENAH
KIKA ŽIRI TEL. 692-036
Presežek v menjavi s tujino
Po podatkih Narodne banke Slovenije (ICD) je gorenjsko gospodarstvo v osmih mesecih letošnjega leta izvozilo za 304,66 milijona dolarjev blaga, od tega kar 99 odstotkov na konvertibilno območje in torej le za 4,53 milijona dolarjev na klirinško območje. V primerjavi z enakim lanskim razdobjem je bil celotni izvoz manjši za 11,6 odstotka (v Sloveniji za 8 odstotka), od tega konvertibilni za 0,7 odstotka (v Sloveniji večji za 2,3 odstotka), klirinški pa manjši za 89,3 odstotka (v Sloveniji za 79,6 odstotka).
Celotni uvoz je v letošnjih osmih mesecih znašal na Gorenjskem 246,53 milijona dolarjev, od tega 99,1 odstotka s konvertibilnega območja. V primerjavi z enakim lanskim razdobjem je bil celotni uvoz manjši za 10,7 odstotka (v Sloveniji za 5,1 odstotka), konvertibilni pa je bil manjši za 6,5 odstotka (v Sloveniji za 1,6 odstotka). V celotnem uvozu je imel reproma-terial 87-odstotni delež, oprema 18,27-odstotnega in blago za široko potrošnjo 5,6-odstotnega.
Pokritost uvoza z izvozom je bila tako na Gorenjskem 123,6-odstotna, na konvertibilnem območju 122,9-odstotna, presežek blagovne menjave s tujino je znašal 58,1 milijona dolarjev, od tega 55,9 milijona dolarjev na konvertibilnem trgu. V Sloveniji pa je bila pokritost celotnega uvoza z izvozom 92,7-odstotna, na konvertibilnem trgu 93,2-odstotna.
Višje cene letalskega prevoza
Adria Airways ima zaradi prisilne preselitve na celovško letališče in zaradi izrednih razmer v drugih republikah vse večje stroške poslovanja, zato je podražila cene v domačem prometu za polete v Beograd, Sarajevo in Skopje. Vrednost vozovnice se obračunava po dolarski ceni in se po tekočem borznem tečaju preračunava v dinarje. Enosmerna vozovnica do Beograda stane 90 dolarjev, do Sarajeva 76 dolarjev in do Skopja 137 dolarjev.
Zaradi širjenja napetosti in politične nestabilnosti na jugu države so angleške zavarovalnice nanovo uvedle, ponekod pa povišale zavarovalne premije za polete na letališča v BiH, Srbiji in Makedoniji. Tako znaša povišana pristojbina za varnost letenja 30 dolarjev v protidinarski vrednosti, izračunani po tekočem borznem tečaju, potnik pa jo mora plačati ob nakupu vozovnice.
Na trgu pšenice preveč
Zvezna vlada je predpisala zaščitne cene pšenice za tri razrede: za prvi 4,5 dinarja za kilogram, za drugi 4 dinarje in za tretji 3,5 dinarja za kilogram. Njena informativna služba je sporočila, da so tako ravnali, ker želijo spodbuditi sejanje kvalitetnejših sort "rumenega zlata". Cenovna politika bo v prihodnje torej višje ovrednotila tiste sorte pšenice, katerih predelava prinaša končne izdelke visoke kakovosti. Sicer pa je pšenice za kruh na tržišču preveč, zato predvidevajo zmanjšanje celotnih površin, namenjenih proizvodnji pšenice. Letošnjo jesen je za pšenico predvidenih 1,37 milijona hektarjev, kar je približno 10 odstotkov manj kot lani.
Brez posebnih davkov za tuje cigarete
Zanimiva je vest o odločitvi zvezne vlade, da uvoz cigaret Kent, Dunhill, Marlboro in Rothmans ter vina, namenjena prodaji v posebnih carinskih prodajalnah, oprosti plačila posebnih dajatev. Sodi namreč, da bi obstoječe dajatve in davke na te proizvode nevtralizirali dokazane učinke od prodaje v posebnih carinskih prodajalnah. Kot zakonsko osnovo za takšno odločitev navaja 4. člen zakona o posebnih dajatvah pri uvozu poljedelskih in prehrambenih proizvodov, v katerem zis daje možnost, da določene proizvode ali količine teh proizvodov lahko oprosti posebnih dajatev. Prikro torej lahko rečemo, da se zis v teh težkih časih res ukvarja z zelo pomembnimi stvarmi.
:"£JSS8ME2Ca-AS 8. STRAN
POSLI IN FINANCE
UREJA: MARIJA VOLCJAK
Torek, 8. oktobra 1991
Test: renault 5 campus diesel
Na mladostni frekvenci
Renault 5 campus diesel je zadnji model tega priljubljenega avtomobila nižjega razreda, ki je pripeljal s tekočih trakov novomeškega Revoza in je poleg bencinskih različic že osvojil srca tistih, ki imajo radi prijetno in tudi gospodarno vožnjo. Hkrati ima Revoz v rokah še en adut: Campus je trenutno najcenejši dizel na domačem trgu. Za našo preizkušnjo je poskrbelo podjetje Alpetour Remont. Resnici na ljubo je treba pri-  merilnik vrtljajev in merilnik
znati, da celotna campusova podoba dobro skriva letnico rojstva, saj kombijevska zasnova tako v izvedbi s tremi kot tudi s petimi vrati ostaja mladostna in sveža. To se odraža tudi v notranjosti, čeprav mora voznik zamižati na eno oko, ko sedi na sedežu s prekratko sedal-no površino in nekoliko preslabo bočno oprijemljivostjo. Precej boljše je udobje na zadnji klopi, čeprav je naslonjalo preveč pokončno. Tiste z daljšimi nogami bo verjetno razveselilo izredno veliko prostora za kolena, čeprav gre to na račun nekaj manjšega prtljažnika, ki pa se ob prevrnjeni klopi s 235 poveča na solidnih 915 litrov prostornine. Konstruktorjem lahko zamerimo precejšnje sko-parjenje z notranjo opremo, posebej pa to drži za armaturno ploščo, ki so jo dobesedno z nekaj izboljšavami "prenesli" iz renaulta 4. Voznik bi za lažjo vožnjo  potreboval predvsem
ogretosti motorja, čeprav je motor dovolj prožen in se brez težav vrti tudi v višjih vrtljajih.
Motor ima seveda vse značilnosti (dobrega) dizla, ki pa jih pokaže šele ob vžigu, saj v tovarni nikjer na avtomobilu niso označili, da gre za tovrstni motor. Pri hladnem zagonu je sicer potrebno malce daljše čakanje pri predgretju motorja, vendar bo to voznik z veseljem pozabil, ko bo ugotovil, da pri vožnji ni pretirano poskakujoč in da se zunanji ropot v kabini zaradi dobre izolacije in vpetja prečno ležečega motorja spremeni v prijetno "brundanje". Morda bi motorju, ki sicer pospešuje povsem solidno in je z njim avto mogoče prignati do hitrosti okoli 150 kilometrov na uro, ustrezala nekoliko daljša prestavna razmerja, sicer pa kot že rečeno mu ne gre očitati neprožnosti. Dokaj opazno trd je volan z nedomiselno oblikovanim obročem, zato pa se je
avto pripravljen odkupiti z dobro lego, čeprav skoraj pri vsakem ostrejšem ovinku zacvilijo gume, in z učinkovitimi dvo-krožnimi diagonalnimi zavorami s servo ojačevalnikom.
Skratka, renaultu 5 campus z dizelskim motorjem skoraj ni
Tehnični podatki: štirivaljni prečno nameščeni dizel motor s 1595 ccm, 40 kVV/55 KM. Dolžina, višina, širina: 3650/1585/1385 mm. Poraba goriva po ECE normah: 3,9/ 5,7/5,71 plinskega olja /100 km. Posoda za gorivo: 44 l. Najvišja hitrost: 150 km/h. Tovarniška cena: 444.000 din.
Cene, cene,...
"Čarobno razmerje" olja in kisa
...naj bi bilo 3:1, kar pomeni, da bi bila cena olja trikrat višja od cene kisa. Večina gospodinj in tistih, ki redno nakupujete, pa točno veste iz lastne prakse, da tako že dolgo, žal, ni več. V dokaz za našo trditev pa naslednje cene. Zbrali smo jih 7. oktobra. Za podatke smo spraševali po telefonu, obrnili pa smo se na naslednje trgovine:
1. Market Stražišče (Emona Merkur)
2. Veleblagovnica Globus (Živila)
3. Veleblagovnica Nama (Škofja Loka)
4. Mercator-Preskrba, Sampostrežba 14, (Bistrica, Zelenica 2)
5. ABC Pomurka, Prodajalna 5 (Toneta Tomšiča 70A)
olje v steklenici(l 1)
1. 74,50 Helios
2. 74,30 Helios
3. 57,29 Helios
4. 67,30 Cekin
5. 74,50 Cekin
kis v plastenki(l 1) 37,10 Podravka 57,80 Tališ 43,40 Podravka 50,80 Kolinska 53,10 Kolinska 48,80 Kolinska 43,40 Kolinska
• M. P.
moč očitati večjih napak, ker pa v zadnjem času v Revozu izhodno kontrolo izvajajo po evropskih standardih, je tudi izdelava po vseh kriterijih zadovoljiva. Vsekakor pa ob tem ne gre pozabiti njegove gospodarnosti, kar je v kriznih naftnih časih seveda nadvse pomembno.
# M. Gregorič, slike Aleš Gorišek
Cene rabljenih vozil na kranjskem avtosejmu dne 6. 10. 1991
Pomlajevalni program v Golfu
Bled, 4. oktobra - V hotelu Golf na Bledu so odprli preurejeno bazensko etažo in s pomočjo strokovnjakov pripravili lepotilno pomlajevalni center DA AL, ki ga vodi Mija Sušnik. Ponudba v njem je bogata, hotelirji se tako prilagajajo zahtevnejšim gostom, ki bodo počitnice na Bledu lahko združili s polepšanjem in pomladitvijo.
Mreža igralnic
Tip vozila / letnik	1990	1989	1988	1987 Starejši
IMV R-4	6.700			3.500
Golf	15.000		13.200	
Yugo 45		5.300		4.500
Yugo 55	6.000		5.300	
Zastava 101		5.400		
Zastava 128		6.000	5.800	
Fiat 126	4.800		3.500	
Opomba: navedene so povprečne cene s sejma rabljenih vozil v Kranju z dne 6. 10. 1991 in so v DEM. Podatke pripravlja podjetje Praktikum Gorenja vas, d.o.o., ki izvaja kranjski avtosejem vsako nedeljo od 6.—14. ure.
Slovenija pripravlja nov zakon o igrah na srečo po evropskih merilih, kar pomeni, da bo svojim državljanom odprla vrata igralnic. Doslej so bile namreč sprenevedavo odprte le za tujce, naši ljudje pa so hodili čez mejo ali pa se pritihotapili vsaj do avtomatov, ki v nekaterih igralnicah prinesejo največ dobička.
Igralnic je v Sloveniji vse več, vendar ne držijo križem rok, čakajoč na nov zakon, temveč so se pred kratkim združile, kar je povzročilo vročo kri v turističnih krajih, ki so bili doslej deležni njihovega dobička. V Sloveniji je sedaj pet samostojnih igralnic (Portorož, Bled, Nova Gorica, Maribor in od letošnjega poletja Ljubljana), delujeta že dve njihovi enoti (v Rogaški Slatini in v Lipici), če bodo v kratkem začele delovati še štiri enote (Kranjska Gora, Kobarid, Otočec, Radenci) bo Slovenija "pokrita" že približno tako, kot je Avstrija.
Strah, kam se bo po združitvi igralnic zlival njihov dobiček, je zato toliko bolj upravičen. Novogoriška igralnica je imela lani 55 milijonov dinarjev dobička (največ iztržijo z avtomati), portoroška 21 milijonov in blejska 2,1 milijona dinarjev.
Kranj
VOZILA RENAULT PRODAJA IN SERVISIRA
ALPETOUR REMONT KRANJ - LABORE
V avtosalonu lahko vplačate vsa vozila iz programa Renault, za katere je na Laborah poskrbljeno tudi za servisiranje. Po preteku garancijskega roka vam Alpetour Remont priznava 10-% popust za servisiranje vseh vozil, kupljenih pri njih.
Zelo ugoden je tudi nakup po sistemu staro za novo, po katerem se vzamejo v račun vse znamke vozil.
Vse informacije lahko dobite osebno v avtosalonu na Laborah ali po tel. 223-276.
NOVO - NOVO - NOVO - NOVO - NOVO
VxAu%sxj in hobbij program
-rcfe ZA VAŠ*.
CROATIA
zavarovanje d. d.
i
SKUPAJ V EVROPO
ZAVAROVANJE ZA PODJETNIKE IN OBRTNIKE
Pripravili smo zavarovanje, prilagojeno in namenjeno posebej podjetnikom in obrtnikom, imenovano
PAKET ZAVAROVANJE
Naš »paket« vsebuje ugodnejše cene zavarovanja, celotno zavarovanje Vašega premoženja, vaših delavcev in vaše družine ter možnost dobivanja kreditov za vlaganje v razširitev dejavnosti.
OBIŠČITE NAS v našem zastopstvu v Kranju, Koroška 2 - tel. 217-687, kjer boste dobili vse potrebne informacije
ustanovljeno 1884
v kleti veleblagovnice GLOBUS
PRIHRANEK ČASA IN DENARJA
IN ŠE PRISPEVEK V BOJU ZA ČISTEJŠE OKOLJE...
To je KOMBINIRANI PREVOZ z vlakom in avtobusom od doma do delovnega mesta ali šole. In nazaj, seveda.
Kranj: posebni avtobusi od Mlake do železniške postaje. Vmes ustavljajo na vseh pomembnejših postajališčih.
Drugi avtobus pelje od Dijaškega doma preko Planine do železniške postaje. Vozni redi avtobusov so usklajeni z voznim redom vlakov, ki peljejo v Ljubljano ali na Jo* senice.
Škofja Loka: avtobus iz Podlubnika do železniške postaje. Vmes ustavlja na vseh pO' membnejših postajališčih.
Tudi ta vozni red je usklajen z voznim redom vlakov, ki peljejo v Ljubljano ali v Kranj oz'' roma naprej na Jesenice.
Če želite z vlakom iz Kranj ali Škofje Loke v Ljubljano, vam ni treba prav do ljubljanske železniške postaje. Izstopite lahko na postajališču Litostroj, kjer čakajo posebni avtobus1 mestnega potniškega prometa za smer proti Bežigradu, Centru in Viču.
MLAKA - BEŽIGRAD: 50 MINUT! železniško PODLUBNIK - BEŽIGRAD: 40 MINUT! gospodarstvo
Vse vrste železniških popustov veljajo tudi za kombinirani prevoz, 'iubljana
ZA VAS0 VARNOST IN BLAGOSTANJE sssa*,.*
POSLI IN FINANCE
UREJA: MARIJA VOLČJAK
Telecom 91 v Ženevi
Svetovna razstava telekomunikacij
Kranj, 4. oktobra - Pet Iskrinih podjetij bo sodelovalo na medna-j^dni razstavi telekomunikacij v Ženevi, jedro Iskrine predstavitve "° digitalni komutacijskih sistem SI 2000 s prenosno opremo.
Razstavi Telecom v Ženevi pravijo tudi telekomunikacijska °'irnpiada, vsake štiri leta so namreč prireja Mednarodna zveza Za telekomunikacije ITU, ki je bila ustanovljena že leta 1865 in VeUa za najstarejšo medvladno organizacijo na svetu.
Na razstavi seveda vsakokrat predstavijo najnovejše dosežke, razvoj na tem področju je izredno hiter, zato jih tudi na tokra-razstavi, ki bo odprta od 7. do 15. oktobra, verjetno ne bo Manjkalo. Sodelovalo bo kar 849 razstavljalcev iz 36 držav.
Iskra bo tokrat sodelovala že četrtič kot edini predstavnik z Remija Jugoslavije. Njena ponudba bo celovita, vendar se to-*rat pojavlja v dveh skupinah. Kot člana Iskre Telekom se predstavljata podjetji Iskratel in Teling (prej Inženiring) iz Kranja, *°t člani Iskre Holdinga pa kranjsko podjetje Iskra Terminali ter '%a Elektrozveze in Iskra Elektrooptika. Jedro Iskrine predstave je digitalni komutacijski sistem SI 2000, ki skupaj s prenovo opremo in terminali demonstrira telekomunikacijsko omre-*Je v malem. Sistem SI 2000 se potrjuje v delovanju z nad milijon 'nstaliranih linij v desetih državah sveta.
Iskra je kot proizvajalec telekomunikacijske opreme na svetnem trgu navzoča že štirideset let, v tem času so instalirali že pbližno 6 milijonov telefonskih linij in prodali 5,5 milijona tele-'°nov, izvozijo pa 70 odstotkov optične prenosne opreme.
Sejem sodobne elektronike
Kranj, 7. oktobra - Na Gospodarskem razstavišču so danes odprli K mednarodno razstavo Sodobna elektronika, ki si jo boste lahko ogledali do 11. oktobra. Sodeluje 411 razstavljalcev, kar je ^anj kot lani, ko jih je bilo 594, saj je skromnejša udeležba tujih ra2stavljalcev, lani jih je bilo 417, letos jih je prišlo 230, kar je 8'ede na naše razmere razumljivo. Okrnjena je razstava profesionalne tehnike, vrzel pa je zapolnjena z zabavno elektroniko. Slo-yenskih razstavljalcev je letos 141, lani jih je bilo 114, med njimi Je tokrat kar polovico zasebnih podjetij.
Zastopstvo podjetja VVearnes
'.jubljana, 7. oktobra - Prodor novih, zasebnih podjetij na razsta-\ Sodobna elektronika najbolje pojasnjuje pogodba o sodelovanju in zastopstvu, ki jo je danes podjetje za računalniški inženi-PjKi svetovanje in trgovino d.o.o. Oria iz Zagorja sklenilo s podijem Wearnes, ki je največji proizvajalec osebnih računalnikov IP~J*v) v Singapurju. Časopis Wall Street Journal ha je uvrstil "ted 66 podjetij iz vsega sveta, ki bodo vodila razvoj v prihodno-s'i- V Ljubljani je pogodbo podpisal David Yeh, direktor VVear-Computer Systems v Evropi.
Republika Slovenija Ministrstvo za obrambo
Republiški center za obrambno Usposabljanje Poljče Voljče 27 64275 Begunje
Komisija za prodajo osnovnih sredstev na podlagi sklepa Ministrstva za obrambo objavlja
JAVNO DRAŽBO
" za prodajo opreme za pripravo hrane, nabavljene leta 1980, in sicer: plinski žar, električni štedilnik, plinski štedilnik, električni cvrtnik, plinski kotel in prekucna ponev -izklicna cena 70.000,00 din
ter za prodajo veliko-slikovnega projektorja "ADVENT", (v
^vari), nabavljenega v letu 1981, z izklicno ceno 40.000,00
Oin
dražba bo 15. oktobra 1991 ob 10. uri v RCOU Poljče 27, "4275 Begunje na Gorenjskem. Pravico do dražbe na javni li-^taciji imajo vse družbenopravne in fizične osebe. £redstva so naprodaj po sistemu videno - kupljeno, brez kasnejših reklamacij.
^gled je uro pred začetkom licitacije. Kupnino pa mora ku-Pec plačati najkasneje v osmih dneh po licitaciji. Udeleženci Plačajo pred začetkom javne dražbe 10 odstotkov od izkli-Jje cene v blagajni RCOU. "odatna pojasnila dobite po telefonu 064/73-650.
Zasebna agencija M. Turist
Ljubljana, 4. oktobra - V sredo, 2. oktobra, so v Ljubljani, na trgu Ajdovščina odprli novo zasebno agencijo M. Turist. Dogodek je zanimiv zaradi tega, ker je bil med povabljenimi gosti tudi nadškof Alojzij Šuštar. Kakor je povedala direktorica nove agencije Marjeta Brajić, se bodo ukvarjali s prodajo vozovnic in z organizacijo romanj, ekumenskih in drugih potovanj, romarske izlete bodo pripravljali tudi skupaj z agencijo Mercator-Turist.
Nov testor za računalniške kable
Jesenice, 4. oktobra - V malem zasebnem podjetju 3BM Elektronika in mikroračunalniki d.o.o. Jesenice so razvili nov tester za računalniške kable. Gre za napravo za preizkušanje povezav s trakastimi kabli ali kabli Centronics, ki so vgrajeni v računalnike ClHfl borza'. in drugo elektronsko opremo. Na teh kablih se pogosto pojavljajo napake, z novim testorjem jih je moč hitro in enostavno preizkusiti.
KOLIKO JE VREDEN DINAR
Na ljubljanski borzi so se v četrtek, 3. oktobra, devizni tečaji ustavili pri naslednjih vrednostih za efektivo:
Avstrija
Nemčija
Italija
Švica
ZDA
ATS 100 DEM 100 ITL 100 CHF 100 USD 1
377,0519 2.653,7648 3,5480 3.041,0528 44,1034
Devizni tečaji veljajo do vključno četrtka, 10. oktobra. Stimulacija za odkup tuje valute znaša 110 odstotkov.
Veriga Elanovih trgovin
Begunje, 7. oktobra - Elan je minulo soboto v Novi Gorici odprl športno trgovino, ki sodi v verigo Elanovih franšizing butikov, ki ponujajo izdelke za šport in rekreacije, od smuči do konfekcije. V Novi Gorici so jo uredili s sodelovanjem M. Velikonje, lastnika Suvela, privabiti želijo predvsem kupce iz Italije.
Oktobrski sejem
Kranj, 7. oktobra - v petek, 11. oktobra, se bo v Kranju začel 24. mednarodni Oktobrski sejem. V primerjavi z dosedanjimi prireditvami, ko je bil poudarek na ogrevanju in varčevanju z energijo, bo letošnji sejem predvsem prodajni, s ponudbo dekorativnih izdelkov, pohištva, bele tehnike, avtomobilov, različnih obrtniških izdelkov in deloma, kot so napovedali prireditelji, tudi ozimnice. Tradicionalna bo na sejmu letos tudi razstava gob. Zadnji dan sejma, 17. oktobra, pa bo tudi končna podelitev znakov Slovenska kakovost. Na posebnem prostoru na sejmu bodo namreč predstavljeni proizvodi vseh, ki so se vključili v pripravo in uvedbo te blagovno storitvene in potrošniške znamke in bodo najkasneje do 15. oktobra predložili vso potrebno dokumentacijo. • A. Z.
Slovenska kakovost
Kranj - Programski svet PPC Gorenjski sejem, ki mu predseduje podpredsednik izvršnega sveta kranjske občinske skupščine Peter Orehar, je na seji sredi minulega tedna ugodno ocenil letošnje sejemske prireditve v Kranju. Razvojna in tržna naravnanost se je odražala tako pri kmetijskem kot na obrtniškem sejmu. Povsem novo usmeritev je že nakazal tudi sejem civilne zaščite. Veliko pozornost pa je vzbudila prva prireditev Slovenski proizvod. Programski svet je odločno podprl prizadevanja prireditelja, da ta sejem ostane v Kranju in da mora biti do konca leta sprejeta potrebna zakonodaja za podeljevanje znaka Slovenska kakovost. Zakonodajno ureditev podeljevanja znaka SQ pripravljata zdaj ministrstvo za trgovino in Gospodarska zbornica Slovenije. • A. Ž.
SALON
POHIŠTVA
KRANJ, Gorenjski sejem
tel.: 223-092
AVTOŠOLAzS
Begunjska 10, KRANJ, tel.: 216-245
VOZNIŠKI IZPIT V KRANJU
na Begunjski 10 se tečaj cestnoprometnih predpisov začne vsak ponedeljek dopoldne ob 9. ali popoldne ob 18. uri.
V TRŽIČU
v avtošoli JURE pa v torek, 14. 10., ob 16. uri.
»: SAMSUNG     »: SAMSUNG
Electronics Electronics IZKORISTITE ŠE ZADNJO PRILOŽNOST NAKUPA PO STARIH CARINSKIH DAJATVAH
TV 70 cm, TTX, stereo 42.990,00 TV 51 cm, TTX 23.790,00 TV 51 cm 20.990,00 yideorekorder, 3 glave, VPS 19.990,00
h|fi stolp, CD, digit., daljinsko upravljanje 20.S90,00 CD gramofon, daljinsko upravljanje 8.990,00 radiokasetofoni od 3.990 - 10.990,00
k^ene veljajo samo ie do 8. 10, oz. do spremembe valute.
ael čas
od ponedeljka
do petka
9 do 12 ure,
od 15 do 19 ure
CENTER KRANJ
C. Talcev 3
(pri gostilni Blažun)
tel.: 212-367
TRGOVINA ZA OTROKE
Ulica Janka Puclja 7, Kranj, tel.: 064/325-103
Poleg oblačil, kozmetike, ortopedske obutve Petejan, igrač in šolskih potrebščin, velika izbira otroške opreme iz uvoza:
• vozički • stajice • hojice • nahrbtniki
# avtosedeži # previjalne mize...
AVTO ŠOLA
VIKTOR
RAZPISUJE TEČAJ CESTNOPROMETNIH PREDPISOV, KI SE BO ZAČEL V PONEDELJEK, 14.10.1991,
OB 16. URI V PROSTORIH SREDNJE GRADBENE ŠOLE, CANKARJEVA 2 (CENTER MESTA KRANJA). INF. PO TEL. 324-746
fiVT0<
VIC - MlflDI VOZNIK KOflOSKfl 5 ( HOT61 OKlNfi ) tal. 813 -650 Int. 212 528 - 608
- Teoretično In praktično lzotxa»von)e
- Izposojo osebnih avtomobilov. vožnje porok z voznikom In Vldeo kamero.
R€NT-fl - CAR
Na ljubljanski tržnici je bilo potrebno v soboto, 5. oktobra za sto mark odšteti 3.750 dinarjev, za sto šilingov pa 540 dinarjev. Devize tam lahko tudi prodate, cena je nekoliko nižja, saj ste
v soboto za sto mark dobili 3.600 dinarjev, za sto šilingov pa 530 dinarjev.
V Mariboru so devize dosegle nižjo ceno, za sto mark je bilo potrebno odšteti 3.250 dinarjev, za sto šilingov pa 450 dinarjev.
V Kranju so cene podobne ljubljanskim, sto mark ste minulo soboto dobili za 3.700 dinarjev.
V Novem mestu pa je bilo potrebno za sto mark odšteti od 3.400 do 3.500 dinarjev, vendar jih je bilo zelo težko dobiti.
Na črnem deviznem trgu torej vlada nekaj zmede, ki najbolje pojasnjuje, kako so cene deviz odvisne od dogodkov na Hrvaškem in kako jim cene ne potiska navzgor le pričakovana devalvacija, temveč tudi dinarji, ki jih ljudje dobe v bankah kot izplačilo deviznih hranilnih vlog.
Odkup deviz
Ljubljana, 4. oktobra - Ljubljanska banka je tudi svojim varčevalcem v Bosni in Hercegovini, v Makedoniji in na Hrvšakem omogočila izplačilo deviznih hranilnih vlog v dinarjih po deviznem tečaju Ljubljanske borze. Odmev je zelo ugoden, zataknilo pa se je v podružnici v Zagrebu. Tam se namreč dogaja celo to, da SK Hrvaške ne pošlje gotovine za izplačilo pokojnin, ki jih dobijo upokojenci prek Ljubljanske banke v Zagrebu. Ljubljanska banka pa zagotavlja, da je njena zagrebška podružnica likvidna, in dodaja, da se s podobnimi težavami srečujejo tudi v Sloveniji, kjer so varčevalcem ponudili prenos na tekoče ali žiro račune. Pripravlja pa se na uresničevanje zakona o spreminjanju deviznih vlog v javni dolg države Slovenije, saj namerava varčevalcem ponuditi paleto možnosti.
Visoki tečaji na borzi
Ljubljana, 4. oktobra - Tudi četrtkov sestanek na Ljubljanski borzi je bil v znamenju visokih tečajev, temu seveda botruje že nekaj časa napovedana devalvacija dinarja. Ker je prišlo iz Beograda sporočilo, da je še nekaj časa ne bo, jo glede na dosedanje izkušnje lahko res pričakujemo v kratkem. Sicer pa za Slovenijo ne bo več imela pomena, saj z iztekom moratorija uvaja svoj denarni sistem.
Na četrtkovem borznem sestanku so dosegli visok promet deviznih pravic, prodali so jih za okoli 24 milijonov mark, promet vrednostnih papirjev pa je dosegel 4 milijone mark, ponudba je bila večja od povpraševanja.
ODKUPUJE LES
PRAVEGA KOSTANJA
Les odkupujemo preko:
• območnih gozdnih gospodarstev
• območnih kmetijskih zadrug
Za vse informacije se obrnite na našo komercialno službo,
telefon 0608/81-349 oziroma na naslov: Jugotanin, Hermanova 1, 68290 Sevnica
545
KMETIJSTVO IN GOZDARSTVO
UREJA: CVETO ZAPLOTNIK
Šestdeset tisoč kmetij ne bo preživelo
Besede, kijih je izrekel republiški minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano prof. dr. Jože Osterc na pogovoru o kmetijstvu v Framu, češ da naj bi pri prestrukturiranju slovenskega kmetijstva propadlo okrog 60 tisoč kmetij, močno odmevajo po Sloveniji. Predvsem na majhnih kmetijah, ki so že doslej živele v precejšnji negotovosti, se sprašujejo, ali je minister to mislil resno ali je podatek izrekel le za strah in za to, da bi se na teh kmetijah še bolj oprijeli dopolnilnih dejavnosti, ki so po novem izenačene z obrtjo.
Naj bo tako ali drugače! Nesporno je, da so slovenske kmetije v povprečju precej premajhne in da je razdrobljenost kmetij in parcel (hkrati s slabo izrabo delovnih strojev in delovne sile) eden najpomembnejših "krivcev" za drago hrano. Da je kmetije treba povečati in jih tudi gospodarsko okrepiti, je vsem, ki načrtujejo kmetijsko politiko in so zanjo odgovorni, bolj ali manj znano; ni pa jim povsem jasno, kako priti do večjih kmetij. Model, kakršnega so, denimo, izbrali v nekaterih alpskih državah, je sicer vabljiv, vendar bi ga bilo pri nas zaradi velikih gospodarskih problemov težko uveljaviti. S cenovno politiko ter z davčnimi in drugimi ukrepi je sicer mogoče doseči, da kmetovanje na majhnih kmetijah postane povsem nedonosno in družini v breme, problem pa je v tem, da so tudi ostale gospodarske panoge na psu in da delavcem ne zagotavljajo dohodka za normalno preživljanje. Šele, ko bo gospodarstvo trdno in stabilno in bo sedanji kmet in delavec ("polkmet") dovolj zaslužil z delom v tovarni ali kje drugod, popoldansko delo na kmetiji pa mu bo zaziralo dohodek, ustvarjen v službi, je pričakovati, da se bo začel proces zmanjševanja števila kmetij in njihovega povečevanja. Ker je pot do trdnega in stabilnega gospodarstva še dolga, je bržkone tudi precej dolga pot do socialno nebolečega propadanja kmetij. V sedanjih razmerah (in na prihodnjih) volitvah imajo zato več možnosti tisti, ki trdijo, da je kmetije, kakršne že so, treba ohraniti in jih le gospodarsko okrepiti z raznimi dopolnilnimi dejavnostmi.^ C. Zaplotnik
Višje premije za mleko
Ljubljana, 4. oktobra - Republiški odbor za mleko, ki deluje v okviru ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrapo, je hkrati z novo odkupno ceno mleka (povprečno 8,70 dinarja za liter) določil tudi nove, višje premije. Premija za liter mleka se je za hribovske kmetije zvišala z 0,55 dinarja na 0,80 dinarja, za gorske pa z 0,95 dinarja na dinar in štirideset par. • C. Z.
MEŠETAR
Kakšne so cene kmetijskih strojev, priključkov, nadomestnih delov in vsega ostalega, kar prodajajo v poslovnem centru kranjske Agromehanike v Hrastju?
vrsta materiala
cena (v din)
električni agregat 2000 W električni agregat 1500 W akumulator 12 V 36 AMP akumulator 12 V 45 AMP akumulator 12 V 55 AMP akumulator 12 V 63 AMP akumulator 12 V 97 AMP akumulator 12 V 110 AMP akumulator 12 V 140 AMP samokolnica molzni stroj Virovitica žensko kolo
priklop za traktor IM P, zgornji motor IMR33T traktor TV 818 kardan za škropilnice kardan za vitle in za cepilec 1000 kardan za samonakladalko 1140 kardan za rotacijske kosilnice 870 kardan za retorezo TV
35.395,00
29.720,00 987,90 1.201,50 1.751,00 1.854,00 2.781,00 2.987,00 3.399,00 912,60
14.594,10 4.274,50 1.044,40
64.555,30 125.660,00 1.924,00 3.349,60 3.905,80 3.201,20 3.473,20
• • •
V Kmetijskem inštitutu Slovenije so na podlagi modelne kalkulacije, ki temelji na hlevu z enajstimi kravami in njihovo povprečno mlečnostjo 3800 litrov, izračunali, da je bila septembra lastna cena mleka na kmetijah 10,67 dinarja. Stroški prireje enega kilograma goveda pa so ob prirastu 0,77 kilograma na krmni dan in pri pitanju od 38 do 500 kilogramov znašali 74,45 dinarja. Stroški prireje so bili septembra za 11 odstotkov višji kot avgusta. Na povečanje so najbolj vplivale višja vrednost ure živega dela (plače v kmetijstvu so se povečale za 18 odstotkov) in podražitve mineralnih gnojil za 13 odstotkov, močnih krmil za 7 do 8 odstotkov, sredstev za varstvo rastlin od 26 do 30 odstotkov, zavarovanja strojev za 14 odstotkov in goriva za 14 odstotkov. Gorivo se je sicer podražilo več, vendar je treba upoštevati tudi 20-odstotni regres.
• • •
Kolikšna je cena koruze za siliranje oz. koruzne silaže? Tudi na to vprašanje so odgovorili na Kmetijskem inštitutu Slovenije. Po izračunih, narejenih ob koncu septembra, je lastna cena koruzne silaže pri pridelku 42 ton na hektar okrog 1,37 dinarjev za kilogram ali okrog 890 dinarjev za kubični meter, ki tehta 600 do 700 kilogramov. Kilogram stoječe koruze za siliranje (na njivi) stane 0,81 dinarja, kilogram požete koruze (brez tlačenja oz. siliranja) pa 1,12 dinarja. Iz izračuna je mogoče razbrati, da stroški siliranja (spravilo z vlečnim kombajnom, vožnja v koritasti silos, tlačenje in pokrivanje s folijo) predstavljajo približno tretjino vseh stroškov pridelovanja.
GLASBENA ŠOLA KRANJ, p. o. Trubarjev trg 3 64000 Kranj
Glasbena šola Kranj organizira v šolskem letu 1991/92 ciklus predavanj za odrasle z naslovom: »Spoznavajmo glasbeno umetnost«.
Vse zainteresirane vabimo na razgovor dne 10. 10. 1991 ob 18. uri v Glasbeno šolo Kranj, kjer bodo dobili podrobnejša pojasnila.
Miro Bajd, kmet iz Križev
Kmečka zveza se premalo zavzema Z3 krncts
"Zemljo bi morali v naravi vračati le kmetom, vsem ostalim plačati pravično odškodnino/'
Križe, 4. oktobra - "Iz tarnanja
škofjeloške klavnice, češ da so kmetje pri dobavi prašičev zastopani le z dvema do tremi odstotki, bi se dalo sklepati, da kmetje kljub zaslužku, ki se nam ponuja, za rejo prašičev nismo zainteresirani," pravi Miro Bajd, kmet iz Križev in predsednik tržiške podružnice kmečke zveze, in poudarja, da kmetje, rejci prašičev o tem menijo drugače.
"Pred šestimi meseci je bila odkupna cena prašičev (25 dinarjev za kilogram) tako nespodbudna, da je bila reja ena sama velika izguba. Za to je bila kriva "nategovalnica", lahko bi rekel tudi načrtno izkoriščanje rejcev, prevelik razkorak med odkupno in končno prodajno ceno. Da bi se izognili izgubi, smo reagirali tako, da smo se namesto za nadaljnje pitanje odločili za prodajo odojkov," pravi Miro, ki v svojem novozgrajenem hlevu v Se-ničnem redi poleg 70 goved in 500 kokoši nesnic še 150 prašičev. "Če se pri prireji mleka upošteva izračun stroškov, ki ga za vsak mesec posebej pripravijo v Kmetijskem inštitutu Slovenije, bi ga morali tudi v prašičereji. Rejce motijo tudi
Še beseda, dve o zadružništvu. "Kmetje na zakon že težko čakamo, ker se zdaj ne moremo organizirati tako, kot bi želeli. Zavlačevanje pa gre v škodo kmetov in kmetijstva. "
dolgi, enomesečni ali še celo daljši plačilni roki. V času hi-perinflacije je plačilo oddanih prašičev šele po 30 do 40 dneh hud udarec. Če pa se kmetu, na primer, pokvari stroj, mora popravilo plačati takoj in tudi na nobeni položnici ne piše, da je znesek mogoče poravnati šele v tridesetih dneh. V takšnih razmerah, ko ni akumulacije in so pošle že zadnje rezerve, ni čudno, da je čedalje več črnih zakolov."
Miro je kritičen tudi do kmetijske politike. Takole pravi: "Pred šestimi, sedmimi leti so bile pri oskrbi z mlekom in z govejim mesom velike težave. Sledilo je nekajletno obdobje, ko kmetje za prirejo mleka in mesa niso dobili niti plačila stroškov, nato tudi obdobje pomanjkanja. Naenkrat, domala čez noč, se je začelo zbiranje in dovažanje mleka tudi iz najbolj oddaljenih in zakotnih kmečkih zaselkov (da je bilo to povezano z veliki stroški, ni treba posebej poudarjati), "poskočila" pa je tudi cena pitane živi-
Kar zadeva dopolnilne dejavnosti na kmetijah, ima Miro o njih svoje, posebno mnenje, ki se precej razlikuje od večinskega. Pravi, da so dopolnilne dejavnosti zanj le dodatna obremenitev kmetov, le pehanje za dodatnim zaslužkom, ki lahko zaradi preobremenjenosti privede tudi do nesreče pri delu ali česa podobnega. "V tržiški občini in v občinah, ki so ji podobne, bi se dalo kmetijam pomagati tako, da bi jim dodelili še nekaj gozda oz. kmetijskih zemljišč. Če bi kmetijam v naši občini, na primer, namenili okrog tri tisoč hektarjev državnega gozda, se jim verjetno ne bi bilo treba ukvarjati še z dopolnilnimi dejavnostmi oz. z dejavnostmi, ki jih zdaj niso vajeni," meni Miro Bajd in dodaja, da so prihodnost družinske kmetije - to so kmetije, ki naenkrat zagotavljajo dohodek trem generacijam: mladi, srednji in starej-
ne. lemu je spet sledilo pomanjkanje, kajti kmetje so zaradi nerentabilnosti zaklali precej molznic in telet. Ker pa so potrebna tri leta, da iz teličke dobimo kravo, in dve leti, da teleta spitamo v bika, čudeži in "coprnije" niso mogoče," meni Miro Bajd in ugotavlja, da bi s pametno in stabilno kmetijsko politiko lahko v Sloveniji pridelali domala zadosti hrane za lastne potrebe in da bi se lahko skoraj v celoti izognili uvozu.
Kar zadeva vračanje nacionalizirane, zaplenjene ali kako drugače odvzete kmetijske zemlje, gozdov in ostalega premoženja prejšnjim lastnikom, se Miro ne strinja z uradno politiko kmečke zveze, še zlasti ne s tem, da bi zemljo vračali v naravi tudi Cerkvi in nekdanjim grofom, za katere je nevarno, da bi postali novi monopolisti. "Zemljo naj bi v naravi vračali samo kmetom, vsem drugim pa naj bi krivice popravili s pravi-
čnim plačilom odškodnine. Tu; di pri nakupu zemlje naj 1" imeli kmetje absolutno pred' nost, preprečiti pa bi tudi bilo treba, da zemlja ne bi prehajala v roke odvetnikov, zdravnikov in drugih iz ne-kmečkih vrst-Če kmet ne more soliti pamet' zdravniku, le zakaj bi jo zdravnik kmetu!" se sprašuje Miro in poudarja, da bi kmečka zveza morala bolj gledati na sedanjega kmeta, ne pa tudi na preteklega oz. na tistega, ki ga ni-_ S kmečko zvezo tudi sicer m najbolj zadovoljen. "Politika-ki jo vodi, pelje razkol," pravi-"Preveč se nagiba k nekmetu, premalo pa se zavzema za kmeta, ki mu je vsak dan slabše i" dela samo še za preživetje. Velika nevarnost je, da ji bodo tu; di tisti, ki so zdaj v strank' predvsem zaradi denacionalizacije, obrnili hrbet, ko bodo dobili nazaj krivično odvzeta kmetijska zemljišča in gozdove." • C. Zaplotnik
Demografsko ogroženi
Denar šele decembra
Zakon o zadrugah
Tudi DPZ za 51-odst. delež
Ljubljana, 4. oktobra - Za denar, ki ga bo republika namenila za spodbujanje demografsko ogroženih območij, se poteguje domala 2300 programov (1500 s področja kmetijstva in 800 s področja gospodarske infrastrukture). Čeprav se ni zgodilo tisto, kar je napovedovala vlada - namreč to, da bo znesek za demografsko ogrožene zmanjšala z 863 na vsega 200 milijonov dinarjev - pa tudi kompromisnih 685 milijonov dinarjev ne bo dovolj za vse. Nasprotno: v ministrstvu za planiranje bodo imeli zelo težko delo, da
bodo na podlagi sprejetih meril najbolj pravično izbrali prosilce, kajti vrednost zahtevkov je najmanj desetkrat večja od
zneska, ki ga predvideva rebalans republiškega proračuna. Najprej bodo dobili denar tisti, ki bi radi pripravili razvojne programe za demografsko ogrožena območja, potem pa
tudi vsi ostali izbrani prosilci. Prve odločitve bodo znane novembra, na denar pa bo treba počakati do decembra. Da bo vmes svoje "storila" še inflacija, ni treba posebej poudarjati!
Ljubljana, 4. oktobra - Skupščinsko zasedanje, na katerem so obravnavali predlog zakona o zadrugah in številna dopolnila, ki so jih predlagali poslanci, se je tako razvleklo, da je bilo zelo težko spremljati, kaj se z zakonom dogaja. Zdaj je že jasno, da sta kar dva zbora - zbor občin in tudi družbenopolitični zbor sprejela dopolnilo, po katerem naj bi zadruge dobile v mlekarnah, klavnicah, vinskih kleteh in še v nekaterih podjet-
jih, ki jih navaja spisek, večin' ski, 51-odstotni delež, medtem ko je zbor združenega dela sklenil, da je zakonsko določ' bo, ki opredeljuje delež (zako" je predlagal 40 odstotkov), treba črtati. Kaj bo (je) prineslo medzborovsko usklajevanje, m zdaj še ni znano, v Zadruž"! zvezi Slovenije in v Slovens^! kmečki zvezi - Ljudski strani pa pričakujejo, da bo večinsk' delež tudi v končnem besedil11, • C. Z.
V poldrugem mesecu pet podražitev živine (in mesa)
Da živine ni, se bo poznalo tudi v mesnicah
V škofjeloških Mesoizdelkih, podobno pa tudi v drugih klavnicah v Sloveniji in na Gorenjskem, se je živina od 19. avgusta do danes podražila že petkrat. Nazadnje se je 1, oktobra in sicer za približno deset odstotkov. Ker rejci čakajo na zamenjavo denarja, živino raje zadržujejo v hlevu, kot da bi jo prodali. V Mesoizdelkih so jo včeraj sicer pripeljali nekaj v klavnico, vendar bistveno manj kot v normalnih razmerah. Ker goveje živine ni, precej pa so pošle že tudi rezerve, se bo to ta teden že poznalo v mesnicah in trgovinah. Še slabša je oskrba s prašičjim mesom: domačih prašičev ni (tudi zaradi slabe kmetijske politike), s Hrvaškega pa jih za zdaj zaradi vojne ni več mogoče pripeljati. Če ne bo uvoza, se lahko zgodi, da bo povpraševanje po prašičjem mesu poraslo in še "navilo" odkupno ceno.
Poglejmo, kakšne so v Mesoizdelkih nove odkupne cene goveje
živine!		
vrsta goveda - kakov, razred	cena (v din/kg)	
	živa teže	meso
MPG - mlado pitano govedo:		
extra	64,00	114,28
I.	59,00	105,35
II.	54,00	96,42
zunaj razreda	44,00	78,57
Ostalo (starejše) govedo:		
I.	40,00	76,92
II.	36,00	69,23
III.	32,00	61,54
zunaj razreda	27,00	51,92
teleta	75,00	
prašiči	55,00 - 60,00	' -
Na gorenjskih kmetijah je mogoče videti različne, bolj ali m*"! enostavne naprave za podrezovanje parkljev pri govedih, sodobe"' traktorski priključek pa smo videli na najbolj obiskanem kmetij' skem sejmu v srednji Evropi, v Riedu, nedaleč od Salzburga. Gov*' do priženejo k traktorju, ga s posebnimi pasovi privežejo k "deski nato pa desko hidravlično dvignejo v lego, kot jo prikazuje slik*; Delo na mizi je enostavno, lahko ga opravi en sam. Ker so tovrstuj traktorski priključki zelo dragi, so zaradi boljše izrabe primer"' predvsem za strojne skupnosti ali za skupine kmetov. C. Z.
C. Z.
DELAVSKA UNIVERZA TOMO BREJC KRANJ
vpisuje kandidate v
Tečaj za GOSTINCE (pomožni kuhar, pomožni natakar) Tečaj KNJIGOVODSTVA za obrtnike in zasebne podjetni' ke
Tečaj za VODOVODNEGA INSTALATERJA
Tečaj za UPRAVLJALCE NIZKOTLAČNIH KOTLOV
Tečaj STROJEPISJA NA RAČUNALNIKIH
Prijave po telefonu 217-481. ,
Torek, 8. oktobra 1991
KRONIKA
UREJA: HELENA JELOVČAN
11. stran m>mmmmmGiAS
Jerneja Terlep, urbanistična inšpektorica
Štiri črne gradnje zrele za rušenje
štirim črnograditeljem na obrobju mesta je urbanistična inšpektorica izdala odločbe o odstranitvi hiš, o izvršbi bo odločal izvršni svet.
škofja Loka, 7. oktobra - Prav zanimivo je, s kolikšno vnemo se v$aka novoizvoljena občinska vlada zažene proti črnim gradnjam, Jato pa (nemočna) odneha in se jih trudi legalizirati. Tudi sedanja škofjeloška vlada je že nekajkrat ugriznila v kislo jabolko, pred •neseci je celo dala zasuti izkop nad Plevno. Njej in vsem zakonom v posmeh je Janez Hajnrihar jamo spet izkopal in njegova hiša je zdaj že pod streho...
Urbanistična inšpektorica Jerneja Terlep je na seznam črnih gradenj v škofjeloški občini °d 1985. do vključno 1990 leta Uvrstila kar 96 primerov. Vsem frnograditeljem je izdala usta-Vitvene odločbe. Od tu naprej se postopek začenja zapletati •n vleči. Nekateri črnograditelji skušajo gradnjo legalizirati -večini s seznama je to že tudi Uspelo - drugi pa se izmikajo na različne načine. Skrivajo Pred poštarjem, ki jim prinaša sklep inšpekcije, če gradijo na *emlji, ki ni v njihovi lasti, lastniki prikrivajo graditelja, s pritožbami zavlačujejo postopek, skratka, s črnograditelji sočustvuje tako zakonodaja kot javnost. Spomnimo se le, s kakšnim pompom in strelicami je "ila pred meseci pospremljena odločitev izvršnega sveta o za-sutju Hajnriharjeve gradbene Jame, v kako živem spominu je Se vedno rušenje črne gradnje na Godešiču izpred četrt stoletja,
»Izvršbe so neprijetna stvar,« Priznava tudi urbanistična inspektorica Jerneja Terlep. »Z °strejšimi kaznimi bi morali črne gradnje že v povojih preprečiti« tako da do izvršb sploh ne bi
prihajalo. Zdaj so kazni res smešno nizke, od pet do deset tisoč dinarjev.«
V Škofji Loki so štirje primeri črnih gradenj stanovanjskih hiš, ki jim preti izvršba. Zagrožena je (že drugič) Janezu Hajnriharju, Ivanki in Zvonki Pokom - obe hiši sta nad Plevno, prva je pod streho, druga zgrajena do druge plošče - ter Stanetu Ruparju in Vinku Jurčiču, ki imata hiši na Kamnitni-ku tudi že pod streho.
»Do izvršb še ni prišlo,« pravi Jerneja Terlep, »ker ni bila podpisana pogodba med občinskim izvršnim svetom in pooblaščenim izvajalcem. SGP Tehnik je sodelovanje pri odstranitvi črnih gradenj odpovedal. Izvršnemu svetu sem predlagala, naj pooblasti kranjski KOGP, ki je pooblaščen za izvršbe tudi v kranjski občini. Šele ko bo pogodba podpisana, bom od pooblaščene organizacije lahko dobila predračun in izdala sklep o izvršbi. Ker pa inšpekcije za izvršbe od ustanoviteljic ne dobivajo denarja, bom predlagala škofjeloškemu izvršnemu svetu, da ga založi.«
V končni fazi bo torej izvršni svet presojal, ali izvršba da ali
Prometna vzgoja osnovnošolcev
Za varno hojo in kolesarjenje
Stražišče pri Kranju, 4. oktobra - V osnovni šoli Lucijan Seljak, Mer je pred leti deloval tudi prometni krožek, danes dobivajo učen-c' znanje o prometu večinoma pri rednem pouku. Rezultati dela na 'em področju se odražajo najbolj v dobri prometni varnosti otrok, °eenjuje Ciril Krek, dolgoletni mentor prometne vzgoje v tej šoli.
Že na začetku pogovora z •nentorjem Cirilom Krekom Srno izvedeli, da je med učenci °$novne šole Lucijan Seljak še danes veliko zanimanja za promet. To dokazujejo predvsem številne prijave za sodelovanje °a vsakoletnem tekmovanju ^aj veš o prometu, kjer so do-Segli tudi vidne uspehe. Glavni razlog za prenehanje delovanja Prometnega krožka v preteklo-st* je bil pičlo odmerjen denar *a interesne dejavnosti. Ker je !?ed učenci višjih razredov ve-.'ko vozačev, prihajajo namreč '* Petih podružničnih šol, je tuji težko organizirati te dejavnosti po pouku.
»Težišče dela z učenci nižjih azredov je priprava za kolesarje izpite. Večina tretješolcev -Pravi te izpite že prvič. Čeprav je sodelovanje za značko prome-.'"ka neobvezno, jo pridobi veli-j° učencev od 1. do 4. razreda; s eta si utrdijo znanje o prome-"ih znakih in predpisih ter zve-0 več o pravem obnašanju na hik*'" ^a P^šolcev po varili poteh poskrbimo vsak zače-p k šolskega leta s pomočjo po-'e.istov in gasilcev v Stražišču, y \ Podružničnih šolah pa nad/.i-*1° prehode vse leto mladi prodniki. Da tudi učenci višjih azredov ne ostanejo brez zna-
nja
o prometu, si že dobri dve
desetletji prizadevam pri tehničnem pouku,« opisuje svoje delo mentor prometne vzgoje Krek.
Izobraževanje pri pouku dopolnjujejo nekatere stalne vzgojne akcije, med katere sodi tudi organizacija izpitov za voznike koles z motorjem dvakrat na leto. Pozornost posvečajo pregledom brezhibnosti koles svojih učencev in dobri označenosti varnih poti v šolo. Zaradi vsega tega že dolgo ni bil nihče od njihovih otrok udeležen v prometni nesreči. # S. Saje
Zazidalni načrt za Kamnitnik je po "zaslugi" Ločanov padel, če bosta padli tile dve črni gradnji na njem, pa bodo taisti Ločani z graditeljema globoko bržkone sočustvovali in kritizirali hudobno oblast...
ne oziroma za katere črne gradnje. Odločitev gotovo ne bo lahka, saj vlada v primeru rušenja tvega, da se bodo ljudje obrnili proti njej in pokazali tudi na družbene in gospodarske črne gradnje (prizidek k občinski stavbi, klavnica na Sp. trgu, denimo, ki sta najbolj na očeh).
Red je, tudi ob sedanji zvo-deneli zakonodaji, mogoče uveljaviti; do določenega datu-
ma popisati vse črne gradnje v občini, črnograditeljem zagotoviti, da se jim ne bo nič "zgodilo", od tod naprej pa morebitnim novim dosledno stopati na prste. Zdi se, da se je sedanja vlada za tak način odločila že kmalu po prevzemu mandata, kako dosledna bo pri uveljavljanju (ob njenem soglasju za obnovo klavnice, ki mora 1995. leta iz mesta) pa se bo kmalu pokazalo. • H. Jelov-čan
ftedeljo na Peračici - Foto: J. Cigler
GORENJSKA NOČNA KRONIKA
Oče ni dal denarja
Na kaj čuden način je pokazal ljubezen do očeta I. L. iz Podlubnika. Ker mu oče ni hotel dati denarja za letovanje, ga je fant v silni jezi preprosto oklofutal. Očitno mladenič (še) ne ve, kako težko je dandanes služiti denar in kako hitro skopni. Morda mu bo to lažje dopovedal sodnik za prekrške. Oklofutani oče je namreč poklical na pomoč policiste, ti pa so razboritega I. L. prijavili.
Ženina druščina pred vrati
Ob enajstih zvečer je na policijo klical Z. A. iz Frankovega naselja v Škofji Loki. Dejal je, da trije neznanci zvonijo na vratih in nikakor ne odjenjajo. Policista, ki sta šla pogledat, kaj se dogaja, sta ugotovila, da je pred vrati žena Ž. A. s tremi prijatelji. Pred tem so vsi skupaj, tudi mož, pili v lokalu. Mož je nato odšel domov, žena pa je kasneje prijatelje povabila še na en kozarček. Zanimivo, če že ne smešno, pri vsej zgodbi je, da je prihod policistov žensko tako prestrašil, da je šla prespal v hotel namesto v zakonsko posteljo. Na srečo vsaj kazen za galamo ne bo visoka; policisti so se zadovoljili s kilometrino.
Vasovalci
M. Ž. iz Škofje Loke je bila z dvema prijateljicama v očetovem vikendu na Andreju nad Zmincem. Ko so dekleta legla, so jeli na okna trkati neznanci in zahtevali, naj odprejo. Bilo je že krepko čez tretjo ponoči, ko je prestrašena M. Z. poklicala policiste. Ti so pred hišico zalotili štiri "vasovalce", domačine, ki so dejanje priznali in poklapani šli spat domov. Čaka jih povabilo k sodniku za prekrške.
Grozil s puško
Ponoči je F. V. iz Blaževe v Škofji Loki poklical na policijo. Povedal je, da je prišel domov sin, teritorialec, da je s seboj prinesel avtomatsko puško in z njo grozil domačim. Puško je celo nameril v policista, ki sta prišla posredovat. Ko sta potegnila pištoli, se je I. V. vdal. Odpeljala sta ga na odvzem krvi, obvestila štab teritorialne obrambe, proti "rambotu " pa je napisana tudi kazenska ovadba.
Prenočil v policijski depandansi
Ob pol devetih zvečer je T. C. s Češnjice poklicala policijo, ker je doma pijan brat razgrajal in razmetaval posodo. Policista sta res dobila močno opitega F. C, ki se ni hotel pomiriti niti po njunem prihodu. Ker sta menila, da bo še naprej delal zgago, če ga pustita doma, sta ga odpeljala na streznitev v kletno depandanso škofjeloške policijske postaje.
Ni bil tepen
Nekaj po deveti zv.ečer je A. G. obvestil policiste, da na parkirnem prostoru pred škofjeloško občinsko hišo leži očitno pretepen neznanec. Policista, ki sta prijavo preverila, sta res našla S. M. iz Sp. Bitenj. Krepko nažgan možak jima je povedal, da je vse popoldne popival po lokalih, čeprav sta mu policista že popoldne svetovala, naj gre domov, je bil še naprej žejen. Zato sta domnevala, da je obležal zaradi maliganov in ne, kot je trdil sam, da so ga neznanci napadli in pretepli. Da sije zaplet izmislil, je potrdil tudi dežurni zdravnik, ki na njem ni našel nobenih bušk in prask. Ker je S. M. obetal, da bo z napadalci obračunal s pištolo, ki jo ima doma, so varuhi postave pri kranjskih kolegih preverili tudi to možnost. Kot se je izkazalo, je imel S. M. res prebujno domišljijo.
Na meji nič novega
Konec moratorija na osamosvojitev Slovenije čez noč ne bo vnesel nikakršnih revolucionarnih sprememb v delo gorenjskih policistov na mejnih prehodih s sosednjima Avstrijo in Italijo in ob t.i. zeleni meji s tema državama. Zastave Republike Slovenije so že pred tem prelomnim dnem veselo vihrale ob prehodih, nekdanje mejne stražnice jugo-vojske so že lep čas zapečatene, policisti jih med "letečimi" patruljiranji ob zeleni meji občasno obiskujejo, skratka, liberalnejši prehod prek meje po vzoru zahodnoevropskih držav so naši policisti uspeli uveljaviti (in zadržati) že pred iztekom moratorija.
Tak način nadzora nad mejo, ob hkratni večji budnosti v notranjosti države, se je doslej potrdil. Ilegalnih prebežnikov je - resnici na ljubo, predvsem zaradi razmer v preostali Jugoslaviji - občutno manj, tudi promet prek prehodov je tekoč, nekaj več kot v mirnih časih jugoslovanskega bratimstva je le tihotapljenja orožja in streliva, ki potuje proti jugu.
Na meji od včeraj do danes torej nič novega. Drugače bo le na slovenski južni meji z Republiko Hrvaško, kjer so vznikle mejne kontrolne točke. Na hrvaško "vročo linijo" se je včeraj preselilo tudi nekaj gorenjskih mejnih policistov. • H. J.
HALO, 93
Kranj, 7. oktobra - Prejšnji ponedeljek je zagorelo v deponiji premoga Cestnega podjetja Kranj. Domnevno je ogenj povzročil samovžig in poklicni gasilci so se, skupaj z delavci podjetja, pošteno preznojili, preden so požar zadušili. Istega dne je bil na številko 93 najavljen tudi požar v transformatorski postaji na Kidričevi, vendar je preminil sam od sebe. Naslednega dne, v torek, 1. oktobra, se je zaradi kratkega stika vnel zaklenjen osebni avto na Kokrici. Ker ogenj ni imel zraka in je bilo posredovanje bliskovito, večje škode ni bilo. V sredo so kranjski poklicni gasilci slišali za požar na Gorenjesavski cesti. Goreli so odpadki, še več pa je bilo dima. Dim se je kadil tudi nekje pri Šenčurju, vendar je iznenada izginil, še preden so gasilci in policisti odkrili, od kod natanko prihaja. Zato pa je zares gorelo v smetnjaku pri osnovni šoli Franceta Prešerna. Gasilci so ogenj poškropili z vodo. V četrtek, 3. oktobra, je gorela lesena baraka v Sp. Besnici. Požar je bil toliko bolj nevaren, ker bi se lahko razširil na bližnji gozd. Seveda so ga omejili in pogasili.
O ponedeljkovem neurju z močnim vetrom smo nekaj že pisali. Na Mlaki je borovec padel na streho, na Iskrini šoli je veter odkril 60 kvadratov strehe, veliko škode pa je bilo tudi na Koroški cesti, kjer je drevje pomečkalo tri parkirane avtomobile. V zadnjem primeru so pomagali žagati debla tudi poklicni gasilci. Sicer pa so v torek odpirali jugo, v katerega je raztreseni lastnik zaklenil ključe, v ulici Gorenjskega odreda so v zaklenjenem stanovanju zapirali vodo, ki je pricurljala k spodnjemu sosedu, v Žabnici so v petek zaprli glavno vodovodno cev, ki je počila, po tradiciji pa so prevažali tudi karam-bolirana in pokvarjena vozila. • H. J.
NESREČE
Pobeglega voznika izsledili
Kranj - 2. oktobra ob 11.50 je neznani voznik tovornjaka TAM vozil od Kranja proti Škofji Loki. V bližini stanovanjske hiše Hafnerjeva pot 21 a ga je začel z osebnim avtom prehitevati 46-letni Nikolaj Pustavrh iz Škofje Loke. Ko je bil že vzporedno s tovornjakom, je voznik tovornjaka zavil na levi pas, da bi prehitel avtobus pred seboj. Pustavrh, ki mu je tovornjak zaprl pot, je zapeljal skrajno levo, pri tem pa trčil v nasproti vozečo kolesarko Marijo Godec iz Sp. Bitenj, staro 47 let. Huje ranjeno kolesarko so odpeljali v UKC, povzročitelj nezgode, voznik tovornjaka, pa je odpeljal naprej. Izsledili so ga 4. oktobra. Gre za 41-letnega poklicnega voznika Alpetourovega Bandaga Franca Justina iz Škofje Loke.
Z avtom v drog
Kokra - 3. oktobra ob 21. uri je 34-letni Nikola Česen s Kokri-ce peljal z osebnim avtom od Sp. Jezerskega proti Preddvoru. V Kokri je v desnem nepreglednem ovinku prešel na nasprotni vozni pas, nakar ga je vrglo s ceste v telegrafski drog, ki se je prelomil. Sopotnik v avtu, Jože Lotrič, star 25 let, s Kokrice, je bil v nezgodi hudo ranjen. • H. J.
NA SONČNI STRANI ALP
ODSLEJ NADZOROVANO ODLAGANJE ODPADKOV -V gramoznico pri Šenčurju, ki je last te krajevne skupnosti, so ljudje od blizu in daleč dovažali razne odpadke, veliko pa so jih odlagali tudi na njen rob in v okoliški gozd. Takemu početju so Šenčurjani sklenili napraviti konec, zato so dovoz na rob gramoznice zagradili. Rampo odpre Blaž Arnež le ob petkih popoldne in sobotah dopoldne, ko nadzira, kaj kdo pripelje k jami. Tako ni več dovoljeno dovažati starih strojev, ostankov kemikalij in drugih nevarnih snovi, sploh pa je prepovedano dovažanje odpadkov v jamo, ker v njej še kopljejo material za nasipanje. Za odlaganje odpadkov mora lastnik avtomobilske prikolice prispevati le 30 dinarjev. Zaenkrat so v krajevni skupnosti Šenčur organizirali nadzor, v prihodnosti pa nameravajo urediti nov dovoz k odlagališču, počistiti okolico, poravnati obrobje jame in ga zasejati s travo. Zgleda torej, da bo vsaj na enem od divjih odlagališč odpadkov v kranjski občini zavladal red! S. S. - Foto: S. Saje
(mmmsm^iciLAS 12. stran
REPORTAŽA , PODLISTEK, ŠPORT
Torek, 8. oktobra 1991
Sindikat Neodvisnost za prijatelje na Hrvaškem
Ko v Zagrebu omeniš Osijek, se slehernemu orosijo oči
Sindikat Neodvisnost, Konfederacija novih sindikatov Slovenije, se je zavzel za konkretno pomoč Hrvatski. Akcijo zbiranja sanitetnega materiala, rjuh in posteljnine ter otroške hrane sta začela sekretarka sindikata Neodvisnosti Milena Koselj - Šmit in predsednik Bogomir Ličof z Jesenic, ki sta se povezala s Splošno bolnipnico v Osijeku in ponudila pomoč. Iz osiješke bolnišnice so na Jesenice dobili konkreten spisek materiala, ki ga najbolj nujno potrebujejo, predvsem zdravil. Najbolj dragocena zdravila sta zaupnika sindikata na Jesenicah dobila celo preko sindikalnih in drugih poznanstev iz Švice, vse drugo pa so darovali Gorenjci, Ljubljančani in Murskosoboča-ni, kajti sindikat Neodvisnost je akcijo razširil na vso Slovenijo.
»Odziv Gorenjcev in vseh, ki so se v Sloveniji pridružili akciji našega sindikata Neodvisnost, je bil za vse nas presenetljiv,« pripoveduje Milena Šmitova, ki je vso akcijo od začetka do konca tudi nadvse sposobno in požr-tovalno vodila. »Zbirni centri so bili na Jesenicah, v Kranju, Ljubljani in Murski Soboti, kamor so v kratkem času akcije ljudje nenehno prihajali in nosili vse, kar so želeli darovati. Bila sem zares presenečena, kajti zdaj dobro vem, da bi ljudje srčno radi dali, če bi le vedeli, da bodo prizadeti darovano tudi prejeli. K nam, na Jesenice, je denimo, prišla mati znanega pisatelja, ki nam je poleg ostalega izročila tudi otroško kapico, rekoč: »Kapica mi je izredno drag spomin na sina. A ob tem, kar se dogaja v Osijeku, želim, da jo nosi otrok iz Osijeka...« Ali: starejši upokojenec s Poljan na Jesenicah je ob našem pozivu po Radiu odšel v trgovino, kupil 24 čokolešnikov in nam jih prinesel... Župnik v Lescah je ob maši pozval vernike, naj darujejo in nam darila sam osebno pripeljal... Zanimivo tudi je, da ljudje niso prinašali starih rjuh, kupovali so nove. Za rjuhe smo namreč tudi prosili, saj nas je dr. Pajkler iz osiješke bolnišnice, s katerim smo navezali stike, prosil tudi za rjuhe. Nimajo jih, ker jih niti prati ne morejo...«
Ali se vam je zmešalo? V Zagreb pa že ne!
Tako smo zbrali za približno 370.000 dinarjev otroške hrane, sanitetnega materiala in posteljnine. Pri sindikatu Neodvisnost smo sklenili, da bomo sami peljali tovor do Osije-
Šmit - organizatorka
Milena akcije
ka ali do zagrebških sindikatov, ki so obljubili, da bodo v primeru, da nam do Osijeka ne bo mogoče priti, takoj prevzeli tovor in ga s spremstvom napotili v Osijek. SA80
Nismo pa računali na nekaj: namreč tik pred zdajci sploh nismo mogli dobiti voznikov, ki. bi bili voljni odpeljati v Zagreb ali Osijek. Kamorkoli smo telefonirali, vedno enak odgovor: »Ali ste vi zmešani, da zdaj tiščite v Zagreb?«
Ko smo že domala obupali, so se nenadoma oglasili iz podjetja Karavanke transport z Ja-vornika s sporočilom, da so takoj pripravljeni odpeljati tovor. Tudi pri Autocommercu v Ljubljani ni bilo težav - tako smo le dobili dva, očitno hrabra in humana voznika: Mirka Lakota iz podjetja Karavanke transport in Janeza Tomažiča iz Autocommerca.«
V soboto zjutraj smo se tako pridružili sindikatu Neodvisnost in tovoru, ki je odpeljal proti Hrvaški. V Ljubljani smo naložili še tiste pošiljke, ki jih je prispevala Ljubljana. Najbolj dragocena zdravila iz Švice smo vozili v kombiju.
Če je za Osijek, ne boste plačali ničesar!_
V Bregani smo morali za cesto, kajti v Zagrebu je bil zračni alarm, v tistem času pa so hudo bombardirali tudi nekaj deset kilometrov oddaljeni Karlovac.
Bogomir Ličof - predsednik območnih sindikatov Neodvisnost
Alenka Orel - sekretarka sindikata Neodvisnost
Ko smo čakali predstavnike zagrebških sindikatov, ki naj bi nas skupaj s tovorom vodili na sindikalni sedež v Zagrebu, smo iz karlovške smeri slišali detonacije. Ko je novinarka Radia Triglav v recepciji motela v Bregani po telefonu oddajala poročilo za poslušalce in opisala, da vozimo tovor za osiješko bolnišnico, jo je hrvaški receptor pazljivo poslušal. Ko je vprašala, koliko je dolžna, jo je vprašal: »Ali res vozite tovor za Osijek?« Po njenem pritrdilnem odgovoru ni o plačilu za telefon hotel niti slišati, rekoč: »Ako je za Osijek, onda ništa nećete platiti!«
V času, ko je Zagreb ponovno pričakoval alarm za nov zračni napad, so se predstavniki slovenskega sindikata Neodvisnost pogovarjali s predstavniki hrvaških samostojnih sindikatov, v
V Zagrebu je danes 56.000 brezposelnih od 270.000 nezaposlenih v vsej Hrvaški Kar 300.000 ljudi v vsej Hrvaški pa danes ne dela, kajti tovarne so porušene.
V Zagrebu bliskovito raste število beguncev in javnih kuhinj.
V javnih kuhinjah pa narašča poraba - riža. Zagrebčani danes prosijo, da bi jim poleg ostalega poslali tudi - zobne ščetke.
Zvedeli smo tudi to, da so med najhujšimi bitkami v Vukovarju socialni delavci odpeljali otroke na varno - na Reko. Danes, ko imajo seznam padlih in mrtvih v Vukovarju, so med njimi tudi straši teh otrok, ki so na Reki Nihče ne upa na Reko, da bi povedal tem otrokom, da so ostali brez staršev...
bližnji ulici pa so tovor hitro pretovarjali na hrvaška vozila, ki so se v spremstvu nemudoma odpeljala v Osijek - osiješka bolnišnica je naslednji dan pismeno potrdila, da je prejela vso pošiljko! V tistih nekaj urah, kolikor smo jih preživeli v Zagrebu, smo lahko marsikaj videli, marsikaj slišali in marsikaj doumeli.
Sedež hrvaških sindikatov, preko katerih sta prišla v Osijek še dva kamiona pomoči sindikata Neodvisnosti iz Murske Sobote, je na Trgu kralja Petra Krešimira, stavba pa je točno nasproti poveljstva 5. armadne-ga območja. To poveljstvo si je »zabarikadiralo« vsa okna tako, da je prostora le za ostrostrelce, ki bi jih mi nikoli ne videli, če nas nanje ne bi opozoril vratar. Bil je vidno vznemirjen, ko smo le preveč obotavljivo vstopali v stavbo - ko pa so nam pokazali razbite šipe in preluknjano pročelje, smo le verjeli, da nas mimogrede lahko tudi počijo.
Solidarna akcija za zgled
Ljudje na ulicah so do kraja obupani, nezaupljivi, vidno zaskrbljeni: hodijo hitro in ob stenah stavb, ki imajo dosledno vsa z vrečami peska zakrite line v kleteh in s selotejpom prelepljena okna. Ne govorijo radi, če pa, so pesimisti: pričakujejo namreč, da bo prav na koncu vse najhuje doživel tudi Zagreb. Ostrostrelci, pravijo, so vsepovsod: čeprav sredstva javnega obveščanja sploh ne poročajo o mrtvih v samem mestu, o razdejanih trgovinah in drugih lokalih, Zagrebčani sami vedo, da se to dogaja vsak dan in za slehernim vogalom. Nihče ne ve, kdaj in kje bo sam žrtev ostrostrelskih tolp, ki se klatijo po mestu. Ko pa omeniš Osijek in pomoč zanj, Zagrebčani sklonijo glavo in slehernemu se orosijo oči...
Ko smo se vračali, v koloni begunskih vozil, ki se vali proti Sloveniji, smo se ustavili v motelu v Trebnjem. Tam so stali »ringlšpili«, avtomati podeželskega cirkusa, pred restavracijo pa se je na vso moč muziciralo. Ko smo sedli k mizi, smo nekaj časa še trpeli razne Oj, Mari-čka, glej ga tička, nato pa smo preprosto zaprli vrata restavracije, da se je čimmanj slišalo.
Ne gre za to, da bi kar naenkrat zahtevali vsesplošno žalovanje na tej strani meje! Nikakor! Le veselje in divje vaško muziciranje se pa res težko prenaša, če si se slabo uro prej srečal s potrtim, obupanim in prestrašenim obrazom Zagreba. In nenadoma sploh ni bilo več tiste prijetne zavesti, da na neki način sodeluješ v taki humani akciji sindikata Neodvisnost, ki je bila več vredna kot vseh petinštirideset ozimnic, ki so jih prirejali bivši sindikati. Neodvisni so namreč dali v pravem času, predvsem pa v roke tistim, ki pomoč potrebujejo.
• D. Sedej
2. Prešernov super maraton
Od Kranja do Vrbe in nazaj
Kranj, 5. oktobra - "Z negotovostjo smo organizirali letošnji, 1 Prešernov super maraton, saj je bilo predprijav zelo malo. Časi so pač taki, da človek ne ve, kaj bo v naslednjih štiriindvajsetih urah. Vendar pa smo vsestransko poskrbeli za varnost vseh tekmovalcev. Več prijav je bilo danes, tako da je skupaj štartalo okrog 80 tekmovalcev, iz Kranja sedemintrideset, le iz Vrbe do Kranja pa nekaj več," je po tekmovanju povedal predsednik organizacijskega odbora Stane Bobek.
Tako je bil po šestdesetih kilometrih med od Kranja do Vrbe in nazaj najhitrejši Kranjčan Marjan Berčič, ki je razdaljo pretekel v treh urah, dvainpetdesetih minutah in enainštiridesetih sekundah. Na krajši, 30-kilometrski progi od Vrbe do Kranja pa je najboljši čas dosegel Radovljičan Milan Kotnik, ki je tekel eno uro, osemintrideset minut in enaindvajset sekund. Na 60-kilome-trskem teku sta bili dve ženski, Olga Grm iz Lesc, ki je razdaljo pretekla v štirih urah, enainštiridesetih minutah in enaindvajsetih sekundah in Terezija Filipič. Na 30-kilometrski progi od Vrbe do Kranja pa je med ženskami najhitreje tekla Maja Ušeničnlk. Najstarejši udeleženec 2. Prešernovega super maratona je bil dvainsedemdesetletni Škofjeločan Stane Konstantin, najmlajši pa šestnajstletni Gregor Nastran iz Mengša. • V. Stanovnik
Tekmovalci so se v Vrbi obrnili proti Kranju. Čakalo jih je še 30 kilometrov teka.
Namizni tenis
Ločani v drugi slovenski ligi
Škofja Loka, 5. oktobra - Igralci Partizana iz Škofje Loke so se udeležilli kvalifikacij, ki so bile v Velenju v organizaciji kluba Tempo - Velenje. Igrali sta še ekipi Logatca in Žalca. Škofjeloča-ni so odlično zaigrali in se uvrstili v višji razred tekmovanja. V prvi tekmi so sicer izgubili z Logatcem, v nadaljevanju pa zaigrali izvrstno in premagali domačine Tempo Velenje kar s 5:0 in v odločilni tekmi še ekipo Žalca 5:2. Odlično je tokrat igral Boštjan Rant, poleg njega pa so nastopili še: Domen Poljanec, Jaka Bokal ter veterana Ivko Svoljšak in Jano Rant.
Hkrati sekcija za namizni tenis pri Partizanu Škofja Loka vabi pionirke in pionirje k vadbi namiznega tenisa. Vpis je vsak dan ob 18.30 v hali Poden v dvorani za namizni tenis, (vs)
Gorenjska in področni nogometni ligi
Prva zmaga Alpine
Kranj, 6. oktobra - V SNL - zahod je Alpina prvič zmagala. P° golu iz enajstmetrovke je minuto pred koncem odločil srečanje Križnar. Pri domačih se je izkazal zlasti vratar, ekipa Alpine Pa je osvojila prvi dve točki v letošnjem ligaškem tekmovanju. Pre: magali so Elan. V gorenjski nogometni ligi pa so bili dosežen' naslednji rezultati: Polet - Visoko 0:1, Bitnje - LTH 1:1, Mavčič - Lesce 1:3, Bled - Šenčur 3:0, Sava - Creina 0:1, Zarica - Trboje 1:0. V slovenski mladinski ligi - zahod sta Creina in Triglav igra' la izenačeno 3:3. (vs)
Danes atletsko prvenstvo v Kranju
Kranj, 8. oktobra - Atletski klub Triglav danes organizira gorenjsko atletsko prvenstvo. Prvenstvo bo v športnem parku v Kranju, začelo pa se bo ob 15. uri. (vs)
GLAS
Peter Čolnar
28 Major Balanč
DREVESA V GOZDU
»Zelo se mi mudi in nimama časa. Pogovorite se z župnikom, ki delo zasleduje...«
Lojze je imel vsako jutro polne roke dela. Prihajali so ljudje, ki so imeli najrazličnejše opravke. V pisarni jim je rekel, kje in kdaj naj ga počakajo. Ko so se nabrale večje skupine, je šel z njimi na Rdeči križ, na italijanski konzulat ali kam drugam.
Ko se je opoldne vrnil, ga je čakal prelat Kalan.
»V vašem delu sem opazil veliko napako...«
»Verjamem, da so tudi napake...«
»Vse hočete voditi sami. Vrbanšek nima konkretnega referata.«
»To je res. Sam nosim veliko osebno odgovornost in zato ne pustim, da bi mi kdo ukazoval. Če imate v Ljubljani človeka, ki je pripravljen prevzeti tudi odgovornost, mu rad odstopim kakšno svoje delo...«
Lojzetovo delo je bilo pač takšno, da bi ga lahko vsak dan obesili. Bil je resnično tudi zaletav in na to ni mislil. Samo Srbi in Židi v transportih bi zadoščali...
Tudi na RK v Ljubljani je povedal, da ni prav, da se vrti vse izključno okoli njegovega imena. Zato so mu dodelili dr. Franja Pernuša (kasneje vojaški zdravnik polkovnik v Splitu) kot sodele-gata.
Od pristava Burica je Lojze redno dobival spiske zapornikov, na osnovi katerih je predlagal, oziroma iskal slovenska imena, ki naj bi jih poslali v Ljubljano.
Bilo je junija ali julija, ko je tako zapisal na svoj spisek tudi majorja Balanča. Še posebej mu je padlo v oči, da je Slovenec po činu major.
Burič je moral dati vsako transportno listo (kasneje je potrdil italijanski konzulat, da so vsi italijanski državljani) potrditi predstojniku. Koje vrnil to listo, sta bili prečrtani dve imeni: major Balanč in Rudolf Strmecki iz Celja.
To, da bi katerega črtali, se ni pogosto dogajalo. Oba je dal zopet v naslednji spisek. Ponovno sta bili prečrtana.
Prav v tem času je prišla k Lojzetu Balančeva žena, ker je izvedela, da dobiva ljudi iz zapora. Bila je prijateljica Silve Tonejc, poročene Varičak, kasnejše direktorice kavarne Evropa v Ljubljani. Povedal ji je, kako je z njenim možem in da ga vedno črtajo s spiska. '
Čez nekaj dni mi je Balančeva žena pojasnila položaj.
Balanč je bil letalski oficir v Zagrebu. Njegov podrejeni kapetan Kren je dobil precej visok položaj in je baje ugovarjal, da bi Balanča izpustil. Najverjetneje ga je dal tudi on aretirati.
Balančeva žena je odšla h Krenu. Zagotavljal ji je, da nima ničesar proti možu in da nima pojma, zakaj ga ne izpustijo.
Ko je dal majorja Balanča na naslednjo transportno listo, so ga izpustili.
»Takoj zvečer gremo v Ljubljano,« mu je povedal. »Ne morem. V Zagrebu moram še veliko urediti. Poskrbeti moram za transport mojih šestnajstih kovčkov prtljage...
»Glava je glava. Če ne boste šli, vas lahko kaj hitro ponovno
zaprejo...«
Skoraj prisilil ga je, da se je odpeljal.
Rudolf Strmecki
Družina Strmecki je bila v Celju med eksponiranimi venci. Tega v začetku Lojze ni vedel in je začuden spraševal Bor*' ća, zakaj črtajo Strmeckega.
»Ne vem,« je bilo vse, kar je lahko odgovoril.
Ko ga je Burič pustil samega v svoji pisarni, kot je to ston večkrat namenoma, je poiskal med »hapšenicami« StrmeckoV Dal jo je v aktovko in odšel v bližnjo kavarno. . .„
Tako je bil zaverovan v samega sebe, da ni niti pomisli. 0 bi bilo lahko čitanje »hapšenice« v kavarni sredi Zagreba, neva no. . .jj
Iz akta je razbral, da je ovadil Stremckega zagrebški pomjjl neki Nemec iz Celja. Pisal je, da je »Strmecki znan sovraži1 Nemcev« in da lahko dobijo vse podrobnejše informacije celjskem Gestapu... te
Ovadba je bila le rahlo prilepljena na ostale dokurrien ■ Lojze jo je odtrgal in »hapšenico« brez ovadbe kasneje vrnil m akte v Buričevi pisarni. jj
Strmeckega je dal ponovno na spisek. Niso ga več prečrt Bil je zaprt v Kerestincu in zato je šel zanj k nadzorniku zapor Bencariču: v.
»V Kerestincu imam zaprtega Slovenca. Imate kakšen to?« .cij.
Bencarič, ki je šel vedno na roko, je dal na razpolago P°"oSt ski avto in policaja, ki je pripeljal Rudolfa Strmeckega naravo na transport na železniško postajo.
ŠPORT
UREJA: VILMA STANOVNIK
Aleš Pagon, zmagovalec letošnjega kolesarskega cestnega prvenstva
Večja konkurenca obeta boljšo kvaliteto
Prejšnji teden sta se zaključila letošnje slovensko cestno prvenstvo in kriterij slovenskih mest. Sezona je prinesla vrsto dobrih uvrstitev kolesarjem Save v vseh kategorijah, med člani pa je naslov letošnjega slovenskega Prvaka v cestnih dirkah osvojil Aleš Pagon, ki je bil tudi naš reprezentant na svetovnem prvenstvu.
^nj, 2. oktobra - Kot v večini športov je bila letošnja sezona ne-*aJ posebnega tudi za naše kolesarje. Ob domačih dirkah in prvencih je prihajalo do protestov K/J, zaradi vojne nekaj časa niso tktnovali na tujem, do konca ni bilo znano, kako bo z udeležbo na ,v^ovnem prvenstvu.... Vendar pa se je, po drugi strani, sezona za-, a z močno konkurenco domačih klubov in zanimivimi dirkami Ni v Kranju in Škofji Loki). Na njih so nekaj lepih uspehov zabelili tudi kolesarji kranjske Save. Tako je v slovenskem cestnem ^enstvu med starejšimi mladinci po zaključku sezone najboljši "»rko Poljanec, med člani pa Aleš Pagon.
j*tošnja sezona se je za ekipo Sa-U *>cela drugače kot prejšnje. J °pUi ste novega trenerja, v Slo-<.n|j) so nastali novi konkurenčni . "»i, relacije med slovensko in Jugoslovansko kolesarsko zvezo so * *»čele zaostrovati.
V klubu se je pod vodstvom ^ega trenerJa Matjaža Zevnika ^elo delati boli zavzeto, vsaj fK občutek smo imeli vsi skupaj.
zimo smo stoodstotno nare-J[ vse potrebne priprave in mi-!^tl> da načrtovano zato v sezoni d tooglo izostati. Tudi sam sem lj Segel in presegel zastavljene ci-' čeprav ob začetku sezone še
vedel, ne kako bo z repre-"tanco, niti ali bom imel inte-s    voziti v jugoslovanski re-V?*,enlanc>. kjer je vse skupaj POt»rtija". Na začetku leta so si-
našli
s.  —«• novega direktorja in P^nzorje, toda, potem ko smo šli • svetovno prvenstvo, se je spet Ka*alo, da je
našem kolesar-
stvu še vedno tako kot včasih, vse narejeno na pol... vse na silo. " Vendar na svetovnem prvenstvu ni bilo pričakovanih uspehov.
Zvezni selektor Bilič je pričakoval, kaj vse bomo dosegli, vendar pa je s takšnim načinom dela uspeh  reprezentance nemogoč.
Vse leto ni bilo nobenih priprav, deset dni pred odhodom smo se pripravljali v Celju, kjer je bil trening čisto drugačen od običajnega. 5e vedno mislim, da bi bil dober trening v klubu boljši od takšnih priprav. Meni pravzaprav svetovno prvenstvo ni bil kakšen poseben cilj, vendar se je po prej doseženih rezultatih pokazalo, da sem zaslužil svetovno prvenstvo.  Potem ko smo šli,
nam je bilo žal, saj je spet prišla na dan vsa zmeda in v takšnih razmerah ni tiste motivacije, ki bi bila potrebna za tako pomembno dirko, kot je svetovno prvenstvo."
Toda v Sloveniji vendarle kaže na bolje, nekaj je tudi mednarodnih uspehov.
" Na jugu so le kakšni trije, štirje tekmovalci, ki se lahko enakopravno merijo z nami. Zelo dobro pa se mi zdi, da je v Sloveniji nastal nov klub As Astra, da ni vedno le rivalstva med Krko, Rogom in Savo. Mislim, da bo še nastal kakšen nov klub, kar pa je samo dobro, kajti več kot nas je, več nas je na startu, večja bo kvaliteta.... Glede nastopov v tujini pa mislim, da je bilo letos tudi nekaj uspehov, naprimer bil sem
tretji na eni etapi dirke po Normandiji. To pa je že rezultat v hudi konkurenci, ko pridejo na dirko kolesarji dvajsetih držav. Težje pa je dirkati v Italiji, kjer je ogromno kolesarjev, tega nismo vajeni, mislim, da smo še dosti za njimi. Tudi glede medicine, vsak kolesar ima svojega zdravnika. Tam ni več pomembno le koliko treniraš, ampak moraš jemati prave vitamine. Ne rečem, da je to doping, vendar imajo stvari, za katere mi še niti vemo ne."
In kaj bo treba storiti, da bi se približali svetovnemu kolesarskemu vrhu?
"Mislim, da nam manjka veliko mednarodnih dirk. Ce bodo pri nas še novi klubi, se bo zvišal tudi kakovostni vrh in lahko se bomo kosali z najboljšimi."
Imaš že cilje pred prihodnjo sezono? Boš ostal pri Savi?
"Mislim, da bom ostal pri Savi, kakšnih posebnih ciljev pa si zaenkrat še nisem postavljal. Ne vem, kako bo s političnimi razmerami Sloveniji, ali bo Slovenija že lahko nastopala na olimpiadi. Če bo Slovenija na svoje, bo nov zvezni trener, drugačno vzdušje, vse bo drugače..." • V. Stanovnik
^Pska liga v hokeju na ledu
Nesrečni poraz Acroni Jesenic
Nem ko so v četrtek zvečer Jeseničani doma ugnali Asiago in se povzpeli po lestvici skupine B alpske lige, so j tyci v soboto ponovno izgubili v Italiji z ekipo Bolzana. Prvo tekmo v osmem kolu pa so Jeseničani nesrečno gubili po podaljških.
junice, 6. oktobra - V nedeljskem derbiju alpske lige so hokejisti .Ct>oni Jesenice gostili svojega starega tekmeca, celovški KAC. Srečali najuspešnejših ekip svojih dežel so že nekdaj pomenila pravi hokej-2l spektakl in tudi tokrat je bila tekma prava poslastica za štiri tisoč palcev v dvorani Podmežaklja. Žal so, po podaljških točki odnesli
Drugi izidi 7. kola v skupini B: Milano Devils : Feldkirch 12:0 (4:0, 3:0, 5:0), Asiago : Zoldo 8:3 (4:1, 3:0, 1:2), EC Gnu : AUeghe 3:6 (0:3, 2:2, 1:1).
tekmo "trda" igra
Mladinci Jesenic v slovensko-hrvaški ligi
j Jesenice - Strokovno vodstvo Hokejskega kluba Jesenice se je odločilo, da bodo v slovensko-hrvaški ligi nastopali mladinci <-senic, ki jih vodi češkoslovaški strokovnjak Vaclav Červenv. V ■"oštvu so med drugim tudi igralci do 22. leta starosti z dvojno re-8'stracijo, saj so sicer člani prvega moštva. To so: Mohor Razin-Jj^t Omerzel, Vari, Pretnar, Sodja, Simon Smolej, Kunčič in Be-
■ Vaclav Červenv - napoveduje, da bodo v tej ligi mladi igralci •Oeli priložnost, da se izkažejo na kvalitetnih tekmah, ki jim bo-0 Predvsem koristile za nadaljnje nastope v članskem moštvu.
v «A^rve te^me v dvorani Podmežaklja niso odigrali, ker Med-esčaka iz Zagreba ni bilo. Zaradi alarma za nevarnost zračnega aPada se igralci niso uspeli zbrati in odpotovati na Jesenice.
J. Rabič
. gensko mladinsko prvenstvo v dresurnem Jananju
J^lik uspeh kranjskih tekmovalcev
Jeseniški napadalec Povečerovski
Dvoboj na Jesenicah se je začel že veliko pred začetkom tekme, ko so navijači obeh ekip poizkušali preglasiti drug drugega. Vile so se številne zastave, bobneli so bobni, tudi grla se niso štedi-la. Takšno vzdušje je spodbudilo obe ekipi, da sta prikazali vrhunski hokej.
Jeseničani so prišli v vodstvo v 10. minuti preko Šuvaka, ki je izkoristil lepo podajo Magazina. Toda že v enajsti minuti so se veselili Korošci, ki so prek Korena izenačili. Siloviti napadi obeh ekip so v petindvajseti minuti prinesli spremembo rezultata, saj so gostje prek Pušnika premagali sicer izvrstnega Cveta Pretnarja. Jeseničani so se trudili, goste so potisnili v njihovo tretjino in končno v 33. minuti izenačili prek Varjanova. Že dve minuti kasneje je Borisov z raketno na-
Miluno Devils
Alleghe
Asiago
Acroni Jesenice
KAC Feldkirch EC Graz Bolzano
Bled Promolinea
Zoldo
0 52:14 12
1 45:22 10
2 37:23 10 47:38 10 27:31 8 34:34 31:31 30:23 20:45 16:73
tančnostjo povedel Jeseničane v vodstvo. Le minuto kasneje je Marko Smolej povišal na 4:2. lakoj nato je Neinhuis znižal rezultat na gol razlike. Vnel se je še hujši boj. Gledalci so uživali v hitrem hokeju in do konca uspeli rezultat izenačiti na 4:4. Po kazenskih strelih so imeli več sreče avstrijski državni prvaki in končen izid je bil 5:6.
Kljub porazu domači gledalci niso bili razočarani in so na koncu obe ekipi iz igrišča pospremili z bučnim aplavzom.
Ekipa Bled Promolinea pa je v šestem kolu gostovala v Bolzanu in izgubila z rezultatom 7 : 2 (4:0, 1:2, 2:0). V osmem kolu, danes, 8. oktobra, ob 19. uri prihaja na Bled ekipa ATSE Graz. • B. Jer-šin, V. Stanovnik
ti^°*ek pri Kranju, 5. oktobra - čudovito sončno vreme, odlična orga-^th ve''k USDen domačih tekmovalcev, so glavne značilnosti so-gt e8" slovenskega mladinskega prvenstva v dresurnem jahanju, ki so pij,][""'Pravili člani Konjeniškega kluba Kranj v Bobovku. V obeh disci-$o J* ' A in L, je največ pokazal Blaž Kalan, pa tudi klubske kolegice JW«lile dobro z mladimi kranjskimi dresurnimi jahači.
tekmovalci so se najprej pomerili v najlažji, A nalogi
Na sobotnem prvenstvu, ki se je začelo s slovesno otvoritvijo, na kateri je govoril predsednik kranjskega izvršnega sveta Vladimir Mohorič, se je zbralo šestintrideset mladih tekmovalcev iz Lipice, Ljubljane in Kranja. Najprej so se pomerili v najlažji nalogi, nalogi A, v kateri je nastopilo štiriindvajset tekmovalcev in tekmovalk, zmagal pa je Blaž Kalan (VVhisper) s 436 točkami. Tudi drugo mesto je pripadlo domači tekmovalki, Polonci Kalan, ki je prav tako nastopila z Whi-sperjem in zbrala 428 točk. Tretja v skupini A pa je bila Vesna Bitenc (Strumf) iz Ljubljane, ki je zbrala 423 točk. Poleg prvih dveh tekmovalcev pa so bile med prvimi desetimi uvrščene še štiri tekmovalke KK Kranj: Nina Vir-nik, Saša Pegam, Neža Rebolj in Marjana Markun. V težji, L nalogi, so se med devetimi prijavljenimi spet izkazali domači tekmovalci, saj je ponovno zmagal Blaž Kalan s konjem Pluto Navarro in
517 točkami, pred Vesno Bitenc (Ljubljana) s konjem Štrumfom in 504 točkami ter Nino Virnik (KK Kranj) s konjem Tangom in 500 točkami.
Predsednica KK Kranj Ajda Kalan pa je po tekmovanju povedala: "Zelo zadovoljni smo z napredkom naših tekmovalcev, saj dokazujejo, da v klubu dobro delamo. Prav tako pa nas veseli, da smo uspeli pridobiti organizacijo tako rekoč državnega mladinskega prvenstva v dresurnem jahanju. To nam je bilo zaupano zato, ker smo dosedanja tekmovanja dobro organizirali. Namen smo imeli organizirati tudi tekmovanje v najtežji nalogi M, vendar sta se prijavila le dva tekmovalca, kar pa je bilo premalo. Zadovoljni pa smo tudi z vremenom in obiskom, saj gledalci ves čas prihajajo in mnogi nas tudi pohvalijo, kaj vse smo uspeli v zadnjih dveh, treh letih tukaj narediti." • V. Stanovnik, Foto: J. Cigler
11. kolo slovenske nogometne lige v
Nova zmaga Živil Nakla
Naklo, 6. oktobra - Pred sedemsto gledalci so v lepem vremenu domači igralci spet pokazali dopadljivo igro, gostje, nogometaši Steklarja, pa so uspeli vodstvo 2 : 0 zmanjšati šele pet minut pred koncem.
Za ekipo Nakla so nastopili: Vodan, B. Križaj, Murnik, Naglic (Bohinc, Hribar), D. Jošt, J. Križaj, Nunar (Zaplotnik), Pavlin, Ahčin, Jerina, A. Jošt
Strelci: 1:0 - Jerina (44). 2:0 - Ahčin (58), 2:1 - Neskič (85)
V ostri tekmi, v kateri je sodnik pokazal štiri rumene kartone in tik pred koncem izključil kapetana gostujoče ekipe Steklarja, so spet slavili domači nogometaši, ki so igrali brez Taneskega, ki ne bo smel na igrišče še dve naslednji srečanji. Takšna kazen ga je doletela po rdečem kartonu na tekmi v Ljubljani. Rezultati ostalih srečanj so: Slovan Mavrica : Jadran Lama 5:0, Rudar (V) : Ingrad Kladivar3:l, Vozila : Domžale Lek 1:0, Koper : Olimpija 1:1, Eurospekter Ljubljana : Belvedur Izola 2:1, Maribor Branik : Primorje 6:2, Nafta : Mura 2:3, Rudar(T) : Medvode 2:1, Potrošnik : L.M.Svoboda neodigrano, Zagorje je bilo prosto.
V prihodnjem, 12. kolu, 13. oktobra Naklanci gostujejo pri ekipi Proletarca. # V. Stanovnik
Uspeh mladih Gorenjcev
Mladi nogometaši Gorenjske so odigrali dve tekmi z reprezentanco pionirjev in kadetov območja Ljubljane. Pionirji (trener Kužnik) niso bili rezultatsko uspešni in so izgubili z 0 : 4. Kadeti (Gorenjci imamo zelo obetavno selekcijo) pa so odigrali odlično in zabeležili uspeh - neodločen rezultat z mladimi upi Olimpije, Slovana, Ljubljane, Svobode - združenih v reprezentanco, ki je bila lani v slovenskem vrhu. Gol za Gorenjsko je dal David Božič - tik pred koncem tekme. Uspeh varovancev trenerja Kodeleta je dokaz strokovnega dela v klubih, ki dajejo največ reprezentantov (Creina, Triglav, Zarica, Jesenice). Selektor Gorenjske Stenovec in predsednik MNZ Torkar sta bila zadovoljna z uspehom mladih nogometašev do 16. leta na igrišču Jezice v Ljubljani.
(mš)
Košarka
v ti
Poraza domačih
Kranj : Odeja Marmor 68 : 78 (34 : 31)
Kranj, 5. oktobra, športna dvorana na Planini, gledalcev 150, sodnika Plut (Ljubljana), Vidič (Tolmin).
Kranj: Brkič Žnidar 4, Jakšič, Podrekar 23 (4-3), Troha 9 (2-1), Gartner 4, Cufar, Franko 5, Maljuga, Ciglar 15 (5-5), Kump 8 (2-2), Čankovič
Odeja Marmor: Oblak, Šifrar, Čajič, Maček 35 (10-10), Bizjak 13
(6-6), Primožič, Luskovec 6 (3-1), Baligač 10 (7-47), Frakelj 2 (1-0),
Pejič, Kržišnik 12 (4-4)
Osebne napake: Kranj 29, Odeja Marmor 17
Pet osebnih napak: Troha 27 minut, Gartner 38 minut, Frakelj 39
minut. Za tri točke: Franko 1, Maček 1, Bizjak 1.
V dvorani smo gledali dva različna polčasa. V prvem so bile boljše domačinke in si tako priigrale 3 točke prednosti. V drugem delu so se Ločanke zbrale, z dvema trojkama prešle v vodstvo in tako naredile zmedo v ekipi Kranja. Kranjčanke so začele igrati na silo, Ločanke pa izkoriščati njihove napake.
Trener Kranja Erlah je po tekmi rekel: »Boljši vedno zmagajo. Ci-glarjeva je igrala s temperaturo, kapetanka Gartnerjeva pa je igrala kriminalno slabo.«
Triglav : Smelt Olimpija 97 : 119 (46 : 57)
Kranj, 5. oktobra, športna dvorana na Planini, gledalcev 500, sodnika Lindič (Ljubljana), Strnad (Domžale)
Triglav: Lojk, Ceranja 19 (4-4), Mubi, Prevodnik, Prezelj, Tušek, Tadič 10 (2-0), Bošnjak 21 (11-9), Subic 2, Kastigar 3, Jeras 12 (6-5), Mitič 30 (6-6)
Smelt Olimpija: Horvat 8, Šiško 7 (4-3), Daneu 4, Mirt 8, Bačar 4, Hauptman 12, Kraljevič 6 (1-0), Volfan 31 (8-7), Kotnik 13 (1-1), Durišič 26 (5-4)
Število osebnih napak: Triglav 21, Smelt Olimpija 27 Pet osebnih napak: Kastigar 33 minut, Bačar 36 minut Izvajanje prostih metov: Triglav 35-30, Smelt Olimpija 19-15 Met za tri točke: Ceranja 3, Mirt 2, Vilfan 2, Hauptman 2, Kastigar 1, Jeras 1.
V prvem delu srečanja se je peterka Tadič, Bošnjak, Šubic, Jeras in Mitič dobro upirala izkušenim košarkarjem Smelt Olimpije. Na odmor so igralci odšli z razliko 11 točk. V drugem delu so domači igralci zmanjšali razliko na eno točko, vendar so jim pošle moči, kar so gostje izkoristili in s težko zasluženo zmago odšli v Ljubljano.
Igor Dolenc trener Triglava je po tekmi dejal: »Zaslužena zmaga gostov. Premagala nas je višina in izkušenost.«
J. Marinček
Rokomet
Zmaga Olimpije
Kranj : Olimpija 16 : 21 (9 : 12)
Kranj, 5. oktobra, športna dvorana na Planini, gledalcev 80, sodnika Hreščak, Bolčina (oba Ajdovščina)
Kranj: Ropret, Čeferin, Tkalec I, Šturm-Jelenič 8, Bajrovič, Her-lec, Jeruc 1 Mežek 6 (2), Križaj, Škofic, Osterman, Ogrizek Olimpija: Škopilija, Babic. Vinčič, Danic 5 (2), Šturm 13 (7), Kurent, Marton 2, Kapidič 1, Tomšič, Klopčič, Stefanisin, Minčič Sedemmetrovke: Kranj 5 (2), Olimpija 9 (9) Izključitve: Kranj 2, Olimpija 5
Rdeči karton: trener Olimpje Bašič, Kurent - tretja izključitev V prvem delu srečanja je bila ekipa Kranja enakovreden nasprotnik bivšim igralkam prve lige. Do rezultata 6 : 6 so bile stalno v vodstvu, največ za dva gola. Pri tem rezultatu sta sodnika oškodovala domačinke, kar so gostje iz Ljubljane izkoristile in prevzele pobudo. V drugem delu srečanja so igralke Kranja naredile nekaj manjših napak, kar pa je izkušena ekipa Olimpije izkoristila. Največja razlika v drugem delu je bila sedem zadetkov (12 : 19). Trener Kranja Kavčič je po tekmi dejal: »Odigrali smo dobro, pohvalo zaslužijo vse igralke za dobro in prizadevno igro v obrambi.« Rokometaši Preddvora so gostovali v Murski Soboti in izgubili z rezultatom 26 : 17 (13 : 9).
J. Marinček
MARMOR HOTAVLJE
Gorenja vas tel.: 064/68-210
PRIDITE - PRESENEČENI BOSTE NAD PONUDBO IN KVALITETO!
GLAS   14. STRAN
MALI OGLASI, OGLASI
Torek, 8. oktobra 1991
ono no n&
£oj> zašto ni /
Metalkini blagovnici
i Kamnik ■ "
primer
A.
4.636,201
POVPREČNA VRED
7.109,90
	i   S1-8	
IS	1 U	
D	E   S   E T	
1.934,00		
		
iii IjH
|J5^00J|
1.002,00
Po desetih nakupih kateregakoli blaga v Metalkini blagovnici Kamnik in ne glede na vrednost ima kupec posebno ugodnost:
Tigovinn n l/udi t potebnlmt m*ntl
i enajstem zaporednem nakupu se kupcu odšteje povprečna vrednost predhodnih desetih nakupov. Možnost nakupov velja pri gotovinskih plačilih do konca leta 1991.
Vključite se v akcijo!
oUMPgsKiH
^RTV«UE '92.
MENA ^NEDELJSK. ^NJSK« t<ST
/tU 1991
KOC*
Razstava kitar v Mengšu
V galeriji Oranžerija v Edigso-vem klubu bo v četrtek, 10. oktobra, ob 18. uri, otvoritev razstave kitar. Na otvoritvi se bodo poleg nenavadnega umetnika, Ignaca Zaletelja, ki razstavlja svojo zbirko kitar, predstavili: Tomaž Pengov (lutnja) in Bojan Drobež (kitara) ter orkester Mandolina iz Ljubljane. Petkov večer, 11. oktobra, ob 19. uri, pa bo namenjen ljubiteljem jazza, ko bodo nastopili: duo Milan Ferlež (kitara) in Andrej Arnol (saksofon), kot solist na kitari pa še Lado Re-brek. V soboto zvečer, 12. oktobra, pa vabijo na koncert resnejše glasbe s klasično kitaro. • M. P.
Pomoč prizadetim
Radovljica - V akcijo za zbiranje pomoči prizadetim ob agresiji na Slovenijo so se vključili tudi člani osnovne šole Antona Tomaža Linharta v Radovljici. Zbrali so 38.850 dinarjev in jih namenili Borisu Habjaniču v Presiki pri Ljutomeru. Borisa HabjaniČa je posebna delegacija šole obiskala prejšnji teden in mu izročila denar. • (až)
Konfederacija 90 o lastninskem zakonu
Kranj, 4. oktobra - Konfederacija sindikatov 90 je v procesu nastajanja nove lastninske zakonodaje ves čas zelo aktivna, tudi v zvezi z zadnjim vladnim zakonom je parlamentu predložila kopico predlogov . in enajst konkretnih dopolnil k besedilu predlaganega zakona.
Na današnji seji sveta Konfederacije 90 v Kranju, kjer je
ocenjevala usklajevanje last; ninske zakonodaje v posebni skupščinski komisiji, so pov«; dali, da je komisija v precejšnji meri upoštevala nekatere ključne pripombe Konfederacij« 90. Posebnega pomena so tako nove rešitve glede širše udelei" be delavcev pri lastninjenju |B bodočem upravljanju podjetij, neproračunske uporabe priva-tizacijskega izkupička, druga* čnega oblikovanja sveta g imenovanje članov upravnih odborov podjetij in vprašanj* lastninjenja holdingov. Nis° pa denimo upoštevana opozo-rila sindikatov o popolni nesprejemljivosti merila mladolel' nosti na določen dan kot pop/ lage za delitev državljanski" delnic. Vztraja tudi pri zahtevi, da skupščina sprejme zakol vsaj z dvotretjinsko večino.
DOMUS razstavlja
Dopolnilo k vsakodnevne* mu jedilniku
Ljubljana, oktobra - Center z* zaščito potrošnikov Ljubljani Kardeljeva 2 vabi na razstav«* pod naslovom DOPOLNIL? K VSAKODNEVNEMU JEDILNIKU, ki bo od 8. do H-oktobra v njihovih prostorih (zraven uršulinske - cerkve)-Predstavili bodo dietetični pr°' gram za dojenčke PLIVA Zagreb ter linijo prehrambenih izdelkov višje kakovostne ravni -DIEKAL program Podravke Koprivnica. Poleg degustadj bo razstavljene izdelke možn° tudi kupiti, predvsem pa bo to dobra priložnost, da se s tem' izdelki seznanimo, in da postanejo sestavni del našega jedilnika. • D. D.
TEHMHK
SPLOŠNO GRADBENO PODJETJE
Stara cesta 2, 64220 Škofja Loka Telefon: 064-620-371, 620-375 Telefax: 064-620-375
Po sklepu delavskega sveta z dne 3. 10. 1991 razpisujemo
JAVNO DRAŽBO
nezasedenega dvosobnega stanovanja v velikosti 60,70 m2 v Škofji Loki, Podlubnik 159 z izklicno ceno 1.558.000,00 din. Javna dražba bo dne 31. 10. 1991 ob 8. uri v sejni sobi SGP Tehnik, škofja Loka, Stara c. 2.
Ogled stanovanja je mogoč vsak dan od 8. do 14. ure; informacije dobite po telefonu 620-371.
Na dražbi lahko sodelujejo pravne in fizične osebe, ki na kraju dražbe vplačajo varščino v višini 10 % izklicne cene. Ob enakih pogojih kupcev imajo prednost pri nakupu delavci SGP Tehnik.
Davčne obveznosti plača kupec.
Kupec je dolžan prodajno pogodbo skleniti takoj po zaključku dražbe, ceno ter druge obveznosti pa poravnati v roku 15 dni po sklenitvi pogodbe, sicer varščina zapade.
MALI OGLASI
@217-960
APARATI STROJI
Prodam MOTORKO Husqarna, tip 61 FF. g 622-581_16718
Prodam nov OVERLOCK, znamke Baby Lock. ^ 216-153_16758
Prodam nov AVTORADIO Sparkomatic in ZVOČNIKE, g 311-001_17040
IZPOSOJA videokamer. Enostavna upo-raha. "g 241-265 _17107
Prodam nerabljeno termoakumulacijsko PEC.^ 633-156_17110
Prodam žitno SEJALNICO. Prosen, Stra-hinj 10, Naklo_17111
Prodam nov ŠIVALNI STROJ v kovču. ^ 75-610, zvečer 17120
mm	
i	^T^\ ROBINSON club TRŽIČ \ \ DETELJICA 1-J tel.:52-266
V četrtek, 10. 10., ob 21. uri nastopa
DAMJANA
in H0T H0T H0T
Prodam ohranjen, STROJ. 9 324-622
rabljen
PRALNI 17123
Prodam termoakumulacijsko PEČ, J3 k\V. g 45-711 _17126
Prodam dvojno POMIVALNO KORITO. 218-480_17127
Prodam ŠTEDILNIK, 4 plin, 2 elektrika. 218-480_17129
Prodam 5 k\V termoakumulacijsko PEČ. 9 242-857_17131
Prodam VIDEOREKORDER. Cena 500 DEM. flf 52-314 17147
Poceni buseh. 1
jrodam ŠTEDILNIK Kuppers-r 74-663 17152
Ugodno prodam 2 leti star kombif'{'$ HLADILNIK. flE 802-081__JJ^
Ugodno prodam- malo rabljen P^iiJ^
STROJ. V 66-270_
Prodam malo rabljen zidan ŠTEDILl:<59
g 66-148 _iijjj:
Prodam PUHALNIK za rezanje in P",^
nje sena. & 51-288___i<£
Prodam   1-igelni   inudstrijski ,i|7?
LOCK. Ig 422-380____U-jJ
Novo Grundfos ČRPALKO proda^,^
4.500 din. ^ 83-055___
Ugodno prodam ŠTEDILNIk12 + 2\t
g 68-452___l^,
Poceni prodam PEČ na olje. Pipa"0??^
Šenčur, g 41-095__——-lltf
Prodam 10-litrski BOJLER in PL-E1.1^
STROJ. 215-197___
Prodam ŠTEDILNIK KuppersbušfoJjJ
__<ij
Prodam  VARILNI  APARAT 0£&P Varstroj,  180 Amperov in >nduS7i PLETILNI STROJ Veritas. <flf 83"°^
Torek, 8. oktobra 1991
MALI OGLASI, OGLASI
15. STRAN Qm^m^mEmLAS
prodam čelni NAKLADAC za IMT 533 -^1® 70-009_17233
JEDILNIK (2 + 2), rabljen, prodam. *_45-264_17254
Jrodam nov PISALNI STROJ v kovčku. JBhL® 81-834_17277
Prodam RADIOKASETOFON, GRA-jjOFON in PLOŠČE, g SM58 17281
^odam CIRKULAR in termoakumula-SjskoPEČ. ® 212-200_17284
^silnik perila, poceni prodam. Smo-Sjj-26. ® 802-040_17289
Računalnik Atari soo xl z vso opre-
l!!P^prodam. ® 242-289_17291
^pdam nov 200-litrski BOJLER TVT. JgJO-OSS. zvečer_17292
''fodam Dynudio ZVOČNIKE. Kalinško-l^Kranj,® 242-133_17305
prodam PLETILNI STROJ Singer. * Ijj27 ali 73-624_17316
Jr°dam PUHALNIK za rezanje in puha-Jjesena. ® 51-288 17320
GLASBILA
Vodarn električne ORGLE Siel HB 720. ,£73-827 ali 73-624_17315
gradbeni
Material
j----
Jpdarn 6 ŠPIROVCEV, dim. 14 x 12 cm. ^64-188_17115
ffodam lamelni hrastov PARKET, I. kla-i^® 622-353_17134
podani lesen kmečki STROP. Košir, Jankovo 91, Sk. Loka_17150
f'odam 2 kub. m. smrekovih PLOHOV Ln OKNO, dim. 60 x 60 cm. Ivana Hri-17185
Na lestvi PLESKAM opaže in fasade, ® 76-342_17173
NAPELJUJEM centralne kurjave, ® 65-817, po 19. uri_17195
RESTAVRIRAM starine, slike, freske. ® 45-372_17197
RAČUNALNIŠKI PROGRAM za trgovino. ® 48-249_17225
INSTALACIJO vode na hiši, tudi popravila!® 218-427_17226
VARIM cisterne, ograje - hitro in zanes-ljivo. _?■ 83-673_17236
SKRBIM za grobove na kranjskem pokopališču. ® 48-067 17247
Občasno ČISTIM stanovanja, LIKAM - v Kranju, ® 48-067_17248
OPRAVLJAM prevoze s kombi-bus vozi-lom. g 323-522_17294
OTROŠKA OPREMA_
Prodam AVTOSEDEŽ in otroški VOZIČEK Aico. ® 58-203 17124
NOVA TEL. ŠT.
328-540
y Ser v i«
RAJKO KlMIFIC
Tončka Dežmana 4, Kranj
Ugodno prodam dvosobno STANOVANJE v Kranju. ® 46-030
VARSTVO
Prodam 41-897
otroški VOZIČEK
Peg. ® 17181
Ugodno prodam kombiniran otroški VOZIČEK® 216-707_17189
Prodam belo otroško ZIBKO, ® 85-351 _17216
VOZIČEK 7 a
Prodam dvojčke
jlobok otroški B> 44-142
17300
Ugodno prodam otroško POSTELJICO. ® 215-351, popoldan_17303
Prodam otroško POSTELJICO z jogijem. ® 211-149 17304
Jja9, Cerklje
j!_*lam bukove DESKE, deb. 35 mm.
3* 45-263_17215
ft°dam PUNTE in BANKINE. ® 1^009_17238
Vodarn 8 OKEN, 120 x 120 cm in 2 ^ODNA VRATA. ® 622-089     17243
Jr°dam VHODNA VRATA. Cena po do-ž^u. ® 631-335_17245
Vam balkonska VRATA, dim. 100 x cm. ® 633-677 17246
Izobraževanje
J?t>im INŠTRUKTORJA za programira-!!*Cohol. ® 620-545_I7I36
jVesorica INSTRUIRA in PREVAJA iljgleščino. ® 78-911_17174
INSTRUIRAM matematiko, fiziko, za ^j" SŠ. ® 242-086_17257
I RAM matematiko fiziko, za "SŠ. ® 43-131 17285
OSTALO
Ugodno prodam KOTEL za žganjekuho. ® 213-157_16991
Prodam novo PRIKOLICO za osebni av-to. ® 421-550_17162
Prodam 10 kvad. m. suhih bukovih DRV. g 622-656, po 14. uri_17164
Prodam ZLATO za zobe. ® 310-265
_17182
KOŽE.
V popoldanskem času VARUJEM otroke; lahko občasno. ® 215-701, zvečer 16685
VOZILA DELI
Prodam MASKO, PRAGA, BLATNIKA, novo, za Z 101.® 81-384 17271
Prodam nove plastične BLATNIKE za R 4. ® 216-153_16761
Ugodno prodam dodatne prednje in zadnje kromirane CEVI, zavorne ČELJUSTI, prednje LUČI, ROKO za prednje kolo, zadnji SPOJLER, prednji ODBIJAČ, stransko vratno STEKLO in druge DELE za Lado Niva. ® 77-054 16950
Prodam izpušni LONEC in zadnji LEŽAJ za Z 101. g 57-633_17161
CITROEN GS, GA, Visa, po delih pro^ dam. ® 691-946 17183
Prodam DELE za Citroen GS in Kup-persbuch. Uf 79-642_17206
Prodam razno PLOČEVINO za Z 101. ® 84-834 17262
Prodam Z 750, letnik 1985, registrirana. _? 801-567_17207
Prodam SUBARU Rex, letnik 1988, rdeč. ® 861-186 17210
HONDO CRX, letnik 1986, prodam. Dolenc, Sp. Gorje 205_17211
Prodam 126 P, registriran do avgusta 1992. ® 218-945_17212
Prodamo DAIHATSU Charade, letnik 1991. Informacije na ® 217-481, dopoldan_17217
Prodam Z 750, letnik januar 1979. Cena 800 DEM. ® 218-174. po 15. uri 17221
Prodam Z 101, dobro ohranjena. Cena po dogovoru. ® 620-711 17224
Prodam JUGO 45 EX, letnik 1987. Vrtač, Zg. Duplje 79_17230
Prodam JUGO 55 Koral, letnik 1990. ® 52-014_17231
Prodam R 12, letnik 1974, registriran. ® 75-719_17237
Prodam Z 101, stara 4 leta, 50.000 km. Cena po dogovoru. Zorč, Gorjuše 13, Boh. Bistrica_17240
Ugodno prodam VISO 11 RE, letnik 1986, prvi lastnik. Zvirče 5/b, Tržič, ® 57-336_17250
Prodam VW PASSAT, starejši letnik, 1. barva.® 217-604 17253
Prodam jugo 45, 65-055, popoldan
VOZILA
Prodam 65-939
ustrojene telečje
17201
Prodam KADI za namakanje sadja, ® 633-009 17220
Prodam PRIKOLICO, 140 x oktobra 29, Cerklje
80 cm. 4. 17242
HUPIM
jS'm TELICO simentalko, od 60 do 80
M* 061/611-527
17135
*uPim dva OBROČA - KOLESI za R 5, z Bfci.® 57-633 17143
pUPim I teden starega BIKCA simental-S*® 79-609_17178
I^Pim od 80 do 100 kg težkega BIKCA '^cntalca, za nadaljno rejo. ® 73-534 17314
Prodam KAMP PRIKOLICO Treska 380. Cena 1.200 DEM. Janko Maček, Podhom 45, Zg. Gorje_17265
PRIDELKI
Krmilni KROMPIR Rafuza, prodam. Starman, Godešič 26, Škofja Loka, ® 633-918_16977
Ugodno prodam SENO iz kozolca. ® 421-086_ 17180
Prodam silažno KORUZO. Prebačevo 45, Kranj, g 327-203_17251
Prodam MAČEHE in KRIZANTEME Konc, Mošnje 37, Radovljica, ® 79-943 17258
Nujno prodam GOLF diesel, letnik 1984. ® 695-051 16740
R 5 CAMPUS 5 V. 10/91, prodam. Cena 13.900 DM. ® 40-537
R 21, letnik 1989 - 19.000 DEM, KOMBI VW diesel Bus, letnik 1983 - 17.500 DEM in BUGGI FIAT 850 - 3.500 DEM, pro-dam. g 723-393_16769
Ugodno prodam nov R 19 TSE Shamade. ® 242-815, po 20. uri_16842
Prodam WARTBURG Tourist. letnik 1978, obnovljen. Kokalj, Gorice 20, Golnik_16869
Prodam VW 1300, letnik 1971.® 77-731
R 18. obnovljen, ugodno prodam, vec, Begunje 106
Bulo-17002
GOLF JL, letnik 1979, 80.000 km, registriran do 4. 4. 1992, obnovljen, ugodno prodam, ® 73-201_17013
Prodam 126 PGL, letnik september 1987, 42.000 km. ® 57-658_17106
Nov. registriran SUZUKI Maruti, prodam. ® 324-125 17108
POSESTI
Prodam ohranjeno Z ® 46-273
101,
letnik 1978 17112
Lokali
^ajem oddam SKLADIŠČE v Naklem. ^M)-852_17104
i?5 Pomoč pri delu - šivanje, oddam pro-v^R-® 31 1-935_17286
RENČIJO, l IO kvad. m., takoj oddam . najem. ® 325-922. od 7. do 9. ure in 00 17. uri 17308
Prodam zazidljivo PARCELO v Sovod-nju. Ur 692-552. zvečer_17153
PARCELO, 300 kvad. m., (voda, elektrika), na Gorenjskem, prodam. Šifra: MIR _17227
Prodam HIŠO v IV. gradb. fazi, z velikim vrtom, g 74-251_17280
Prodam dvostanovanjsko HIŠO v Bcgu-
njah.
73-827
17317
Prodam Z 750, letnik 1979, registrirana. ® 47-576_17113
Prodam JUGO 55 A, letnik 1988. 22.000 km. g 622-185_17114
Prodam AUDI 50, letnik 1975. Tavčarjeva 14, Jesenice 17117 Prodam LADO SAMARO, letnik 1977. ® 801-605, po 15. uri_17118
Razprodaja - FORD SI ERA, ugodno! ® 215-887 17121
Motorji Kolesa
kr°dam MOTOR 15 SLC, letnik 1981. ^P^3/b (Srečo)
RAZNO PRODAM
Prodam traktorske GUME, dim. 11.2- 10 - 28 in otroško POSTELJICO _? 622-192_17016
Prodam STAJICO, barvni in črno-bel TV. ® 79-642_17205
101 in KOMPRE-P421-265 17241
Prodam WAKTBURG z novim VW C			olf
motorjem, ® 212-	91	17	22
Prodam VW 1300,	letnik	1972, jegistri-	
ran.® 216-239		17	25
Prodam Z 101, ® 695-033
letnik 1983, 67.000 km.
17130
Prodam JUGO 45 AX, letnik 54.000 km. ® 74-726, zvečer
1987, 17133
MENJALNIK za Z SOR, 40 I, prodam,
Prodam jugo 45, letnik * 51-128
989. 6.000 km.
17137
!°dam dodatno opremljeno KOLO na  STAN. OPREMA
Prodam Z 128, letnik DEM. ® 75-167
1989. Cena 5.700 17138
[Prestav
57-633
17142
-LP^am lepo ohranjen APN 6. Brezje 76, ^L^OM_17154
-L°dam CAGIVO Kros 125, letnik 1988. 5^6-014_17169
J^am  Tomos  AVTOMATI K, >2M_r 632-405
letnik 17203
uJno prodam APN 6.
68-682, zvečer 17228
•fcpdam MOTOR 200 D, z dokumenti.
1^^067_17249
8°dno prodam CTX 80, letnik 1989. ® ■Ž|»«23_17261
PBVESTILA
Ugodno prodam KUHINJO in SEDE-ŽNO GARNITURO, ® 329-982 16974
Prodam hrastovo OMARO, 200 X 120 x 50. Triglavska 2, Žiri_17149
Ugodno prodam nov WC KOMPLET, svetle barve, ® 50-825_17177
Prodam kotno SEDEŽNO GARNITURO in dva TEPIHA, ® 58-317_17196
Ugodno prodam novo belo kuhinjsko NAPO, ® 58-282_17213
Ugodno prodam KAVČ - LEŽIŠČE. * 45-098 17274
Prodam bmvv 315, letnik ran. 9 620-976
983, registri-17141
Ugodno prodam Z 750. Kersnik, Gorenjska 45, Bled - Ribno 17144
Prodam VW 1200. letnik 64-358, popoldan
1975. ^ 17151
Prodam ali menjam 1984.« 631-721
18 TU, letnik 17155
Prodam Z 750, letnik 1976, nereg. Bistrica 6, Duplje 17158
Prodam jugo 55, letnik 3.300 dem. •» 79-523
Cena 17163
Prodam GOLFJGL, letnik 1982, registriran do oktobra 1992. » 328-698 17167
ŠPORT
Prodam Z 750. Janko Plesec, Zg. 176, Žabnica
Bitnje 17168
j r^— —
viiJ TV- VIDEO, HI-FI, SERVIS. Popra-
Na21? vse vrsle TV- v"~" ^RAVE. 9 329-886
'Ia?0 vse' vrste' TV," VIDEO Tn "h!-FI 16355
la«P^A trakov za tiskalnike. Naročila
jfr^j6' /576-078_16398
Ij^TlRAM   stiskače   Fiocchi. Cena
Jin.^ 216-153
16760
4P°SOJA
Videokamer! Enostavna upo-
1^1^ 241.265_16848
v^j'm POPRAVILO ali PREDELAVO s,«n¥ Por,ištva po želji ter montiram nske obloge in napušče. 9 75-940
--—
U^AM, LEKTORIRAM in PREVA-
S^J^j-ačunalniku.« 312-221 17116 okna, opaže, ograje. Možnost
Prodam UTEŽI za Body Building. Zelo ugodno!® 66-958 17187
STANOVANJA
Prodam 2-sobno STANOVANJE, 60 kvad. m. Cena po dogovoru. Možnost 50 odstotnega kreditiranja. f| 323-684 ali
633-927_17007
Mlad par išče STANOVANJE v Kranju. ® 212-715   '_17119
Prodam 126 P, letnik 1981. Gorje 41
Knaflič, Sp. 17170
Prodam GOLF JGL, vljen. # 78-616
letnik 1981,
obno-17175
Prodam uvožen R 5 TL, 74-831
letnik 1990. ® 17176
letnik 1984.
17256
Prodam karamboliran JUGO 55, letnik 1985, celega ali po delih. Šubic, Sp. Sorica 4_17263
GOLF, letnik 1982, prodam za 5.200 DEM, g 061/481-135_17266
Z 750 - 850, letnik 1985, prodam, f 061/481-135_17267
R 4 GTL, letnik 1984, registriran, pro-danvg 81-241_17270
Poceni prodam 126 BIS, letnik 1991. ® 45-570_17272
Prodam R 4, letnik 1978, registriran do 25. 10. 1991. Cena 500 DEM. <£> 78-795 _17275
Prodam OPEL KADETT D 80 1.3, uvo-žen iz Nemčije. Cena po dogovoru. Marija Mravlja, Sv. Duh 107, Škofja Loka, ■g 632-333_17276
Prodam R II GTL, 58.500 km. flr 73-380, popoldan_17278
Prodam HONDO Civic 1.5 GL HB, letnik 1990.® 59-152_17279
Prodam JUGO 55 AX, letnik 1988. Kor-barjeva 34, Kranj 17282
Prodam JUGO 45, letnik 1985. Leše 37. Tržič 17290
Prodam R 4, letnik 1986 in R 4, 1987. Vrhnje 56
letnik 17295
Prodam Z 101, letnik 1978. Markič, P. Mcdetove 6, Naklo_17296
Prodam Z 128, letnik 1986. Cena 3.200 DEM, g 45-532_17297
Nujno prodam LADO 1300, letnik 1986. ® 76-033_17298
Prodam Z 101 GT 55, letnik 1987. delno karambolirana. Britof 329, Kranj 17299 Prodam Z 101, letnik 1978. 9 218-943, popoldan 17302
Prodam PEUGEOT 405 G L, lenik 1989. Kern, Britof 98/a_17306
Prodam R 4 GTL, letnik 1982. Nastran, ® 422-098 17307
Prodam R 4 GTL, km. * 65-545
letnik 1985,
52.000 17309
Prodam VW jetto, letnik 1981 312-263
17310
Ugodno prodam Z 101 SC, letnik december 1979. Kolman, Zgoša 84, Begunje, 9 73-446 17311
Prodam Z 101 GTL, letnik Zg. Duplje 6, ® 47-239
1984.
Zelič, 17312
MM, d.o.o., ugodno prodaja naslednje avtomobile: TOYOTA Corolla XL, letnik 1990, VOLVO 340 G L, letnik 1986, Z 101 Skala 55, letnik 1980, Z 128, letnik 1986, FORD ESCORT 1.3, letnik 1987, R 4 GTL, letnik 1989, dva BMW-ja in nekaj VW GOLFOV. ® 70-462 ali 51-805
17313
Prodam Z 750, letnik 1980. zvečer
8M35, 17318
V najem oddam STANOVANJE®
opremljeno 311-935
-sobno 17208
L^foke- ® 76-342
17140
,!~LJUJEM vodovod in centralno. 1^7023_ 17146
%T*-AVA in MONTAŽA pohištva, freg^opnic. ® 83-727_17148
!«"i^in Poceni lepo POPLESKANA hi-
^-^_7_6;342_17171
jokanje opažev in fasad ima novo TEL. ^6-342 17172
Prodam 2-sobno STANOVANJE na Planini, s centralnim ogrevanjem in telefo-nom. ® 327-003_17219
Lastniško 2-sobno STANOVANJE, 57 kvad. m., s centralnim ogrevanjem in telefonom, ugodno prodam. ® 620-354 _17223
Prodam 1-sobno STANOVANJE v Škofji
Loki, g 622-703_17244
Dvosobno STANOVANJE v Kranju vza-
mem v najem.® 213-713_17260
V najem oddam I-sobno STANOVANJE. ® 311-935 17287
Prodam KOMBI 850, 7 +1, letnik 1978. Dobračevska 28, Žiri_17184
Prodam R 5 Campus, 5 vrat. ® 77-209 _17186
Ugodno prodam Z 750, letnik 1979, registrirana do junija 1992. Cena 1.000 DEM. Marija Skumavec, C. v Rovte 19, Jesenice _17190
OPEL REKORD, letnik 1982, prodam za 6.000 DEM. ® 801-357_17192 „
Prodam Z 101, letnik 1978. Ropret, J. Pu- ŽIVALI
harja 2, Kranjn_17198 __________
Prodam Z 101 Skala 55, letnik 1988, re-gistr. ® 802-756_17199
Prodam 126 P, letnik 1988. ® 73-300
jugo 55, letnik 1985, prodam za 3.200 dem.® 79-523 17321
ZAPOSLITVE
Sprejem DELO na dom - leplenje, šivanje, pletenje... ® 215-701, zvečer 16648
Če imate dovolj prostega časa in si želite dodatno zaslužiti, se pridružite uspešni zastopniški skupini DZS. ® 59-063 _16983
Želite, da bi bili vaši prihodki večji. ® 241-795 17128
Iščem kakršnokoli DELO, razen akvizi-terstva. ® 77-609_17209
Honorarno zaposlimo dekle za STREŽ-BO. ® 422-280_17252
Če bi radi dodatno zaslužili ali ste brez zaposlitve in imate lasten prevoz, pokličite v torek, na ® 242-003_17259
Želite izboljšati svoj življenjski standard? Nudim vam prijetno DELO - niso knjige! Informacije na ® 74-207, v torek, od 13. do 19. ure_17264
Gostilna v Kranju zaposli simpatično dekle za delo v STREŽBI. Šifra: HONO-RARNO_17273
Komunikativnim osebam nudimo hono-rarno DELO® 323-135_17283
Iščem ŠIVILJO za samostojno delo. ® 311-935_17288
V redno delovno razmerje sprejmemo NATAKARICO. Hotel "Jelen". Kranj
17301
17200
Prodam Z 750, letnik 1980, z 850. ® 632-097
motorjem 17202
Prodam GOLF JXB, njen. ® 633-032
letnik 1987, ohra-17204
Prodam 220 kg težko TELICO simental-ko. ® 74-859_17188
Prodam KRAVO frizijko, molznica. ® 66-832_ 17191
Prodam 8 tednov stare NEMŠKE OV-ČARKE.® 241-865_17194
Prodam brejo KRAVE. Polje 7, Begunje 17232
Prodam brejo KRAVO. Novak, štruklje-va 2, Radovljica_17109
Prodam 29 mesecev starega KONJA. Par-tizanska 14, Bled_17132
Prodam 6 tednov stare PRAŠIČKE. Ko-privnik 56, Boh. Bistrica 17145
Prodam 9 mesecev brejo KRAVO. Praše 15, Mavčiče 17166
Prodam 1-letne KOKOŠI. Bukovnik. Zg.
Bela 19, Preddvor_17255
Prodam KOBILO haflinger, stara 5 let,
breja® 692-761_17268
Prodam 7 mesecev staro ŽREBICO haflinger. ® 692-761_17269
Prodam čistokrvno DOBERMANKO. ® 78-553, od 17. do 18. ure 17319
Sporočamo žalostno vest, da nas je zapustil naš upokojeni sodelavec iz obrata Remontne delavnice
AVGUST KARLOVČEC
rojen 1930
Od njega smo se poslovili v torek, 1. oktobra 1991, ob 15.30 na pokopališču v Kranju.
DELOVNI KOLEKTIV SAVA KRANJ
ZAHVALA
Ob smrti naše mame, babice, prababice, tašče, sestre in tete
MARIJE KATRAŠNIK
roj. Petrič
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, znancem, va-ščanom ter sodelavcem Tekstilindusa — obrat Tiskarna za pomoč, darovano cvetje, izrečena soža-lja in spremstvo na zadnji poti. Posebno zahvalo smo dolžni sosedom, g. župniku, nosačem, pevcem iz Nakla, praporščaku in pogrebniku Navček iz Visokega.
ŽALUJOČI: Vsi njeni
Sp. Besnica, 1. oktobra 1991
ZAHVALA
V 84. letu starosti nas je zapustila naša sestra in
MARIJA TERAN
Iskreno se zahvaljujemo sosedom, prijateljem in znancem za izraženo sožalje, cvetje in spremstvo na njeni zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo osebju Doma upokojencev Kranj, g. župniku za lep pogrebni obred ter pevcem iz Dupelj za zapete žalo-- stinke.
ŽALUJOČI: Vsi njeni
Duplje, 27. septembra 1991
V SPOMIN
Kjer ovene roža, seme pada. Padajte semena v globočine! Samo Smrt in samo bolečine so vstajenja in življenja nada.
(A. Gradnik)
Ob peti obletnici smrti našega dragega
FRANCETA GRUDNA
se ga s hvaležnostjo in ljubeznijo spominjamo. Hvala vsem, ki ga niste pozabili!
Žena Olga in otroci z družinami
Kranj, 7. oktobra 1991
ZAHVALA
Ob boleči izgubi očeta, starega očeta, pradeda in strica
KARLA SENICA
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom in znancem, ki ste ga spremili na njegovi zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo osebju Doma dr. Janka Benedika iz Radovljice za nego in skrb, g. župniku za lep pogrebni obred ter pevcem iz Zabreznice za zapete žalostinke. Vsem še enkrat iskrena hvala!
VSI NJEGOVI
Radovljica, 25. septembra 1991
Slovenija in svet
OD PETKA DO TORKA
Spomenica Slovenije
Vsem državam sveta in mednarodnim organizacijam sta jo ob koncu moratorija naslovila slovenska vlada in predsedstvo. V njej pravita, da so odločitve slovenske skupščine z dne 25. junija znova veljavne.
Prek Italije v Bar
Pravi val ogorčenja na naši in italijanski strani meje je sprožila pobuda, da bi se ostanek jugoslovanske vojske iz Slovenije do 18. oktobra umaknil prek Trsta z vlaki in ladjami v Bar. Menda je za tako rešitev tudi italijanski predsednik Cossiga. Odgovori na proteste so za zdaj, da je to samo predlog, ne pa dokončen sklep.
"Želimo vas obvestiti, da bo Republika Slovenija po izteku veljavnosti navedenih sporazumov nadaljevala proces osamosvajanja, vštevši pridobivanje popolne gospodarske samostojnosti in mednarodnega priznanja. Hkrati bo nadaljevala prizadevanja za dosego trajnega miru in stabilnosti na jugoslovanskem prostoru," je med drugim rečeno v spomenici (promemoriji). Slovenija je izpolnila vse ključne točke Brionske deklaracije, zvezni organi pa so sprožili pravo vojno zoper Slovenijo. V tretji točki spomenice Slovenija poudarja, da so zvezni organi nelegitimni in zavirajo reševanje jugoslovanske krize. Tudi v Haagu bi morali biti subjekti sporazumevanja samo republike. Pri tem pa Slovenija ne bo zavirala povezovalnih ali razdruževalnih teženj narodov, ki imajo pravico do samoodločbe. Slovenija tudi ne vidi več potrebe po delovanju opazovalne misije v Sloveniji, niti mirovnih sil, saj vlada V Sloveniji mir, organi republike pa v celoti obvladujejo ozemlje in meje. V spomenici tudi izražamo pričakovanja do popolnega mednarodnega priznanja. Naš interes je zadržanje gospodarskega sodelovanja na ozemlju nekdanje Jugoslavije, nase pa prevzemamo tudi obveznosti, ki jih je v našem imenu prevzela Jugoslavija.
Zahteve za mednarodno priznanje
Razne organizacije in stranke terjajo mednarodno priznanje Slovenije in Hrvaške. Tako sodijo liberalni demokrati Nizozemske, s tem, da je zanje priznanje Hrvaške še sporno. Priznanje Slovenije so od kanadskega premiera Mulroneva in zunanje ministrice Mc Dougallove terjali kanadski Slovenci, oziroma njihova konferenca Svetovnega slovenskega kongresa. Priznanje slovenske in hrvaške države pa terjajo tudi predsedniki italijanskih deželnih svetov in skupščin.
Haag ni pritiskal na Slovenijo
Slovenska delegacija je na četrtkovem nadaljevanju mirovne konference v Haagu, našo državo so zastopali predsednik skupščinske komisije za mednarodne odnose Matjaž Šinkovec, namestnik zunanjega ministra Zoran Thaler, direktor slovenske SDK Igor Omerza in diplomat Marko Kosin, pričakovala močan pritisk na nas, da bi pristali na nadaljevanje moratorija. Vendar se to ni zgodilo, kar pomeni posredno priznanje Slovenije. Tudi tokratno zasedanje je določilo ustavitev ognja, pa od tega ni bilo nič, ampak se je vojna na Hrvaškem še stopnjevala, v Haag pa so povabljeni tudi predstavniki Srbov na Hrvaškem. Evropa postavlja kot bistven pogoj za priznanje spoštovanje človekovih pravic in pravic manjšin, kar pa Slovenija spoštuje. Pozitivno je sprejeta tudi njena pripravljenost, da kot samostojna država še sodeluje na konferenci v Haagu in da v prihodnje ne zavrača pogovorov o možnih novih povezavah na ozemlju sedanje Jugoslavije. • J. Košnjek
Pogovor o podjetništvu
Dobra zakonodaja in delovanja gospodarskega sistema
Slovenija ima od "stare Jugoslavije" goro predpisov, ki podjetništvu ne ustrezajo.
Bled, 4. oktobra - Klub Ni nam vseeno pri Liberalno-demokratski stranki Radovljica je v petek zvečer pripravil v Vili Bled pogovor o podjetništvu, ki so se ga poleg gostov - republiških poslancev Edvarda Ovna in Janeza Kopača ter predsednikov jeseniškega in radovljiškega izvršnega sveta Rine Klinarjeve in Jožeta Resmana udeležili tudi številni podjetniki iz radovljiške občine in tudi od drugod. Edvard Oven, ki ima kot podjetnik precej izkušenj s podjetništvom, je povedal, da začetki podjetništva v Sloveniji segajo v 1987. leto in da je danes pri nas že 15 tisoč zasebnih podjetij, 200 delniških družb in 1300 družbenih podjetij. Čeprav zveznega pre-mierja Markoviča radi vsevprek kritiziramo, pa je z (nerealnim) razmerjem med dinarjem in marko močno spodbudil podjetništvo. Za podjetništvo zdaj, v prehodnem obdobju, niso najboljši časi: poleg uradnega tečaja marke imamo še poluradnega in neuradnega, od 1. oktobra je revalorizacijska stopnja 17-odstotna, kar pomeni, da letna obrestna mera že presega 600 odstotkov, carinske dajatve se bodo v kratkem podvojile, tečajne razlike bodo bremenile uvoznike, poslovanje z jugom je oteženo in precej tvegano, osebni dohodki bodo malenkosti, tisti, ki bodo zaposleni, pa bodo lahko srečni... Janez Kopač je dejal, da je za razvoj podjetništva pomembno predvsem dvoje: zakonodaja, ki vsem postavlja enake pogoje in spodbuja k ustvarjalnosti, ter delovanje gospodarskega sistema in njegovih ustanov. Pri nas ustanove ne deluje (banka ni prava banka, zavarovalnica ni zavarovalnica itd.), veliko pomanjkljivosti pa je tudi pri zakonodaji. Še vedno nimamo sodobnega zakona o stečaju in likvidaciji podjetij, o preprečevanju monopolov, o varovanju intelektualne lastnine, o zbornicah, o pokojninskem skladu. Pri zakonu o privatizaciji je bistvo spora v različnih konceptih: v liberalno-demokratski stranki trdijo, da so v vsakem podjetju ljudje s "podjetniško dušo", ki bi podjetje vodili naprej in ga sčasoma odkupili; oblast pa je mnenja, da so ti ljudje pokvarjenci, ki jim ne gre zaupati.
V jeseniški občini so dosedanji rezultati podjetništva še veliko manjši, kot bi bili glede na potrebe in težave gospodarstva potrebni, je dejala predsednica izvršnega sveta Rina Klinar. Stopnja brezposelnosti je daleč nad gorenjskim povprečjem, število tistih, ki prejemajo socialne pomoči, pa večje od onih, ki dobivajo štipendijo. V občini je 168 zasebnih podjetij, več kot družbenih, in večina med njimi že posluje. Izvršni svet je v začetku leta sprejel program za spodbujanje podjetništva, na tem področju delujeta projektni skupini, podjetnikom, ki so odprli nova delovna mesta, pa so pomagali s posojili. Jože Resman je predstavil radovljiška podjetništva prizadevanja. Čeprav so v občini pričakovali, da se bo podjetništvo razmahnilo predvsem na področju turizma in prometa, se to, žal, ni uresničilo. Le redki so namreč spoznali, da je mogoče živeti tudi v "senci" hotelov.* C. Zaplotnik
Z Gorenjskim glasom po prijazni slovenski Koroški
Pod Najevsko lipo
Črna na Koroškem, 5. oktobra - Bili smo tam, kjer že stoletja koplje svinec mežiški rudar, domuje trden koroški kmet in o slovenstvu tod pričajo mogočne stoletne lipe. Bil je prelep dan sredi koroških vrhov, ko so se v jesenskem soncu kopale Uršlja gora, Raduha, Olševa in Peca, kralj Matjaž pa je še vedno mirno spal v njenih nedrjih...
Dolga vožnja je bila, to je res.   tod razvilo po letu 1772. Danes
Prvi postanek v Vranskem nam je še kako dobro del, posebej še, ko smo zagrizli v odlično malico, ki jo je tokrat za naše naročnike prispevala Veletrgovina LOKA Škofja Loka (naj povedo, kje se dobijo tako dobre in sočne domače klobase!), se poživili s prvo kavico. Potem pa naprej skozi Velenje, ki je sem in tja še Titovo, do s kulturo obogatenega Slovenj Gradca, mimo Dravograda in Otiškega vrha ter skozi Ravne na Koroškem, Prevalje in Poljano, znano po zadnji bitki druge svetovne vojne v Evropi, do prvega pravega postanka v Mežici. Tu smo si ogledali rudarski muzej s številnimi primerki silno zanimivih mineralov, ki pritegujejo zbiralce vsega sveta. Kalciti, galeni-ti, dendriti, limoniti, cerusiti, ara-goniti... Pravi mali čudeži, vzeti iz nederij matere zemlje in iz katerih so mežiški rudarji od nekdaj pridobivali svinec, cink in še kaj. Leta 1644 je bilo poslano sporočilo v Celovec, da "Matevž Ludinger, grofovski tottenpac-hovski upravitelj zlatega rudnika v Tlitningu zaradi neke v Črni, 2 milji hoda od Pliberka na Koroškem, na več krajih na dan prihajajoče svinčeve rude, pokorno prosi, da bi mu jo bilo štiri ali pet let brez obveznih dajatev dovoljeno načeti in kopati..." Vhod v rudnik v Črni na Koroškem nosi letnico 1665, 1746 se prvič omenja topilnica, železarstvo pa se je
rudnik svinca Mežica še vedno dela, še vedno je zaposlenih okrog 300 rudarjev in drugih delavcev (pred nekaj leti je delalo samo v jami okrog 700 rudarjev), vendar jim delo obljubljajo le še za deset let. Leta 2002 naj bi rudnik svinca Mežica zaprli. Do takrat pa upajo, da bodo razvili turizem, s katerim se bo dalo živeti. Res je, da jim je rudnik uničil okolje, o tem pričajo posušena drevesa predvsem nad Žerjavom, a odkar so leta 1970 topilnici vstavili zračne filtre, ki lovijo svinčev prah, je veliko bolje. Zdaj Črno, in okoliške vrhove spet preletavajo ptice...
Turizem bodo oprli na gorske kmetije, ki prijazno vabijo s svojo domačnostjo in pristnostjo, na ribolov, ki spet oživlja v potokih in rečicah koroških dolin, celo v sami Meži, kije bila do nedavna mrtva reka. Že zdaj'vabijo na smučanje, v Črni imajo vlečnico domala v trgu. Sicer je pa smučanja tu doma, dala je nekaj naših vrhunskih smučarjev, Pušniko-vo, Kunca, Pudgarje. Precej si obetajo tudi od lova, srnjadi je kot še nikoli. Da so tod doma dobri lovci, priča tudi nagačen medved, ki je 1960. leta paral ovce po Olševi, pa so ga domači lovci ukrotili, nagačili in je danes posebnost Črne. Tudi dobra domača koroška kuhinja naj bi bila privlačnost krajev pod Peco, Ol-Ševo, Raduho, Smrekovcem. Lepi
Z Radiom Kranj in Romano Krajnčan v Mini Mundusu
Vrtiljak pesmi, smeha, doživetij
Kranj, 7. oktobra - Radio Kranj je svoje najmlajše sodelavce, nagrajence iz nedeljske otroške oddaje Vrtiljak, ki jo vodi Romana Krajnčan, v soboto popeljal na ogled Mini Mundusa v Celovec.
Veseli avtobus, v katerega smo prisedli, je iz meglenega Kranja otroke najprej popeljal do sončne Kranjske Gore. V hotelu Vitranc so pripravili okusno kosilo, po njem pa se je druščina zavrtela na Ro-maninem Vrtiljaku. Otroci so igrali na inštrumente, peli, recitirali, pripovedovali šale in zanimive zgodbe, se ob tem dodobra spoznali, sprijateljili, zlili v veliko srečno družino.
Srečanje s Karavanškim predorom je bilo za marsikoga prvo. Naslednji kilometri do Celovca so minili, kot bi trenil, in že smo se znašli pred vhodom v Mini Mundus, mali svet velikih človeških dosežkov; tu je atenski partenon, tadž mahal iz Indije, rotovž iz Bruslja, operna hiša iz Sydneya, marmorna palača iz Teherana, grad iz Osake, Sulejmanova mušeja iz Istanbula, newyorški kip svobode, pariški slavolok zmage, poštevni stolp iz Pise, katedrala sv. Bazilija iz Moskve, bazilika sv. Petra iz Rima, Eifflov stolp iz Pariza, kitajska pagoda, radijski teleskop, londonski Big Ben in Tower, palača OZN iz New Yorka, tu so številni mogočni gradovi, cerkve in druge arhitektonske lepotice sveta, med njimi pa "drve" vlaki iz različnih časov, avtomobili in se na vodi pozibavajo jadrnice, parniki, rečne ladje... Skratka, Mini Mundus (odprt bo do 13. oktobra) se ponaša kar s 155 vernimi posnetki svetovnih znamenitosti. Res, prava paša za oči, zanimiva ura zgodovine, zemljepisa in še česa.
Tri ure, ki smo jih prebili v Mini Mundusu, so kar prehitro minile. Spet smo se zrinili v avtobus in skozi Celovec odhiteli proti Ljubelju. Znočilo se je že, ko smo bili spet v Kranju. Bilo je prijetno, zabavno, veselo. Otroci so peli, Romana z njimi, Kranjski kvintet jc igral domače viže, bil je vrtiljak, na kakršnem bi se radi še vrteli. • H. Jelovčan
Muslimani podpirajo slovensko samostojnost
Jesenice, 7. oktobra - Stranka demokratične akcije Slovenije, občinski odbor Jesenice, podpira vse zahteve slovenske vlade, slovenskega predsedstva in slovenskega naroda, za mednarodno priznanje samostojne Republike Slovenije.
V pozivu stranka SDA, v katero so vključeni muslimani, poudarja, da muslimanski narod, ki živi po vsej državi Sloveniji, priznava 7. oktober 1991 za dan dokončne osamosvojitve Slovenije, upajoč, da kmalu sledi tudi formalno - pravno priznanje. SDA poziva svoje članstvo, naj prevzame državljanstvo Slovenije, saj se muslimani štejejo za lojalne prebivalce slovenske države. Slovenski narod in slovenska legitimna demokratična oblast uživata vso podporo muslimanskega naroda in stranke Demokratične akcije za popolno neodvisnost in samostojnost države Slovenije. • D. S.
kraji so tod, le odkriti jih je treba našim ljudem, pa bodo radi prihajali sem. Predsednik Turističnega društva Črna na Koroškem Franc Jug je prizadeven mož. Njemu in njegovim sodelavcem je uspelo, da so v Črno in pod Najevsko lipo na Ludranski vrh spravili sam slovenski politični vrh. Tako je treba, pa zve za tvoj kraj vsa Slovenija. Sicer pa ta delček naše Slovenije zasluži, da ga pobliže spoznamo, toliko lepote je v njem, toliko prijaznih ljudi. Eden njih je tudi župnik Tone Vrisk, ki smo ga spoznali v cerkvi sv. Ožbolta v Crni; zelo pohvalno je spregovoril o svojih fa-ranih.
bilo tam gori še toliko lepše. Neokrnjena narava, sedemstoletna lipa (ki je v bistvu lipovec), mogočna Najevnikova kmetija, ubrana pesem "Črjanskih pobov", domaČ ržen kruh s soljo, šilce žganega, prijazna črnjanska dekleta, sončni bregovi in poln mernik dobre volje - kaj bi si še lahko želeli lepšega.
Le prehitro je bilo treba v dolino, kjer so nas v hotelu Planinka že čakali s kosilom in živo muzi-ko. Igrala in pela sta nam Benedikt Kopmajer in Jože Čekon, tisti, ki je pod Najevsko lipo s Peterletom skupaj igral na harmoniko, minister Plut pa "na kampl". Imenitno smo se zabavali. Če verjamete ali ne, smo tu ustanovili tudi prvi kvartet Go; renjskega glasa, v katerem so peli Milka Bertoncelj, Marija Pretnar, Anton Fende in Franc Per-dan, ženski svet je uprizoril pravo pravcato modno revijo, tekmovali smo v navijanju toaletne-
Zanimivo je bilo prisluhniti zgodovini mežiškega rudnika. Foto: D. Dolenc
ga papirja in smeha je bilo, da J« hotel Planinka kar razganjalo. Potem smo vendarle morali domov s trdno obljubo, da sem. med te prijazne ljudi še pridemo. Prav tu pod Peco smo lahko znova ugotavljali, da je Slovenija tako majhna in tako lepa, da moramo do obisti spoznali vsak njen košček. Čas je že! • D. Dolenc
Nam so Korošci v soboto pripravili nadvse prijeten dan. Vijugasta pot in za spoznanje preozki mostovi čez Bistro so bili za oba naša dva velika Integralova avtobusa trd oreh in le neverjetni spretnosti obeh šoferjev gre zahvala, da smo prišli čez tiste brunčke in ni bilo treba peš do Ludranskega vrha. Tudi zato je
Liberalna stranka
Ponovitev glasovanja
Ljubljana, 3. oktobra - Poslanski klub Liberalne stranke terja ponovitev glasovanja za člane sveta Banke Slovenije. V pismu predsedniku skupščine dr. Francetu Bučarju in javnosti pišejo: Glede na dejstvo, da je na skupni seji vseh zborov Skupščine Republike Slovenije dne 2. 10. ob glasovanju o predlogu predsedstva Republike Slovenije za člane sveta Banke Slovenije prišlo do tehničnih motenj zaradi napak glasovalnih naprav in očitno tudi sicer napačnega ugotavljanja sklepčnosti zbora združenega dela (ob devetkratnem ugotavljanju je bilo devet različnih rezultatov, pretežno pod zahtevano sklepčnostjo) je očitno, da je glede na izjemno tesne rezultate glasovanja (razlike v posameznih primerih od 1 do 3 glasove za potrebno izvolitev) nujno glasovanje ponoviti. To zahtevo postavljamo izrecno zaradi tega, ker je vodja našega poslanskega kluba pred glasovanjem zahteval besedo za proceduralno razpravo, pa je od predsedujočega žal ni dobil. Ne glede na to poslovniško kršitev, ki je že sama po sebi razlog za ponovitev glasovanja, pa menimo, da bo zaradi pomembnosti glasovanja za tako pomembno zadevo s ponovitvijo glasovanja odpravljen upravičeno izkazan dvom v verodostojnost spornih rezultatov. Pripominjamo, da je naša zahteva utemeljena tudi z dejstvom, da je bilo že naslednji dan zjutraj ugotovljeno, da so naprave delovale napačno oziroma so pokvarjene, zaradi česar jih ni bilo mogoĆe več uporabljati in se je družbenopolitični zbor odločil za glasovanje z lističi. Zahtevamo, da ta naš predlog posredujete v odločitev prvi naslednji skupni seji zborov skupščine. • J. K,
SDP o paketu lastninskih zakonov
Škofja Loka, 8. oktobra - Danes ob 17. uri bo v veliki predavalnic' šolskega centra Borisa Ziherla na Podnu odprta javna tribuna strank* demokratične prenove Škofja Loka o paketu lastninskih zakonov. J3' vno tribuno bo vodil gorenjski poslanec v republiškem parlamenti1 Emil - Milan Pintar. • H. J.
Okrogla miza o zaposlovanju
Kranjski in tržiški liberalni demokrati so se odločili, da združijo svoje moči in se vključijo v akcijo reševanja perečega problema j brezposelnosti. Zato bodo danes, 8. oktobra, ob 19. uri, v veliki sejni sobi Skupščine občine Tržič, organizirali okroglo mizo na temo ZAPOSLOVANJE. Na okrogli mizi bodo sodelovali: Frančišek Meglic, predsednik IS SO Tržič, Andrej Tavčar, sekretar sekretariata za gospodarstvoin član IS SO Kranj, Slavko Kalan, pomočnik direktorja Zavoda za zaposlovanje R Slovenije in Miran Tivadar, podpredsednik OO LDS Kranj. Vabljeni! • M. P.
Častniki Slovenije proti početju armade
Ljubljana, 6. oktobra - Vojno na Hrvaškem so odločno obsođ'lj tudi člani Zveze rezervnih vojaških starešin Slovenije. V svojem sp. ročilu za javnost so med drugim poudarili: "Ogorčeni in zaskrblje spremljamo nerazumna in nesprejemljiva početja in hudodelstva 3 made na hrvaškem ozemlju, ki se je očitno postavila na stran ve'vL. srbske politike. Za brutalno pobijanje prebivalstva, barbarsko un' v vanje in rušenje humanitarnih ustanov in zgodovinskih spomenik in drugih objektov ne more in ne sme biti nobenega opravičila. Ta ^ šna početja presegajo celo najnižje moralne in etične norme tu^'> vojaškega stališča. Častniki in podčastniki Slovenije najodločn^ protestiramo proti vsem, ki vodijo tako nečloveško politiko in so 0 govorni za vojna grozodejstva v sosednji republiki Hrvaški in ji S>*( zijo s silo zatreti svobodo, demokratični razvoj, humane in človes odnose." 0
Slovenski častniki na koncu sporočila obsojajo poseganje P orožju za reševanje kakršnihkoli sporov. Povzročitelje gorja in " zumnega početja pozivajo, da takoj prenehajo Z bojnimi dejstvo nji.« S. S.