PONEDELJEK, 19.6.2006 GOSPODARSKA ZBORNICA SLOVENIJE ISO 9001 Q-130 ISO 14001 E-052 ■f’u'/iìnd /i ■M im rnrifi BLAŽ TURK ULČARSTOJAN KOCJANČIČ IGOR KOLENC JANEZ ERŽEN HELENA RESMAN BOJAN POTOČNIK FRANCI , Dragi bralci kazalo © DRAGI BRALCI, LIP BLED PRED SKUPŠČINO DELNIČARJEV © © PROIZVODNJA IN PRODAJA V PRVIH PETIH MESECIH 2006 MEDNARODNI KOLOKVIJ NA TEMO NOTRANJIH VRAT © © BAROMETER SUGESTIJ VARSTVO IN ZDRAVJE PRI DELU, ZDRAVSTVENI ABSENTIZEM © © UGODNOSTI ZA ČLANE VZAJEMNE VOLITVE ČLANOV ©© SVETA DELAVCEV LIP V© KOLESARSKA DIRKA OKOLI BLEJSKEGA JEZERA DRŽAVNO PRVENSTVO AMATERJEV V VOŽNJI NA ČAS -OPATJE SELO, ROK ZALOKAR KOT PRVI ZEMLJAN OSVOJIL JANAK ČULI KADROVSKE SPREMEMBE, STANJE ZAPOSLENIH, OKTET LIP BLED, 100 LET GASILSTVA PGD BLED DOGAJANJA BLED - BOHINJ UREDNIŠKI ODBOR: Glavni urednik: Anton Koncilja ČLANI: Andreja Čoralič, Matej Mulej, Stojan Ulčar, Metod Purgar, Martina Šefman, Ciril Kraigher Foto: Arhiv Lipbled Kk ra ko čas hitro teče. kKmalu bo za nami polovica leta 2006, začelo se bodo šolske počitnice, s tem pa tudi čas dopustov. Zato vas že takoj na začetku opozorim, da v tej številki Novega Glasila objavljamo razpored letovanja v počitniških kapacitetah Lipbled. Moram priznati, da so apartmaji ob morju in hišici v Atomskih toplicah kar dobro zasedeni, vendar se še vedno najde prostor za tiste, ki se še niso odločili, kje bodo preživeli letošnji dopust. Prejšnji teden ste vsi lastniki delnic dobili na dom pismo predsednika uprave, vabilo na 11. skupščino Lipbled in pooblastilo za enega od naših štirih pooblaščencev, da vas zastopajo na skupščini. Lahko se sami udeležite skuščine ali pa pooblastite enega od pooblaščencev, da zastopa vaše glasove, ki jih je toliko, kolikor delnic imate. Posebej letos je pomembno, da se mali delničarji povežemo v skupen glasovalni blok, za katerega upamo, da bo lahko na skupščini v veliki meri podprl predlagane sklepe. S tem bi tudi dokazali, da mali delničarji tako po številu (saj nas je več kot 1200) kot tudi po lastniškem deležu predstavljamo skupino lastnikov, ki jo veliki delničarji ne morejo kar tako prezreti in ignorirati naših interesov. Zato vas še enkrat pozivam, da izpolnjena pooblastila čim prej vrnete na sedež podjetja. V Zagrebu odpiramo podjetje LIP Bled - Zagreb d.o.o, s katerim bomo na drug, bolj učinkovit način tržili svoje proizvode na hrvaškem trgu. V prvi fazi bo imelo podjetje eno trgovino v elitnem trgovskem centru Solidum v centru Zagreba, prepričan pa sem, da se bo podjetje s svojimi trgovinami v nekaj letih razširilo tudi na druga področja na Hrvaškem. S tem postaja Lipbled mednarodno podjetje. Začelo se je svetovno prvenstvo v nogometu. Vsem ljubiteljem najpomembnejše postranske stvari na svetu želim obilo užitkov ob spremljanju tekem, tiste, ki pa jih nogomet ne zanima, pa prosim za malo potrpežljivosti. Anton Koncilja Lipbled pred skupščino delničarjev Letošnja 11. redna skupščina 29. junija 2006 bo drugačna, kot so bile zadnje štiri, na katerih sem sodeloval. Pa ne zaradi dnevnega reda, ki je zelo podoben skupščinam drugih velikih slovenskih podjetij, ki kotirajo na borzi, ampak zaradi spremenjenih okoliščin, v katerih bo potekal letni zbor delničarjev. V letošnje poslovno leto vstopamo brez Lipovega največjega kupca Moderne Bauelemente iz Bremna, ki je podlegel težki tržni situaciji v Nemčiji. Lipbled je s tem izgubil kupca, ki je s svojimi nakupi odločilno vplival na razvoj proizvodnje notranjih vrat na Rečici in hkrati veliko prispeval, da je naše podjetje težka devetdeseta leta, ki jih je zaznamoval razpad Jugoslavije, preživelo v dobri kondiciji. Izguba MB-jevih naročil kril in podbojev se nam je sicer močno poznala v prvih letošnjih mesecih, ko naročil ni bilo dovolj. Od maja pa v PC Notranja vrata delamo s »polno paro«. V PC Masivno pohištvo zmanjšujemo proizvodnjo za nemško tržišče, ker so prodajne cene prenizke in postajajo zaradi ostre vzhodno-evropske konkurence iz obdobja v obdobje še nižje. Višek zaposlenih postopno premeščamo v proizvodnjo opažnih plošč, kjer z uspešno prodajo uspevamo dobiti dovolj, celo preveč naročil. Hitro povečujemo proizvodnjo plošč tudi s podaljšanim delovnim časom in tretjo izmeno. Proizvodnja opažnih plošč bi bila še bolj uspešna, če se vse letošnje leto ne bi srečevali s pomanjkanjem hlodovine zaradi obilice snega do pozne pomladi na Pokljuki. Lepo se razvijata inženiring in maloprodaja še posebej z odprtjem prodajnega salona na Rudniku v Ljubljani. Končno smo pridobili dovoljenja za gradnjo novega maloprodajnega salona na Rečici. Z deli bomo predvidoma pričeli poleti, tako da bo ob normalnem poteku del gradnja končana do konca letošnjega leta. V juliju odpiramo trgovino v Zagrebu. Če kratko ocenim rezultate za prvih petih mesecev letošnjega leta, lahko rečem, da se gibljejo nekje v mejah pričakovanj glede na izgubo MB-jevih naročil, ki so bila običajno najbolj obilna ravno v prvih mesecih leta, tako da planirano kot lanskoletno doseženo prodajo v celoti za malenkost presegamo. Zaradi višanja nabavnih cen surovin in materialov pa je poslovni rezultat slabši od planiranega. Očitno postaja, da je zaradi razmer na trgu surovin in energentov potrebno za enak končni poslovni rezultat prodati in proizvesti več kot je bilo to še lani. Gospodarski pogoji se v lesni industriji iz leta v leto zaostrujejo in preživijo le uspešni. Tako kot sem že večkrat zatrdil, je Lipbled na pravi poti in se za njegovo usodo in za delovna mesta ne bojim. Neki mali delničar mi je dejal, da seje zgodil v Lip-u mali čudež. Nisem razumel, kaj s tem misli. Šele kasneje sem doumel, da gre reč o delitvi dividend, o kateri se bo prvič odločalo na Lipovi skupščini. Resnici na ljubo moram povedati, da se bo delil del bilančnega dobička iz leta 2004, ki izvira pretežno iz prodaje nepremičnin. Dividenda 30 SIT na delnico res ni visoka, začetek pa je. Zelo malo bo lesnih podjetij v Sloveniji, ki bodo letos delila dobiček. Verjamem, da bomo Lipovi delničarji na letnih skupščinah v prihodnje redno odločali o delitvi dobička. Priprave na skupščino potekajo v nenavadnih razmerah, ko se predstavniki lastnikov in zaposlenih že več kot pol leta ne morejo dogovoriti, kdo bo vodil nadzorni svet. To za zaposlene, vodenje podjetja in samo poslovanje družbe ni dobro. Upamo samo, da ne bo sodišče tisto, ki bo presekalo ta gordijski vozel. V teku je prodaja tretjinskega deleža paradržavnih skladov KAD in SOD. Po neuradnih podatkih so se na razpis prijavili trije kupci, od katerih je eden iz tujine. Ker je po zakonodaji kupec, ki pridobi več kot 25% družbe, dolžan objaviti ponudbo za nakup celotnega podjetja, eventualne uspešna prodaja skladov pomeni, da bo novi lastnik teh delnic objavil javni razpis za preostale delnice. Prepričan sem, da bo ponujena cena bistveno višja od cene Lipovih delnic na borzi. Zato ni smotrno hiteti s prodajo delnic. Ostaja pa vprašanje, ali bosta KAD in SOD uresničila svojo namero. Ob tej priložnosti pozivam vse male delničarje, še posebej pa zaposlene in naše upokojene sodelavce, ki imate Lipove delnice, da se udeležite skupščine ali pooblastite enega od naših štirih pooblaščencev, da zastopa vaš glas. Osnovno vodilo naših predstavnikov je: obdržati lesno dejavnost, ki smo jo prejeli iz rok naših prednikov v teh krajih, ker verjamemo vanjo in njeno perspektivnost. Hočemo vsaj zadržati današnje število delovnih mest. Vsi pa se dobro zavedamo, da bomo morali poslovati bolj uspešno kot je bilo to do sedaj. Alojz Burja, predsednik uprave PROIZVODNJA IN PRODAJA V PRVIH PETIH MESECIH 2006 Lipbled je v prvih petih mesecih letos dosegel 6% višji obseg proizvodnje kot v enakem obdobju leta 2005 in 100% dosegel gospodarski načrt. Nadaljujemo aktivnosti na projektu optimizacije proizvodnje, zaradi razdrobljenosti naročil pa bo potrebno še povečati fleksibilnost ob strožji izbiri izdelavnih materialov, izboljšati dobavno pripravljenost, kar je pomemben faktor pri aktivnem iskanju novih prodajnih trgov. V maju je bil obseg proizvodnje 14% nad lanskoletnim ter 13% nad planiranim obsegom. Dosežena petmesečna prodajna vrednost v višini 3.703 tisoč SIT dosega načrtovano ter za 2% presega lanskoletno. Prodaja opažnih plošč 4% presega lanskoletno ter 9% načrtovano, prodaja masivnega pohištva malenkostno zaostaja za načrtom in 9% za doseženo lani, prodaja notranjih vrat dosega lanskoletno vrednost, zaostaja pa 6% za načrtovano. V maju je bila dosežena rekordna skupna prodaja v višini 880 mio SIT, ki je na nivoju načrtovanega obsega. PC Opažne plošče je še vedno najuspešnejši profitni center, ki zaposluje 41% vseh zaposlenih. Lanski obseg proizvodnje presega za 11 %. Zaradi daljše zime se je stalno soočal s pomanjkanjem hlodovine ter na drugi strani tudi s kadrovskimi težavami pri organizaciji tretje izmene v proizvodnji. Kljub 1% zaostanku pri obsegu proizvodnje glede na gospodarski načrt so uspeli doseči 1.621 mio SIT prodaje oz. 9% preseči plan prodajne vrednosti. Z usmeritvijo prodaje na trge v Španiji in na Portugalskem seje izboljšala tržna struktura prodaje, kar zagotavlja večjo stalnost glede na sezonska nihanja in večjo varnost zaradi razpršenosti prodaje po različnih trgih. PC Masivno pohištvo beleži 16% zaostanek za proizvodnjo predhodnega leta, načrtovani obseg proizvodnje pa presega 10%. Sama proizvodnja masivnega pohištva poteka v smeri racionalizacije programov in stroškov poslovanja ter izboljšanja dobavne pripravljenosti. Zaradi velikega števila prodajnih programov je posebna pozornost namenjena obvladovanju zalog. Prodajna vrednost v višini 379 mio SIT je za 1% pod načrtovanim obsegom ter za 9% pod doseženo v enakem obdobju lani. Slabša je prodaja pohištva na nemškem trgu, kjer je pritisk pohištvenih hiš do proizvajalcev velik tako z vidika vedno strožje kvalitete in tudi stalnega pritiska na znižanje prodajnih cen. Za nemški trg so značilni tudi visoki dodatni stroški prodaje (prevozi, provizije, penale ob zamudah pri dobavi ipd.), kar znižuje končni rezultat, zato načrtujejo povečanje prodaje na domačem trgu, postopno selekcioniranje proizvodnih programov ter razvijanje in razširitev že obstoječih programov. feb mar apr maj jan-maj jan feb mar apr maj jan-maj [ I— indeksi v primerjavi s preteklim letom— indeksi doseganja na plarj PC Maloprodaja & Inženiring dosega dobre prodajne rezultate pri maloprodajnih kupcih na domačem trgu in tudi pri inženiring poslih, pri čemer se je povečala predvsem prodaja lastnih izdelkov, ki je v primerjavi z enakim obdobjem minulega leta boljša za 186 mio SIT, oz. je nad načrtovano vrednostjo za 50 mio SIT. Irena Cepič PC Notranja vrata presega lanski obseg proizvodnje za 8%, za 3% pa zaostaja za načrtovanim obsegom. Zaradi stečaja dolgoletnega velikega kupca MB iz Nemčije je še vedno primanjkljaj večjih serijskih naročil, zaradi česar so bistveno dražji proizvodni stroški na enoto izdelka. V petih mesecih letos je bila dosežena prodaja v višini 1.517 mio SIT, ki pa 6% zaostaja za načrtovano ter 100% dosega doseženo prodajo v lanskem letu. Še naprej se nadaljuje temeljita analiza izboljšanja delovnih postopkov in organizacije s pomočjo delavnic, kjer zaposleni pod strokovnim vodstvom iščejo prODAjA boljše načine v organizaciji dela. Mednarodni kolokvij na temo notranjih vrat HOMAG Türencolloquium 2006 Grupacija HOMAG si je v nekaj več kot 45 letih od konstrukcije prvega enostavnega stroja za furniranje robov pridobila ugled vodilnega proizvajalca lesnoobdelovalnih strojev, linij in sistemov, tako doma v Nemčiji kot v svetu. Začetno inovativnost, kvaliteto obdelav in zanesljivost delovanja je v zadnjih letih nadgradila predvsem z zglednim servisiranjem svojih naprav ter s strokovnim svetovanjem kupcev in upoštevanjem njihovih specifičnih problemov. Seveda se HOMAG kot tak zna tudi ustrezno predstavljati oziroma izkoristiti vsako primerno priložnost, da se kot tak tudi vedno znova potrdi. Če sprejmemo kot nekako samoumevno, da igra glavno vlogo na specializiranih spomladanskih sejmih, kot sta to bienalna UGNA -Hannover in XYLEXPO - Milano, ter pomembno na ostalih, recimo vmesnih mednarodnih tematskih sejmih, na primer HOLZHANDWERK - Nürnberg, ne smemo pozabiti na vsakoletni jesenski hišni sejem HOMAGTREFF - Schopfloch, ki močno vpliva na ritem v širšem in ožjem poslovnem in strokovnem svetu. Letos se mu je ponudila dodatna priložnost s strokovnim kolokvijem na temo notranjih vrat oziroma s predstavitvijo razvoja svoje tehnologije na tem področju. Vzrok za to pridobitev je (bil) oživljanje vratarske industrije v Nemčiji in Evropi (ne samo po dolgi zimi), povod pa v hčerinski firmi TORWEGGE - Löhne izdelana in aktivirana tehnologija avtomatizirane in mehanizirane (tudi robotizirane) priprave zlepkov surovcev notranjih vrat kril za posamična oziroma posebna naročila. Kakorkoli, na kolokvij 4. 4. 2006 v inovacijskem centru IZF - Bad Oeynhausen se je predhodno prijavilo okoli 90 udeležencev, prišlo pa jih je kar okoli 130 iz najmanj 10 držav, med drugim tudi iz Indije, v glavnem iz industrije notranjih vrat, pa tudi iz vrst dobaviteljev in prodajalcev v sistemu HOMAG. Dopoldanski del je bil rezerviran za različne tematske prispevke, popoldanski pa za demonstracijo delovanja nove linije za pripravo zlepkov ter seveda za cehovsko izmenjavo izkušenj in mnenj. Vse bistveno s kolokvija (razen zadnjega) lahko za potrebe tega teksta na kratko povzamemo po kolokvijskem materialu HOMAG in po internem poročilu J. Buschmeier, vodje proizvodnje in odpreme TORWEGGE. Nosilec razvoja tehnologije in projektnega planiranja na področju notranjih vrat je HOMAG Engineering, ki si je svoje kompetence pridobil v sodelovanju tako z vsemi hčerinskimi firmami in sistemskimi partnerji HOMAG kot s svojimi kupci, ki jim lahko ponudi tehnološke in procesne rešitve na nivoju industrijske proizvodnje (program INDUSTRY) in tudi obrtniških izdelav (program PRACTIVE). Optimalno obvladovanje projektov zagotavljajo z ustreznimi metodami, organizacijo, strukturo in kapacitetami oziroma z izkušnjami na področju obdelav in postopkov, kar vse realizirajo na 14 proizvodnih lokacijah doma in po svetu. HOMAG je pri tem precej samozavesten in ne skriva svojega glavnega strateškega cilja, to je v svetovnem merilu postati in ostati prvi na področju vratnih kril in podbojev, čemur bo prilagodil tudi svoj aktualni in perspektivni produktni portfolio hčerinskih in partnerskih firm: 1. SCHULER BUSINESS SOLUTIONS: aktualno obvladovanje krmiljenja strojev, linij in sistemov ter proizvodne in poslovne nadgradnje, TORWEGGE: priprava zlepkov surovih vratih kril, obdelave 2. za funkcionalno okovje in dodatke na gotovih krilih ter izdelava podbojev, 3. FRIZ: kaširanje vratnih kril in pokončnikov podbojev, izdelava in oblačenje oblog za podboje, profiliranje pokončnikov podbojev ter izdelava reliefnih kril (membranske stiskalnice), 4. HOMAG (matična tovarna): CNC linije in stacionarni obdelovalni centri za vratna krila ter linije za izdelavo pokončnikov (klasičnih ostrorobih in zaokroženih po postforming in softforming sistemu)) in oblog podbojev (po folding sistemu), 5. BÜTFERING: kalibriranje elementov in površinska brušenja, 6. BARGSTEDT: naprave za transport in rokovanje obdelovancev ter skladiščna tehnika in logistika, 7. LIGMATECH: embaliranje vratnih kril in podbojev, robotsko posluževanje ter perspektivno tudi montaža funkcionalnega okovja na vratna krila in podboje, 8. HOLZMA: razžagovanje in formatiranje plošč. Glavna tema dneva oziroma marketinški namen kolokvija je bila popoldanska demonstracija najnovejše linije za pripravo zlepkov (surovcev) notranjih vratnih kril v tovarni TORWEGGE - Löhne. Pri tem gre za po okoli 2 letih definiranja in projektiranja v matični firmi HOMAG -Schopfloch oziroma po okoli 9 mesecih izdelave (za nekega kupca iz Skandinavije) aktivirano povsem avtomatizirano in mehanizirano tehnologijo, s katero bo HOMAG v bodoče tekmoval z edinim konkurentom na tem področju, to je BÜRKLE - Freudenstadt (ki je pred leti prevzel firmo in proizvodni program WILD MASCHINEN -Rietberg). Po grobi oceni linija zahteva okoli 35 X 20 m bruto prostora, ob 3 do 4 zaposlenih pa bo predvidoma izdelala 600 surovcev na 1 izmeno. Tu J. Buschmeier navaja primerjalne podatke z(a) klasično pripravo po posameznih operacijah oziroma 400 kril na izmeno z do 12 zaposlenimi (čemur vsaj na Lipbled lahko oporekamo). Kakorkoli, ob v prospektnem materialu navedeni ciljni kapaciteti 1 do 3 surovci na minuto (odvisno od konstrukcije kril oziroma od števila vgrajenih in zlepljenih elementov, to je 5 slojev pri furniranih in 3 pri ostalih izvedbah kril), je med demonstracijo linija delala s taktom 40-45 sekund za 1 krilo (s klasično 5 slojno konstrukcijo in polnilom iz iverokala). Ob tem naj bi dejanski delovni takti ne bili odvisni od velikosti serij oziroma je linija pripravljena za komisijsko proizvodnjo kril (ne samo v smislu formatov oziroma dimenzij, ampak tudi v smislu konstrukcije in vgrajenih materialov). Konkretno lahko linija posamično pripravi zlepke različnih dimenzij oziroma formatov (od 1700 X 300 mm do 2700 x 1230 mm) in debelin (30 do 70 mm). BAROMETER SUGESTIJ 4. Priprava površinskih materialov Površinski materiali v kontekstu priprave večslojnih zlepkov vratnih kril so furnirski listi in HPL plošče, ki jih sistem na mestu končne sestave vklada v pravem trenutku in v pravem položaju (lice na krilu vedno zunaj). Vse te sklope povezuje več vzdolžnih valjčnih prog in prečnih jermenastih transporterjev ter transportni trakovi in različni prekladači (vključno z dvema robotoma). Bistvena pri vsem je suportna in interna logistika ter nadrejeni operacijski sistem in podporna nadzorna tehnika. Kljub vsemu, to je zanesljivim vgrajenim mehanskim strojnim delom in preverjenemu linijskemu krmiljenju (ter ustrezno šolani posadki) pa tako sofisticirana linija seveda lahko vzbuja dvome oziroma strah pred potencialnimi okvarami in drugimi zastoji, ki se pojavijo s starostjo opreme in obrabo posameznih elementov. Preventivno zdravilo za anksioze te vrste je gotovo v popolnem zaupanju v dobavitelja ter v lastne ljudi, tu pa se seveda ne da veliko prehiteti. In prav temu je bil kolokvij tudi namenjen, čeprav se o tem ni govorilo. Stojan Ulčar P.S.: V slovarčku tujk F. Verbinc 1979 je na stani 355 zapisana razlaga za kolokvij (lat. colloquium pogovor): 1. ustni vseučiliščni izpit (v obliki pogovora), 2. pouk v obliki pogovora in 3. leposlovno delo v tej obliki. Ko veš, kaj imaš torej. Sam koncept tehnologije je zasnovan tako, da je sestavljena iz modularnih sklopov, zato so možne tudi drugačne dimenzije obdelovancev (po posebnih zahtevah kupcev) oziroma povsem specifične konstelacije končne izvedbe linije (tudi po prostorskih pogojih kupca). Modularni sklopi predstavljene linije so: 1. Priprava polnil Osnovni formati polnil (iverokal, okal in druge plošče) so pripravljeni na 6 + 1 odvzemnem mestu, po mehaniziranem vkladanju s prekladačem sledi eventualno formatiranje na posebne (manjše) mere ter transport do postaje, kjer dva robota dodajata elemente okvirov in ojačanj. 2. Priprava elementov okvira Standardizirani elementi (pokončniki in prečniki ter ojačanja) iz različnih materialov (les, MDF, iverka, itd.) čakajo v posebnem magacinu s 16 etažami. Po avtomatskem odvzemu sledi eventualen prirez na (posebno) dolžino ter sestava in zlepljenje (s polnilom). 3. Priprava pokrivnih plošč Vzporedno z linijo za polnila poteka linija za komisioniranje (in eventualno formatiranje posebnih mer) pokrivnih plošč in čiščenje površin pred nanosom lepila (enostransko za trislojno in dvostransko za petslojno konstrukcijo kril). KUMULATIVA januar - ma 2006 ORGANIZACIJSKA ENOTA ŠTEVILO SUGESTIJ ŠTEVILO SUGESTIJ / ZAPOSLENEGA PC OPAŽNE PLOŠČE 46 0,158 PC MASIVNO POHIŠTVO 19 0,311 PC NOTRANJA VRATA 63 0,278 PC MALOPRODAJA 0 0 DIREKCIJA 2 0,063 Lipbled 130 0,200 Cilj družbe Lipbled 2006 je 1 sugestija / zaposlenega. Pri doseganju postavljenega cilja 1 sugestije na zaposlenega je bila v letu 2005 izmed proizvodnih delovnih skupin najuspešnejša delovna skupina iz PC Opažne plošče OP- 1A. Vodil jo je Klemen Rozman. Skupina ima 54 odobrenih sugestij. Dosegli so 1,929 sugestije na člana skupine. Po sklepu kolegija predsednika uprave prejme vsak član najuspešnejše DS OP-1A nagrado v višini 10.000 SIT, ki bo izplačana junija 2006. Srečko Magister Varstvo in zdravje pri delu ZDRAVSTVENI ABSENTIZEM V preteklem letu se je v Lipbled pripetilo skupaj 48 nezgod. To so nezgode, ki so evidentirane in so imele za posledico tri ali več dni bolniške odsotnosti. Po posameznih profitnih centrih pa so podatki sledeči: v Notranjih vratih je bilo 11 nezgod, v Opažnih ploščah 32 ter v Pohištvu 5 nezgod. Zaradi teh nezgod je bilo v PC Notranja vrata 1.612 ur, v PC Opažne plošče 6.840 ur in v PC Pohištvo 952 ur bolniške odsotnosti. Skupaj za celotno družbo Lipbled to znese 9.394 ur bolniške odsotnosti. V družbi kot celoti lahko ugotovimo, da se trend števila nezgod v primerjavi s p eteklimi leti zmanjšuje, še vedno pa z doseženimi rezultati ne moremo biti zadovoljni. Po številu nezgod in bolniških ur posebej izstopa PC Opažne plošče. Pri pregledu vzroka poškodb vidimo, da je največ nezgod izven delovnega procesa, to je na tovarniških in javnih cestah, na poti na ali z dela. Skupaj so te nezgode zahtevale 3.202 ur bolniške odsotnosti. Se vedno ostaja cilj podjetja vsakoletno zmanjšanje števila dni odsotnosti iz dela in manj nezgod. V podjetju naj se vzpostavi vsakodnevna skrb za varno delo pri slehernem zaposlenem. Pri tem naj aktivno sodelujejo strokovni delavci za varstvo pri delu, vodje delovnih skupin ter izvršni direktorji. Neposredni vodje naj sodelavce še več in nenehno usposabljajo za varno delo ter opozarjajo na nevarnosti, ki obstajajo na delovnih mestih, na stalno in dosledno uporabo zaščitnih varnostnih sredstev, na red in čistočo na delovnem mestu. V celotnem podjetju naj bi se vzpostavila » tekma za nič nezgod« ter uvedla posebna stimulacija za najbolj uspešne. S sodelavci, ki so bili zaradi nezgode pri delu odsotni, naj bi se takoj po prihodu na delo izvršil preventivni razgovor, na osnovi katerega bi določili potrebne ukrepe, da do nezgode v bodoče več ne bi prišlo. Lado Žemva VLOGA DELODAJALCA IN ZAPOSLENIH Tokratna tema bo nekoliko bolj konkretna in trenutno kar precej aktualna. Gre za tako imenovani zdravstveni absentizem oziroma bolniško odsotnost zaradi bolezni. V Sloveniji, po naših analizah na podlagi podatkov Statističnega Urada Slovenije "namenimo" letno kar 66 milijard tolarjev skupnih sredstev. Številka je zaskrbljujoča, še zlasti, ker je še vedno zelo majhen delež priznanih poklicnih obolenj in previsok delež obolenj kot so poškodbe, druge bolezni, ki časovno potekajo do 30 dni odsotnosti z dela. V lanskem letu seje v poletnem času povprečno močno znižal odstotek odsotnosti nad 30 dni, ki bremenijo ZZZS, odstotek v breme delodajalca pa seje le postopno pričel zniževati. Čemu takšna sprememba? Ocenjujemo lahko le po naših opažanjih, da so osebe, ki so bile dalj časa v staležu, prekinile bolovanje po odločbi imenovanega zdravnika, vendar so bile za delo deloma zmožen ali celo zmožne in zato so se praktično ponovno "vrnile" na bolovanje. Glede na izkušnje, ki jih skupaj z partnerji pridobivamo, smo prišli do zaključka, da je počutje zaposlenih na delovnem mestu ključno za doseganje dobrih rezultatov. Sam stalež je, kot sem že omenila v preteklosti, lahko tudi posledica različnih dejavnikov: 1. Delovno mesto: -težki delovni pogoji, -slabi odnosi na delovnem mestu, -preobremenjenost, -starost zaposlenih, -delovna doba, ki botruje nastanku različnih degenerativnih obolenj. 2. Lastne vloge: -skrb za lastno zdravje (prehranjevanje, gibanje, zdrav način življenja), -zasebno socialno okolje, -oseben pogled na življenje (samopodoba, motivacija...), V povprečju moramo povedati, da se ljudje poleg nekaterih težkih pogojev dela, največ pritožujejo zaradi nekorektnih človeških odnosov, ki jih doživljajo na delovnem mestu. Kratek primer: -"dokler si zdrav, si veliko vreden, ko zboliš, si takoj simulant in te nihče ne mara več" -"vodja te kliče domov, ko ležiš doma ali v bolnici in te "nahruli", kdaj prideš delat" -danes se na sestankih govori samo še o tem, kaj je kdo naredil narobe in ne o tem, kaj je nekdo dobro naredil, da bi lahko posnemali -saj se nihče več ne pogovarja med sabo... Kaj pravite, je to res? O pomenu primernega spoštljivega odnosa na delovnem mestu ne bi govorila, kako pomemben je za delodajalca, da ga spodbuja z različnimi aktivnostmi (izobraževanja na temo primerne komunikacije z obeh strani) in se s tem izogne dodatnim stroškom, ki nastanejo zaradi morebitnega dodatnega dneva odsotnosti, ki je posledica neprimernega odnosa. O primernih delovnih pogojih, ki botrujejo nastanku določenih boleznin, ki močno vplivajo na zdravje človeka, ki je danes sicer zdrav, jutri pa bo že občutil te posledice, je potrebno več razpravljati in tudi kaj narediti. Rada pa bi poudarila tudi drugo stran in sicer stran zaposlenih, ki premalo skrbi namenijo sebi in svojemu načinu življenja, posledice pa mirno naprtijo delodajalcu. Tedensko izvedem povprečno po tri 8 - urne delavnice za zaposlene, med njimi so tudi bolni in invalidi in zadnjič me je presunil zanimiv stavek enega izmed udeležencev delavnice: "Tu zaslužim premalo denarja, zato sem prisiljen "fušati" popoldan, kar pomeni, da delam povprečno 12 ur na dan. En dan me je zvil križ in javil sem svojemu vodju "bolniško", ta pa mi je zelo hladno rekel "In kdaj prideš delat?" s tako nesramnim tonom, da me kar streslo. A je to kakšen odnos?! Ko si bolan, te pa nihče ne povoha." Ali je gospod razmišljal pravilno? Je prav, da je pričakoval, da bo posledice njegove odločitve nosilo podjetje (kdo je plačnik bolniške, ki je nastala zaradi deljene preobremenjenosti - dopoldan osem ur, popoldan še štiri ure na črno?). Je prav, da je pričakoval še, ne vem pravzaprav kaj, od nadrejenega (ki je vedel, da "fuša")? Prav tako se mi dnevno dogaja, da ljudje posledice svojega načina življenja enostavno naprtijo delodajalcu v obliki "bolniške". Na primer: družinska problematika, nezdrav način življenja, neupoštevanja navodil zdravnika. Vprašajmo se, koliko vaj dnevno naredimo za hrbtenico, da nas ne bo bolela v prihodnosti? Odgovor "saj delamo po cele dneve" je napačen. Ali potem po delu razbremenite svojo hrbtenico z vajami, ki trajajo le pet minut? Ali se zavedate, da bomo delali pod podobnimi ali enakimi pogoji dela 40 let in da bi radi odšli zdravi v pokoj? Ali ste pripravljeni storiti tudi kaj zase, ne samo pričakovati, da vam bo zdravje padlo z neba, zanj pa ne bi nič storili? Zdravstveni absentizem je posledica sledečih dejavnikov: -zdravstva -delodajalcev -zaposlenih - oziroma posameznikov. Zelo pomembno je, da je vzpostavljen ustrezen dialog s strani delodajalca in zaposlenih, da se soočijo z realnim stanjem in le tako se lahko prične s počasnim premikanjem na bolje, ki bo v korist zdravja posameznika, zdravstva in podjetja. Želim vam, da bi dobro skrbeli za svoje zdravje in da bi v sebi vzbudili zavedanje do spoštljivih medsebojnih odnosov, saj si vsi želimo biti obravnavani dostojanstveno. Zato: naredite nekaj zase! Simona Ažman, Koordinatorica nevladnih preventivnih programov v regiji, svetovalka na področju človeških virov Ugodnosti za člane Vzajemne Spoštovani zavarovanci zdravstvene zavarovalnice Vzajemna! Vzajemna vam želi brezskrbno preživljanje počitnic in dopusta v tujini, zato smo za vse, ki ste pri Vzajemni dodatno zdravstveno zavarovani pripravili zdravstveno zavarovanje Vzajemna5000 za ceno enega tolarja. Vzajemna5000 vam nudi medicinsko pomoč na potovanjih po Evropi in širše. V primeru bolezni ali poškodbe v tujini vam do skupne vrednosti 5.000 evrov uredimo obisk zdravnika, zagotovimo nujni prevoz do zdravstvenega centra, obvestimo bolnišnico o pogojih za plačilo bolnišničnega zdravljenja, posredujemo informacije po telefonu, če imate težave pri sporazumevanju v tujem jeziku. Prijavnice in zgibanke dobite v tajništvu. Zavarovalno kritje velja od naslednjega dne, ko na zavarovalnici dobimo prijavo in do vključno 31.12.2006. Če potujete z družino ali pa se želite zavarovati za višje zavarovalne vsote ali večji obseg storitev, vam priporočamo sklenitev zdravstvenega zavarovanja z medicinsko asistenco VzajemnaTujina. Družinsko (starši in otroci do 21. leta starosti) ali posamično zavarovanje za pot po Evropi: Primer: 8 dni / osnovni paket 3.980,00 sit / družino ali 1.990,00 sit / osebo 15 dni / osnovni paket 5.380,00 sit / družino ali 2.690,00 sit / osebo Zavarovalno kritje na osebo: Zdravstvene storitve do 12.800 EUR in nujni prevozi v domovino do 5.100 EUR. Družinsko zavarovanje za Hrvaško: Primer: 8 dni / osnovni paket 3.580,00 sit / družino 11 dni / osnovni paket 4.300,00 sit / družino 15 dni / osnovni paket 4.840,00 sit / družino Zavarovalno kritje na osebo: Zdravstvene storitve do 12.800 EUR in nujni prevozi v domovino do 5.100 EUR. Za prijavo in informacije lahko pokličete na telefonsko številko 04/53-37-690 Katarina ali se zglasite na zastopstvu Vzajemne v Radovljici, Kranjska c.2. Vaša Vzajemna 1 Volitve članov sveta delavcev Lipbled 11. maja 2006 so potekale volitve za člane sveta delavcev Lipbled. Ta je sestavljen iz petih predstavnikov PC Opažne plošče, štirih predstavnikov PC Notranja vrata, dveh predstavnikov PC Masivno pohištvo ter po enega predstavnika PC Maloprodaja in inženiring ter Direkcije. Volitve so bile zato organizirane po posameznih profitnih centrih, hkrati pa so člani sindikata v Bohinjski Bistrici volili izvršni odbor Sindikata Bohinj. V PC opažne plošče so kandidirali Arh Janez, Bijol Valentina, Cesar Urška, Gosar Srečko, Klančar Andrej, Mencinger Alojz, Odar Pavel, Plečko Aleš, Repinc Jože, Repinc Matevž, Sušel Rozman Vesna in Zupanc Marjana. Udeležba na volitvah je bila 51,69 %. Izvoljeni so bili: lipbled, - Repinc Jože - Plečko Aleš - Klančar Andrej - Odar Pavel - Cesar Urška V PC Masivno pohištvo so kandidirali Čajič Dušan, Jurman Gabrijel, Rozman Andrej in Rozman Saša. Udeležba na volitvah je bila 52,38 %. Izvoljena sta bil: - Čajič Dušan - Jurman Gabrijel V PC Notranja vrata so kandidirali Cimprič Petra, Cimprič Robert, Oman Boštjan, Pretnar Mihael, Rakuš Jelka, Ratek Ivan in Ručigaj Marko. Udeležba na volitvah je bila 51,82 %. Izvoljeni so bili: - Oman Boštjan - Ratek Ivan - Pretnar Mihael - Rakuš Jelka V PC Maloprodaja in inženiring sta kandidirala Kunčič Tomaž in Tomič Jasna. Udeležba na volitvah je bila 73,08 %. Izvoljen je bil: - Kunčič Tomaž Na Direkciji je kandidirala Savšek Zala. Udeležba na volitvah je bila 85,71 %. Izvoljena je bila: - Savšek Zala Na volitvah za člane izvršnega odbora Sindikata tovarne Bohinj so sodelovali Arh Janez, Bijol Valentina, Kejžar Milena, Plečko Aleš, Rozman Milan, Smukavec Marjan, Zupanc Marjana in Zupan Zoran. Volilo je 63,49 % volilnih upravičencev. Izvoljeni so bili: - Plečko Aleš - Kejžar Milena - Arh Janez - Zupan Zoran - Bijol Valentina Metod Purgar PROSTI ČAS lipbled. RAZPORED V GARSONJERAH za leto 2006 garsonjera-^ termin ♦ BARBARIGA Peroj LO PARI I. Lošinj LOPARI II. Lošinj MIHOLAŠČICA Cres GAJAC I. Pag GAJAC II. Pag 01.06. - 11.06. 11.06. - 21.06. DEBELAK PRIMOŽ 21.06. - 01.07. SMUKA VEC MARJAN TERPLAN MILAN SITAR EDVARD 01.07. - 11.07. KUNČIČ TOMAŽ VOVK POLONA KOLENC JANEZ POTOČNIK ANDREJKA 11.07. - 21.07. JAKOPIČ MARJETA GODEC CIRIL REBERNIK FRANCI STARE ZDRAVKO GRM MATEJ 21.07. - 31.07. ČOP TOMAŽ BOGO BAJEC DOLAR UROŠ ČERNI LUCIJA JEGLIČ ZORAN KOSI BRIGITA 31.07. - 10.08. KENDA ROMAN POLAJNAR ANDREJ ŠKANTAR ZDRAVKO ŠLIBAR SREČO DAKSKOFLER JOŽE 10.08. - 20.08. KOROŠEC JANEZ REPINC MATEVŽ MLAKAR BERNARDA SKUMAVC ŠTEFKA POR METKA 20.08. - 30.08. POLANC MAGDA MEDJA METKA 30.08. - 09.09. URH ANDREJ REPINC JOŽE CERKOVNIK JANEZ. ŠALAMUN MITJA 09.09. - 19.09. 19.09. - 29.09. Kolesarska dirka okoli Blejskega jezera 13. maja je Kolesarski klub Bled izvedel že 35. tradicionalno kolesarsko dirko za pokal Bleda ob Blejskem jezeru. Start in cilj je bil na železniški postaji Bled - jezero. Dirke se je udeležilo 182 tekmovalcev iz Slovenije in Hrvaške, štela je za pokal Slovenije v petih kategorijah od dečkov do mladincev. Organizacija je bila v lepem vremenu odlično izpeljana in brez zastojev. Najboljši domači tekmovalec je bil Mark Džamastagič z odličnim 3. mestom pri mlajših mladincih, kjer tekmuje prvo leto. Pri starejših mladincih pa je bil najboljši Nejc Rakuš na solidnem 12. mestu, kjer med starejšimi mladinci prav tako tekmuje prvo leto. Marjan Knaflič lipbled. Državno prvenstvo amaterjev v vožnji na čas - Opatje Selo, 13.5.2006 Rok Zalokar kot prvi zemljan osvojil Janak Culi Rojen sem bil 1. junija 1982 na Jesenicah, s starši pa živim pa v Krnici. Že kot fantiča me je oče večkrat vzel s seboj v hribe, s Planinsko sekcijo Lipbled. Alpinizem meje začel zanimati v osnovni šoli. Prva leta plezanja sem bil v AO Gorje, zaradi nesoglasij z vodstvom pa smo se vsi mladi alpinisti včlanili v alpinistični odsek Planinskega društva Radovljica, kjer smo dosegli že veliko vrhunskih rezultatov. Ponovno osvojeni naslov državne prvakinje V soboto smo se na Krasu za naslove državnih prvakov v kronometu merili cestni kolesarji amaterji. Tekmovanje je potekalo na trasi, ki je bila po mnenju marsikoga kar nekoliko pretežka. Razgibana proga gor - dol, ves čas sprememba ritma in za poslastico še najstrmejši del 300 m pred ciljem, kjer smo porabljali zadnje atome moči. Kar se tiče tekmovanja samega, ni bilo nobenega zapleta. Za dobro počutje udeležencev in spremljevalcev pa smo bili poleg tradicionalno brezplačnega vina deležni še nekaj presenečenj. Jogurti in sladoled, vsakemu udeležencu buteljka penine z nalepko Kronometer 2006, »tolažilne« nagrade tudi za manj hitre kolesarje, nagrajene najštevilčnejše ekipe in fotografije vsakega od tekmovalcev, slikane tik pred startom - na rampi. Jelka Rakuš i/Vor*d Za leto 2005 sem bil izbran za najboljšega slovenskega mladega alpinista. Bil sem že na petih odpravah v Himalaji in Južni Ameriki. Vrhunec mojega plezanja je bila letošnja odprava v Himalajo, ko sva skupaj z Andrejem Štremfljem kot prva zemljana premagala še neosvojen sedemtisočak - vrh Janak Čuli. Rok Zalokar KADRI IN IZOBRAŽEVANJE KADROVSKE SPREMEMBE V APRILU IN MAJU Program opažnih plošč prišli : Medja Boštjan, Lukan Domen, Gašperin Andrej, Rajh Mojca, Pajič Hasibe, Prezelj Matjaž, Vukašinovič Zoran, Sodja Andrej, Drobnak Andreja, Ravnik Branimir, Smukavec Ida, Mihelič Branko, odšli : Režek Iris, Cvijič Božinka, Beznik Rajko, Arh Marko, Gašperin Andrej, Koblar Sašo, Mulič Tamara umrli: Černelč Silvo Program pohištvo odšli: Prezelj Matjaž, Vukašinovič Zoran, Sodja Andrej, Drobnak Andreja, Ravnik Branimir, Smukavec Ida, Mihelič Branko, Polajnar Andrej, Hauptman Igor Program notranja vrata odšli: Uršič Boštjan, Korošec Robert, prišli: Kmičar Iztok, Papier Denis, Pristov Primož upokojili : Kočmar Alen, Gogala Jožica, Potočnik Janez umrli : Koren Slavko Maloprodaja in inženiring prišli : PolajnarAndrej, Dolenc Marko odšli : Kotnik Marija, Zupan Barbara, Ropret Alojz Direkcija umrli: Cilenšek Ana STANJE ZAPOSLENIH APRIL MAJ PC opažne plošče 297 301 PC masivno pohištvo 70 61 PC notranja vrata 228 227 Maloprodaja&inženiring 37 38 Direkcija 32 32 LIP BLED 664 659 Letni koncert okteta Lipbled 100 let gasilstva PGD Zasip Program: petek 30.6.16:30 - Občinska gasilska vaja v Zasipu sobota 1.7. 17:00 - Slavnostna seja PGD Zasip, Dom krajanov Zasip nedelja 2.7. 14:00 - 14:30 - sprejem gostov pred gasilskim domom 14:30 - 15:00 - gasilska parada 15:00 - 16:00 - proslava ob 100 letnici PGD Zasip in prevzem novega vozila za prevoz moštva GVM-1 16:00 - 24:00 - velika vrtna veselica z bogatim srečelovom z ansamblom Zasavci na prireditvenem prostoru na Homu BLEJSKI OTOK 25. 6. 2006 OB 19.00 uri / pletne od 18.00 ure dalje - brezplačno - VILA BLED/ in AVLA GRAŠČINE RADOVUICA 30. 6. 2006 OB 19.00 uri VABUENI DOGAJANJA NA BLEDU 12.6.-26.06.2006 1. PRIREDITVE Sreda. 14.junij Uprava Triglavskega narodnega parka ob Odprtje fotografske razstave: Pustovanje v Drežnici in 19. uri Pokljuška pot Petek. 16.iunii razstava seminarskih in diplomskih nalog Festivalna dvorana ob 16,junija do 23.junija študentov fakultete za arhitekturo v Ljubljani, ki so jih v preteklem študijskem letu izdelali pod mentorstvom profesorja Vojteha Ravnikarja in asistentke Maruše Zorec na temo posameznih lokacij na Bledu in v Gorjah. S študenti in mentorjema pa si jo bo možno ogledati na zaprtju razstave, v četrtek, 22. junija 2006 ob 16. uri. Sobota, 17,iunii Pokljuška soteska ob 9.uri (zbor Avtobusna Brezplačno vodenje po Triglavskem narodnem parku: Pokljuška postaja Krnica) soteska Trgovski center Bled (zgornja terasa) ob 18. Festival mladih uri Nedelja, 18.iunii Zbor ob 7. uri na Mlaki na Rečici 2.Tradicionalni pohod na Rečiško planino Petek. 23.junij Zdraviliški park od 10. ure dalje Sejem domače in umetnostne obrti Pocarjeva domačija v Zg. Radovni ob 18.uri Odprtje sezone na Pocarjevi domačiji s kulturnim večerom in razstavo Hotel Golf ob 20. uri Jubilejni koncert Moškega pevskega zbora Triglav Lesce ob 5-letnici delovanja z gostjami ŽPZ Pletna Bled Trgovski center Bled ob 20.30 uri Večer zabavne glasbe & MARKO ZEMLJIČ REGGAE VEČER & Mr. SANKA iz Jamaice 23. - 25.iunij Blejsko jezero, ves dan 51. MEDNARODNA VESLAŠKA REGATA Sobota. 24.iunii Zdraviliški park od 10. ure dalje Sejem domače in umetnostne obrti Trgovski center Bled ob 10. uri Otroška prireditev: CIRKUS z nerodno Avguštino Trgovski center Bled ob 21. uri A LA JAZZ KONCERT Nedelja, 25.iunii 15.6.2006 Zdraviliški park od 10.ure dalje Blejski grad, v Viteški dvorani ob 19, uri Cerkev na Blejskem otoku ob 19. uri Ponedeljek, 26.iunii Blejski grad ob 17. uri 26,iunii -31.julij Knjižnica Blaža Kumerdeja Bled Sejem domače in umetnostne obrti Koncert Shirlie Roden in Alenke Zupan Letni koncert okteta LIP Bled ob dnevu državnosti Nastop glasbene skupine DANISH POSTAL BAND Razstava »POSLIKAVE STEKLA IN TEKSTILA«, ki jih je oblikovala Mirjana Vidmar lipbled. datum in ura kraj naziv prireditve organizator 04.06.2006 ob 9.30 uri Ribčev Laz -»Pod Skalco« Mednarodno tekmovanje v gorskem kolesarjenju ALPE-ADRIA MTB CUP ŠD Srednja vas 05.06.2006 ob 18.uri Ribčev Laz -»Pod Skalco« Otvoritev 12. Evropskega prvenstva v lovu rib z umetno muho FIPS-MOUCHE Ribiška zveza Slovenije, RD Bohinj 06.06.2006 ob 9. uri Ribčev Laz Prosti trening in žrebanje štartnih mest. Ekološki posvet Ribiška zveza Slovenije, RD Bohinj 07.06.2006 ob 9. uri Sava Bohinjka Uradni trening Oqled tekmovalne trase Ribiška zveza Slovenije, RD Bohinj 08.06. 2006 ob 20. uri Kulturni dom Joža Ažmana Bohinjska Bistrica Literarni večer: gosta Lenart Zajc in Špela Gumzej Gledališče Bohinjska Bistrica 08.06.2006 9.-12. in 15.-18. ure Sava Bohinjka Tekma Ribiška zveza Slovenije, RD Bohinj 09.06.2006 ob 18.uri Kulturni dom Joža Ažmana Bohinjska Bistrica Otvoritev razstave likovnih izdelkov na temo Bohinjske železnice OŠ dr. Janez Mencinger 09.06.2006 9 -12. in 15,- 18.ure Sava Bohinjka Tekma Ribiška zveza Slovenije, RD Bohinj 10.06.2006 od 9. - 12. ure Bohinjsko jezero Tekma - ulov naj večjega ostriža RD Bohinj 10.06.2006 ob 18.uri Ribčev Laz -»Pod Skalco« Zaključek 12. Evropskega prvenstva v lovu rib z umetno muho FIPS-MOUCHE - banket, zabavni proqram Ribiška zveza Slovenije, RD Bohinj 10.06.2006 ob 7. uri Ravne; vmesna postaja žičnice Kobla Vodena tura na Črno prst -fotografiranje gorskega cvetja Triglavski narodni park 16.06.2006 ob 18. uri Kulturni dom Joža Ažmana Bohinjska Bistricia Starši za otroke: gledališka predstava O volku, ki je izqubil pravljico Vrtec in Gledališče Bohinjska Bistrica 17.06.2006 ob 8. uri Petrovo brdo 5. gorski maraton štirih občin TD Podbrdo, LTO Sotočje 20.06.2006 ob 19.30 uri Cerkev Sv. Nikolaja Bohinjska Bistrica Koncert Islandskega pevskeqa zbora Pevski zbor Sv. Nikolaja 28.06.-02.07.2006 Bohinjska Bistrica Mednarodni seminar borilnih veščin Karate klub Bohinj 30.06.2006 ob 16. uri Bohinj Petkovi popoldnevi v parku -Odkrivanje skritega parka Triglavski narodni park JULIJ datum in ura Kraj naziv prireditve organizator 01.07. 2006 Nomenj Odkritje obnovljenega spomenika črnovojnikom Občina Bohinj, Muzejsko društvo Žiqa Zois 02.07.2006 ob 10. uri Hotel Zlatorog Srečanje v moji deželi Slovenska izseljenska matica 06.07.2006 ob 20. uri Ceconijev park Bohinjska Bistrica Otvoritev Ceconijevega parka v Bohinjski Bistrici, Koncert dunajskih valčkov Občina Bohinj, LTO Bohinj, TD Bohinj 07.07.2006 ob 17. uri Železniška postaja Bohinjska Bistrica Otvoritev Klodičeve večnamenske kolesarske povezave Bohinjska Bistrica -Stara Fužina (Bohinjsko jezero) - Srednja vas Občina Bohinj, LTO Bohinj, TD Bohinj 08.07.2006 Bohinj Pršivec in fužinarske planine -brezplačno vodenje Triglavski narodni park 08.07.2006 ob 19.30 uri Kuturni dom Joža Ažmana Bohinjska Bistrica Predstavitev knjige Ervina Sorča: Skrivnost bohinjskega predora DVD filma Predorska reka Občina Bohinj, LTO Bohinj 10.-14.07.2006 Ranč Mrcina Studor Viteški tabor Ranč Mrcina, Društvo Gašper Lamberqar 12.07.2006 ob 20. uri Paviljon Maxzakster Ribčev Laz Otvoritveni koncert 2. sezone Festivala Kanal: Brina and the Strings TD Bohinj, LTO Bohinj 15.07.2006 ob 7. uri Ravne - vmesna postaja žičnice Kobla Vodena tura na črno prst -fotografiranje gorskega cvetja Triglavski narodni park 15.07.2006 ob 11. uri Železniška postaja Bohinjska Bistrica Proslava ob 100-letnici odprtja bohinjskega predora Občina Bohinj, LTO Bohinj, TD Bohinj 16.07.2006 ob 12. uri Planina za Liscem Otvoritev Orožnove koče PD Boh. Bistrica 19.07.2006 ob 20. uri Paviljon Maxzakster Ribčev Laz Festival Kanal: Green Town Pleh Band TD Bohinj, LTO Bohinj 20.07.2006 ob 20.30 uri Cerkev Sv. Martina Srednja vas 1. koncert v okviru Glasbenega poletja: New Swinq Quartet Glasbeno društvo Bohinj 21.07.2006 ob 21. uri Ranč Mrcina Studor Večeri na Ranču Mrcina: Godalni kvartet članov Slovenske filharmonije »Mozart na Ranču« Ranč Mrcina, Gledališče Bohinjska Bistrica 22.07.2006 Ob 8. uri Železniška postaja Bohinjska Bistrica Otvoritev tematske poti: Oskrbovalno zaledje za Krnsko pogorje LTO Bohinj, Triglavski narodni park 24.07.2006 ob 21. uri Ranč Mrcina Studor Večeri na Ranču Mrcina: G. Feydeau: Bolha v ušesu ali kaplja čez rob, qledališka komedija Ranč Mrcina, Gledališče Bohinjska Bistrica 26.07.2006 Paviljon Maxzakster Ribčev Laz Festival Kanal: Kolektiv A propos TD Bohinj, LTO Bohinj 27.07.2006 ob 20.30 uri Cerkev Sv. Martina Srednja vas 2. koncert v okviru Glasbenega poletja: Godalni kvartet Tartini Glasbeno društvo Bohinj 28. 07. 2006 ob 21. uri Ranč Mrcina Studor Večeri na Ranču Mrcina: Green Town Pleh Band Ranč Mrcina, Gledališče Bohinjska Bistrica 28.07.2006 Ribčev Laz - Nastop tamburaške skupine TD Bohinj, ob 21. uri »Pod Skalco« Kaša rji Okrepčevalnica Pod skalco 29.07.2006 ob 19. uri Ribčev Laz Vasovanje TD Bohinj 30.07.2006 ob 13. uri Ribčev Laz Kmečka ohcet TD Bohinj 30.07.2006 Orožnova koča na Planini za Liscem Dan alpske možine PD Bohinjska Bistrica, Muzejsko društvo Bohinj 31.07.2006 ob 21. uri Ranč Mrcina Studor Večeri na Ranču Mrcina: G. Feydeau: Bolha v ušesu ali kaplja čez rob, gledališka komedija Ranč Mrcina, Gledališče Bohinjska Bistrica AVGUST datun in ura kraj naziv prireditve organizator 02.03,2006 Ribčev Laz -»Pod Skalco« Nastop Youth Symphony Orchestra - Soar Valley Music Centre iz Velike Britanije TD Bohinj 02.06.2006 ob 20. uri Paviljon Maxzakster Ribčev Laz Festival Kanal The Poušters TD Bohinj, LTO Bohinj 03.08.2006 ob 19. uri LTO Bohinj Bohinjska Bistrica Pri nas doma Družabno srečanje LTO Bohinj 03.08.2006 ob 20.30 uri Cerkev Sv. Martina Srednja vas 3. koncert v okviru Glasbenega poletja: Ansambel II terzo suono Glasbeno društvo Bohinj 04.08. 2006 ob 21. uri Ranč Mrcina Studor Večeri na Ranču Mrcina K'r Češ Ranč Mrcina, Gledališče Bohinjska Bistrica 05.08.2006 ob 21.uri Ribčev Laz -»Pod Skalco« Nastop tamburaške skupine Kaša rji TD Bohinj, Okrepčevalnica Pod skalco 06.08. - 08.08.2006 Ribčev Laz ACRO Cup - svetovni pokal v akrobatskem letenju s padali DJP Bohinj 09.08.2006 ob 20.30 uri Cerkev Sv. Martina Srednja vas 4, koncert v okviru Glasbenega poletja: Sophie Schafleitner -violina Clemens Zeilinqer - klavir Glasbeno društvo Bohinj 11. - 13.08.2006 ob 21. uri Ranč Mrcina Studor Večeri na Ranču Mrcina: Filmski večeri kratkih alpinističnih Ranč Mrcina, Gledališče Bohinjska Bistrica 11.08.2006 ob 16. uri Srednja vas Kolesarska tekma Srednja vas - Uskovnica ŠD Srednja vas 11.08.2006 ob 18. uri Srednja vas Veseli večer pod vaško lipo ŠD Srednja vas 12.08.2006 ob 18. uri Ribčev Laz Kresna noč TD Bohinj 13.08.2006 ob 10. uri Ribčev Laz Decelov tek Štirih srčnih mož okrog Bohinjskega jezera ŠD Stara Fužina, Novice Extrem 13.08.2006 ob 16. uri Ribčev Laz -»Pod Skalco« Prireditev ob kresni noči TD Bohinj 15.8.2006 ob 20.00 Cerkev Marijinega Vnebovzetja na Bitnjah Koncert zbora sv. Nikolaja Cerkveni pevski zbor sv. Nikolaja 16.08.2006 ob 20.uri Paviljon Maxzakster Ribčev Laz Festival Kanal: Blaž Trček Jazz kvartet TD Bohinj, LTO Bohinj 17.08.2006 ob 20.30 uri Cerkev Sv. Martina Srednja vas 5. koncert v okviru Glasbenega poletja: Janez Lotrič - tenor Tone Potočnik - orqle Glasbeno društvo Bohinj 18.08.2006 ob 21.uri Ranč Mrcina Studor Viteški turnir, večerna predstava Ranč Mrcina, Društvo Gašper Lamberqar 19.08.2006 ob 21. uri Ribčev Laz -»Pod Skalco« Nastop tamburaške skupine Kaša rji TD Bohinj v sodelovanju z okrepčevalnico Pod skalco 24.08.2006 ob 20.30 uri Cerkev Sv. Martina Srednja vas 6. koncert v okviru Glasbenega poletja:Mate Bekavac - klarinet Glasbeno društvo Bohinj 25.08.2006 ob 21.uri Ranč Mrcina Studor Večeri na Ranču Mrcina: Dia večer Špela Cvetrežnik Ranč Mrcina Gledališče Bohinjska Bistrica 26.08.2006 Bohinj 20. triatlon jeklenih Triatlon klub Bohinj Fotografije iz časa izgradnje bohinjskega predora. Fotografije so iz knjige Tomaža Budkoviča VZPON BOHINJA PRED ZATONOM AUSTRO-OGERSKE Geslo iz nagradne križanke, izrezano in prilepljeno na dopisnico, pošljite na naslov : LIP Bled, Rečiška 61/a, 4260 Bled (za Novo Glasilo ) do petka, 7. julija 2006. Nagrade so : 1. vikend v Vratih, 2. majica, 3. kapa. Pravilna rešitev gesla iz nagradne križanke 25. številke Novega Glasila : EVROPSKA ZVEZDA Izžrebani so bili : 1. nagrada - MONIKA LONCNAR z Bleda, 2. nagrada BOŠTJAN KOROŠEC iz Bohinjske Bistrice, 3. nagrada - JANEZ ŠLIBAR iz Radovljice. Čestitamo ! GESLO KRIŽANKE; s*- I LL 2 3 4 5 6 7 8 9 10 1 1 12 13 1 4 15 16 1 7 18 19 20 21 22 23 24 25 26 SLOVARČEK :jAILOLO - Hdlmahera, PANCRAZI - it. pisatelj, ORSKA - avstrijska igralka, BARLETTA - mesto v Italiji, GORTER - nizozem. pesnik