DOLENJSKE NOVICE Jzliiijujo 10. i» ii», vsakí'í,ni iiiesera, «« je :: tisti (lan prii/iiik ]\íí eu ilîin preje. :: Cena jim jc s poštnino vred za c.elo leto naprej 2 K, za pol leta 1 K. Narořniiia za Neiiieijo, Bosno iii ilru^e evropske države znaša 2 K 50 li, za Ameriko S K. Dopise sprejema urednik, naročnino in :: oxnanilii pa tiskarna J. Krajec nasi. :: Občni zbor Kmečke Zveze za novomeški okraj. v ponedeljek, dne 28, aprila se je vršil ob 11, uri občni zbor Kmečke Zveze^a novomeški okraj |)ri Stcmburju v Kandiji. Vde-ložilo se ffa je okoln 100 članov vseh občin novoraeike^ni okraja, med i^imi vcû žnpanov, Otvoril jo zbor preflsednik Kmečko Zveze g, Vertačič, Nato jc podal kratko poročilo o delovanju Zvezo tajnik g. kaplan Kastelic. Storila je Zveza, kar je zaniogla, a da se vse ne da doseči naenkrat, jc samoobsebi umevno. Temu poročilu je dodal poslanec Jarc sledečo : Kmečka Zveza za novomeški okraj je storila že nniogo. Pred vsem bi bilo dobro, da bi imela županstva vse v cvidonci, kaj potrebujejo in žele j^udje. To naj bi se potem prcrešetavalo v posebnih sejah kakor na pr, načrti za vodnjake itd. Taka važna seja je bila seja cestnega odbora, kjer so je sklenilo, da dobi vsaka občina vsega okraja nekaj. Kmečka zveza je preskrbela, da se je vk^jub silnemn odporu od strani vseh živinozdravnikov na Kraiyskem priredil živinozciravniški tečaj iia Grmu, ki se ga je utleleailo IS! živinorejcev. Kolike vrednosti je tak tečaj, vsak lahko izprevidi, JJela se sedaj na to, da se nastani stalen živino-ziiravnik za novomeški okraj in sicer na Grmu, kjer so za stalno vsako leto prirede živitio-zdravniški tečaji za 6 mesecev ali eno leto. Uež. odbor je tudi jjriprav^en storiti vso za to, da se uvede sjiloSno cepljenje prešičev proti rudečici in da bodo zamogii torej tudi revnejši prcšičorejci dati cepiti prcšičc z malimi stroški. Zdravnik bo hodil okolu po vaseh in kdor bo hotel dati cepiti, bo to prej nazuanil ter pripeljal preSiča, ko pride zdravnik v vas. K sklepu omenja še sledeče. Vsak dober gospodar bo takrat, ko bo videl, da ima pri iiakl stvari več let izgubo, opusti) dotičuo stvar in se lotil drugo, od katero bo pričakoval dobička, Tako jo pri nas pri vinogradih. Žo štiri leta imamo zgubo, ali jim bomo se posvečali toliko moči in truda kot smo jih dosedajV Li 110 bi bilo bolje, da bi te moči in aile posvetili raje živinoreji in prešičercji? To bi več neslo kakor kaže na pr. zgled na Vol. Loki. Tam se je pred desetimi leti naložilo na železnico le 3{)0 prešičev na leto, lansko leto pa 6000. V novomeškem okraju se premalo skrbi za prešiče plemeiijake. Kužna bolezen, ki je razsajala veČ ict med živino sploh, se je omejila s hudimi postavami. Ni so torej bati izgube pri presičoreji in živinoreji. Ju kdo redi živino? Le sredi\ji in mali kmet, veliki niti toliko no, kolikor sne mesa na leta. Zato bo imel korist od živinoreje in prešičoreje le srednji in mali kmet — podpora mu je zago-tovijena. Oglasi se k besedi tudi ravnato^ grniske šole g, Robrman. Će hočemo imeti kaj uspeha pri živinoreji in prešičoreji, moramo jioskrbeti za dobro pičo. Krma jo jja le tam dol>ra, kjer se prav gnoji. Zato pa treba znati prav go.^podariti z gnojem. A na IJolonjskem vse preslabo gospodarimo z gnojem. Vtem oziru bo treba torej še velike izpreinembe. Poročilo blagajnikovo izostane, ker je blagajnik bolan. Za pregledovalca računov so izvolita gg. ZakrajšČek iu Avsee. Nato so izvoli per acclaniationom na novo stari odbor. Ob zaključku poda poslanec Jarc še na kratko pregled zunanje politične krize ter njeno notranje vzroke. Gospodapsivo. Naši doiiodki iz mlekarstva. Po naših dolenjskih krajih so dohodki iz mlekarstva majhni, dosti maiyši kakor po drugih krajih. Vzrok je dvojen. Po nekod tiči v tem, da nimamo nobene priliko za ugodno prodajo mleka in mlečnih izdelkov, drugod pa leži v tem, da premalo računamo, da premalo uvažiijeiiio dobodke, ki bi jih dajalo mlekarstvo, ako bi so ga bolje poprijeli. Kjer ni prilike za uporabo in prodajo mleka, tam se ne bo dalo mlekarstvo Bog ve kako povzdigniti. To je jasno. Dokler se razmere ne izpremene, dokler ne doljimo ugodnih železničnih zvez, toliko časa bo ndekarstvo na slabem in dohodki mlekarstva bodo ostali na pičlem. Luamo pa tudi kraje, kjer gre mleko lahko v denar In kjer se tudi mlečni izdelki lahko in dobro prodajajo. Recimo v okolici mest, pa tudi po nekaterih krajih na deželi kakor n. pr. v okolici Ht, Lovronm, tít. Vida i. dr. Pa tudi ]>o teh krajih, zlasti v okolici naših mest in trgov, ni mlekarstvo tako razvito in ne dajo tistih dohodkov kakor bi bilo želeti. Vzemimo za izgled le Novo mesto in njega bližnjo okolico. Nepobitna resnica je, da je Novo mesto zlasti z mlečnimi izdelki slabo preskrbljeno in da primanjkuje tudi rado mleka. V Novo mesto se mora maslo iz drugih krajev dobivati in večkrat bi trebalo tudi mleka od drugod. Novo mesto zalaga bližnja okolica z mlekom in mlečnimi izdelki. To zalaganje je pa pomanjkljivo v enem in drugem pogledu. Naravno je, da so zaraditega pomanjkljivi tudi dohodki, ki jih ima okolica iz mlekarstva. In naravna posledica je dalje to, da se tudi mlekarstvo v okolici ne moro popeti na tisto stopinjo razvoja, kakor bi bilo želeti. To velja glede mleka kakor tudi glede mlečnih izdelkov I Koliko tožb se sliši zaradi pomanjkljivosti mleka in mlečnih izdelkov po mostni Po drugi strani pa ti dohodki, ki jih dobiva okolica od mleka, prav malo zaležejo (»ri gospodarstvu. ]n'vendar bi morala imeti bližnja okolica lepo razvito kiavjorejo in redno lepe dobodke od mleka, ki bi morali spodbujati gospodarja k vstrajnerau napredku. Zdi se nam, da se z dohodki iz mlekarstva, ki jih prejema naSa gospodinja, premalo računa, in da se naši gospodarji sploh premalo menijo za te dohodke in da se zaraditega premalo zanimajo za napredek mlekarstva! Pri mleku in mlečnih izdelkih Ima pri nas gospodinja prvo in zadnjo besedo in v toni tiči tudi eden tistih vzrokov, da lezemo tako počasi naprej, da ne pridemo nikamor. Ako bi se malo bolj računalo z dohodki, ki nam jih lahko dajo ndekarstvo, in ako bi se nasi gospodarji malo bo^ zavzeli za kravjo rejo, bi se tudi pri nas trn bolje obrnilo. Tako mesto kakor je Novo mesto bi moralo biti redno dobro založeno z dobrim mlekom in z dobrimi mlečnimi izdelki. Zato bi morala skrbeti vsa okolica, ki ima od tega svoje dohodke'. Saj je v našo korist, če imamo dosti mleka in mlečnih Izdelkov, ki se dandanes lahko in dobro prodajajo. In še več ! Namesto, da se v Novo mesto pošilja maslo od zunaj, bi ga lahko mi ven pošiljali. In tako bi se tudi po nekaterih drugih krajih naše IJolcnjske lahko godilo! Alarsikod se bodo dali dohodki iz mlekarstva povzdigniti, če SĎ ga bomo poprijoli In če bomo izboljševali tudi našo kravjorejo. Seveda jo pa treba v tem slučaju, da ne dela vsak na svojo roko, kakor smo dosedaj vajeni, ampak da si podamo roke k skupnemu delu in da se združimo. Posameznik ne bo nič dosegel, veliko pa lahko dosežemo, ako se združujemo v mlekarske zadruge. Po tej poti so prišli tudi po drugih krajih do tistih lepih dohodkov, ki jih imajo sedaj od svojega mlekarstva. —r— Vrednost Žnidaršičevega panja za dolenjske čebelarje. Pri nas na Dolenjskem Čebelarimo z dvojnim namenom, da prodamo panje z živimi čebelami ali pa oddajamo v jeseni voSčarjem med in voščenino. Kdor more žive čebelo prodati, ima gotov, četudi dostikrat majhen dobiček. in le obžalovati je, da pada ta kupčija. In da so je bati, da bode sčasoma popolnoma ponehala. Kdor pa čebelari na med in vosek. Ima časih v jeseni prav težke, navadno pa boli lahke panje. Da se podá stanovitnost čebelarstvu, se e izumilo panje s premakljivimi satniki In dandanes imamo različne vrste takih panjev. Vsi t panji pa zahtevajo obilo dela in spretnosti, zato se jih naši'čebelarji na deželi le neradi poprijemajo, raji so drže starodavnih „kraiyičev". V času rojev — v sedanji spomladi — dajo roji čebelarjem ohiio dela, ki se ga sicer prav vesele, vendar jim jemlje čas za druga nujna opravila. Zato se je od nekdaj mislilo, kako bi so dalo to delo zmanjšati. V krajih, kjer naj se čebelari na med, se ima rado take pai^e, ki dajejo poleg tega v jeseni obilo medu in voska. Panj, ki Inia vso te naštete prednosti, ki je našim dolenjskim čejielarjem najtopleje priporočati, je izumil g. ŽnidarSič, veliki čebelar v II. Bistrici na Notranjskem. On čebelari v toh panjih in jih ima nad 200 v treh velikih čebelnjakih, zato se ta panj imenuje tudi Žni-daršičev panj. Uspehi, ki jih izumitelj ÎQ vsi njegovi posnemalci ž njimi dosegajo, so lepi in veliki. Iz tega razloga, da se seznanijo z njim naši priprosti čebelarji, hočem popisati ta panj v naslednjih vrsticah. Panj je 58 cm visok In obstoji iz dveh delov: iz spodqega, ki ima 9 satnikov, je 2G'5 cm visok, kamor se roj vsadi in se imenuje „plodišče", in iz zgornjega, kamor se čebeie prevesijo, predno začno rojiti, in se imenuje „medišče. To prenašanje čebel se izvrši tako, da se prestavi 8 satnikov iz spodnjega dela v zgornjega, z vsemi čebelami vred, v spodnjem delu se pusti le tisti satnik, ,na katerem je bila slučajno matica. V spodiijem delu se doda potem 8 praznih satnikov ali pa začetnikov, da jih čebele pozidajo in da matica vanje polaga jajčica. V zgornjem deJu zgojuje se zalega in donašajo čebele med, v spodnjem polaga matica jajca, Jled obe legi satnikov dene se rešetka, to je žičnata mreža s takimi luknjicami, da zamorejo delavke skozi nje gori in doli iti, no pa matica, ki je večja. Odtod izvira, da se zgojuje spodaj vedno nov zarod, zgoraj se pa nabira mêd, ki se zamore ob dobri paši po večkrat iztrčati. Ta priprosti način čebelarjenja pospešuje mogočno razvijanje ljudstva, ki ima dovoli prostora, zabranjuje pa rojenje, kar Ima za posledice, da nabirajo čebele obilo medu, roji o pa ne. Iz tega vzroka dajo ti paqji prav ma o opravila, dohodka pa več. Tudi to je veliko vredno, ker se jih vedno lahko pregleduje. Zabavi in pouku. Čaro vnica. „Daleč bi ne bilo, doktor, daJeČ ne, ali — ali —" „No, kaj jc 8 tem tvojim „ali"?" „I, zelo smešno nazadnje vse skupaj in človek ni, da bi verjel, skoro ne — a smešno jo in razložiti «i tudi ne ve človek — tisto z Miho mi je zaleglo v noge, kar mi jc pravil, da so tule gori takole čisto vražji ljudje, revni in sestradani, da ti ima komaj srajco na sebi iu skorjo, da jo ogloda, in vendar, govore, kličejo vraga —" Nace so je pokrižal — „samega živega — Bog nas varuji — in ga zagovarjajo — „Ne bodi neumen, Nace! Si mi icji kristjan, da veruješ na take bedarije, mesto da bi šel pogledat in ubogim ljudem, cc mogoče, pomagat," „To bi bilo že res, doktor — aH —« „Da; samo tvoji iasje bodo tudi kmalu siti tvojih večnih „ali"', če so moraš vsaki pot popraskati, kadar izgovoriš ubogo besedico!" „Ne hodi gori, doktor, glej, ljudje v vasi te imajo tako radi. Kdo bi hodil razbojnikom na j)omoč!'' „Sedaj pa glej, da si mi tiho, Nace! Takih besedi ne trpim, in če zineš .še enkrat kaj podobnega, potem si greš lahko drugam iskat zdravnika, kadar ti doma zbole otroci!" „Nikari, gospod, nikari, saj nc rečem nič! Ali — zakaj so se zaleteli ravno scm-le gori v Vražje gnezdo, v to bajto coprniško, ko bi bili lahko tudi kje drugje dobili zavetja! Doli v vasi je dovolj —" „Molči sedaj in pojdi, da vidiva, kaj je, in pojuagava, če bo še kaj mogoče!" „Tako težko grem, gospod — ni več daleč — zgre,šiti ni moči, pot gre naravnost — in živina doma —" ,,Jezik za zobmi in naprej, sicer ti jiošljem sodnijo.v hišo!. Dolžan si mi tiste groše že dosti dolgo!-' Doktor je vzrojil tako odločno in tako nevoljno, da se je Nace s strahom ozrl v zdravnika iz vasi, v toga sicer tako dobrega gospoda; toda besede so jionmgale. Molče, s po-vešeuo glavo, jo je težkih korakov mahal sirokopleči kmet pred vitkim zdravnikom po strmi stezi navkreber. Doktor je poznal svoje ljudi in je iimel ravnati ž njimi. „Tisto t riibežnijo, doktor —" je čoz čas začel Nace jecljaje. J)oktor se je veselo zasmejal, „Ni tako hudo, Nace! — Pri vas trdo-glavcih se samo a pretiýami kaj dosože, drugače nič. Sedaj [ta sc žuri, mudi se mi, dela imam danes še dovolj 1" Urno sta stopala moža v svežem jutranjem zraku skozi vas, ki je v tihem pokoju ležala v globini pod njima in je tonila globlje in globlje ter se izgubljala v lahnem megličevju. V sinjih višavah nad njima )m so v žarečein škrlatu ranega solnca goreli vrhovi planin, „Dobro uro imava še do vrba, doktor", je rekel Nace. „Nič ne de, potem bodo oni tam gori gotovo že pokonci, ako Se sploh morejo vstajati." „Ti iti še no vstali, nk ob 10. dopoliidne pri g. županu v Kandiji. Že danes opozarjamo na llcenciranje in premiranje j)Iemeiriakov vse naše živinorejce in jih vabimo, da se udeleže te prireditve, ki bo prva te vrste in važna za tiadaljni razvoj naše bikoreje. — (M)ćui zliof živinorejske ïiailru^^e za novomeško okolico bo v nedeljo, dne I.jnn. t. 1. na Grmu ob 3. popoiiidne s sledečim sporedom: 1. Čitanje in odobrenje zapisnika o zadnjem oljčnem zboru. 2, Poročilo načelstva. 3, ťotrjenje računskega zaključka za 1. i;n2. I. Volitev nove^^a odbora 5. Predlogi za delovanje zadruge v ). 1913. Prosimo vse naic člane, da se udeleže zborovanja polnošteviltio. Načelstvo, Ohčui zhoi- kiiiotijsktt ])0(]i'iižiii(!e novomeške bo v pondělek ii. junija ob 2. po-poludne z običajni:» sporedom v gostilni gosj). Jakšeta v Novem mestu. Na sporedu je letos. med drugimi točkami tudi volitev novega odbora in poročilo načelnika o novih podružničnih pravilih. Prosimo vse člane, da so občnega zbora udeleže v oblinom številu. — Otldiijii modre lïalice in žveiila. Kmetijska podružnica v Novem mestu bo oddajata modro galico in žveplo na novomeškem kolodvoru v torek po Binkoštih, to je dne maja in sicer zjutraj od B. do 11. dopo-ludne in od 2. do 4. pojioludne. Opozarjamo na to na.ša županstva, ki so galico naročila in zaarala, da pridejo ta dan gotovo po njo. Vna-njim naročnikom se je žveplo poslalo po železnici oziroma po ])osti. Pri tej priliki moramo poudarjati, da so nekatera žu )anstva galico .šele zadnje dni naročila. Ta ga ica ni še došJa in se bo razdelila kakor hitro jo dobimo. Posamezna žu]ianstva se bodo zaradi oiiilaje galice še posebej obvestila. — lûnelijski ponk. Kmetijska šola priredi tekom tega meseca popotni pouk na raKnili krajih Dolenjske in sicer v Toplicah na Hinkoštni pondeljek dno 12. niaja,^v Mirni in v Trebelnem v nedeljo 18, maja, v Žužemberku v nedeljo dne 25. maja. Poučevalo se bo o vinarstvu, prašičjireji ino čebelarstvu. Vabimo naše gospodarje in gospodinje, da se pridno udeležujejo pouka. - Gozdarski te<"aj na (irmn. Kmetijska šola na Grmu priredi v sredo, dne 28. in če- trtek, dne 29. maja gozdarski tečaj s sledečim sporedom: V sredo od 1. do 3, popoludne; Pomlajevanje in oskrbovanje gozdov. Od 3, do 7. ure popoindne poučni izlet v gozdno drevesnico v Brsljinu in v mestni gozd s praktičnimi demonstracijami o pomlajevanju gozdov. V četrtek od 6. zjutraj do 4. popoludne poučni izlet v šolska gozda na VrLovskem in v Podljubnem, kjer se vrse praktične demonstracije o oskrbovanju gozdov. Kdor se želi tega tečaja udeležiti, naj se priglasi po dopi.siiici pri ravnate^stvu kmetijske šolo na Grmu pri Novem mestu (pošta Kandija) do 20. maja t. 1. Oddaljenim in podpore potrebnim udeležencem iz Kranjskega se dovoli povrnitev potnih stroškov do Novega mesta in podpora za probrano po 1'50K na dan. Podporo se dovoli pa le tistim, ki za njo jiravočasno prosijo in so jim je izrecno dovolila. — IViaj za pridelovanje krmo. Kmetijska šola na Grmu priredi 2G, in Íi7. maja t. I, dvodneven tečaj za ]>ndelovanje krme s sledečim sporedom: V [londetjek 26, maja. Od 2. do 4. popoludne: Setev detelje in trave na njivah za dvo- in večletno košnjo. Nakup potrebnega semena. Gnojenje deteijnih mešanic. Praktično razkazovanje deteijnih mešanic na šolskih njivah in v poskuševališču, V torek 27. maja: Od 8, do 10. dopoludne: Naprava novih travnikov. Najbolj važne trave. Sestava travnih zmesi. Množina potrebnega semena. Praktično razkazovanje semena in razdelitev vzorcev. Od 2. ilo 4, popoludne: Priprava zemlje in posetev travnikov. Poprava slabih setev. Gnojenje in zbopanje slabih in starih travnikov. Praktično razkazovanje šolskih travnikov in travniških zmesi v jioskuševališču. Oddaljenim in podporo potrebnim udeležencem s Kranjskega plača ravnateljstvo stro.ške za pot do Novega mosta in za hrano I SO K na dan. Kdor so želi tečaja udeležiti aii s podporo tečaj obiskati, naj se priglasi do 18. maja pri ravnateljstvu kmetijske šole na Grmu. (Mični zbor novomeško čelielarsko po-di'užnico se vrši dne 22. t, m, ob 2, uri po-pohine v prostorih gostilno gdč. Miillerjeve v Bršljinu s sledečim vsporedom: 1. i'oročilo náčelníkovo. 2. Poročilo tajnikovo, 3. Volitev odbora, 4, Slučajnosti. 5. PredavaTije; čebelarjenje v^Žnidaršičevih panjih. — K najoliilnejši udeležbi se vabijo vsi člani čebelarske po-diužnico, čebelarji iz okolice in prijatelji čebelarstva. Odbor. — Vinogradniški tečaj na (Jrinu priredi kmetijska šola v petek, dno 13, junija in soboto dne 14. junija s sledečim sporedom: V petek od 2. do 5. popolinine: ^Najvažnejša dola v vinogradu. Trtni škodljivci, Žvepljanje in škropljenje trt. V soboto od 8. do 11. dopoludne : Zeleno cojïljciiic in ravnai^c š cepljenimi trtami. Izbira gumijevih trakov. 1'raktično razkazovanje zelenega cepljenja. Popoludne od 2. do Ô. ure: Praktične vaje v poletnih delih v šolskem vinogradu v Oerovcih. Razkazovanje škropilnic in žveplalnikov. Kdor se želi ude- 'ležiti tečaja, naj se priglasi po dopisnici [tri ravnate^stvu kmetijske šole na (Jrmu (pošta Kandija, Kranjsko) do I. junija 1.1. Odda^enim in ])0tip0re potrebnim vinogradnikom iz Kranjskega povrne ravnateljstvo stroške za pot do Novega mesta in po 1'50 K na dan za probrano. Podjioro dobi pa le, kdor zanjo pravočasno prosi in se mu je izrecno dovolila. Vabimo naše vinogradnike in fante k obilni udeležbi! — 1'ozelja ziinskci strni je letos tudi splošna po Dolei^jskem, tako, da se bo manj žita pridelalo kakor druga leta. Vzrok pozebi je bi a zima brez snega, Pozeba je najhuja na mestih, kjer je bilo zrnje bolj v rahli zemlji in bolj plitvo v zemlji in na tisti polovici kraja, ki je bila zimskemu mrazu bo^ izpostavljena. Trpela je v prvi vrsti rž, potem ječmen in pšenica. Prav nič se ne pozna škoda na žitu kmetijske Šole na Grmu, ki ima na njivah bolj široko in bolj ravno ol)delane kraje iu kjer se seje žito enakomerno globoko. Strni so se začele sedaj nekoliko popravljati in obraščati, škoda je pa le velika. Politični pregled. Oniagoraiti alhanska obal z obmejnimi kraji Avstro-Ogrske in Srbije se nahaja na pravkar izišlem novem zemljevidu, ki sta ga izdala G. Freytag in Berndt ua Dunaju. Ta zemljevid bo vsakomur dobro dosel, kdor bo hotel zasledovati dogodke, ki se bodo zdaj vršili na Balkanu. Na zemljevidu se vidijo vsi dohodi do Skadra in tudi severna meja Albanije, ki jo je predlagala poslaniška konferenca. Dobi se pri založniku samem za ceno 60 v, s po.što 70 v na Dunaju VII. Scbottenfeld-gasse (i2, pa tudi pri J. Krajec nasi, v Novem mestu. Dogodki na Jtalkann. Skador je padel. S tem so prišle velesile v veliko zadrego. Že teden prej so sklenile v Londonu, Skader mora postati albanski. Kmalu po padcu so poslale kralju Nikiti noto, kjer pravijo, da se bo moral Skader izprazniti in izročiti velesilam. Dne 28. aprila jo prišlo nekaj novega vmes. Kssad paša, bivši [»oveljnik turške posadke v Skadru, se jo v Lešu proglasil za albanskega kneza. To je še l)olj zapletlo vprašanje Skadra. Kralj Nikita je namrač z Kssaii pašo sklenil pogodbo glede Albanije, /ato jo Avstrija z vso silo v konferenci veleposlanikov pritiskala na to, da se Nikita prisili, da zapusti Skader. In res, Ornagora je sklenila zapustiti Skader in ga izročiti velesilam. Ta sklep je pa tudi izprevrgel namero Avstrije in Italije okupirati Albanijo Okupacija Albanije od strani teh dveh držav se najbrže ne izvrši, Nad Itosno in Hercegovino se je razglasilo :i. t, m. izjemno stanje. Ta odredba obsega pooštrenje večib postav. Izjemno stanje namerava vlada razglasiti tudi v Dalmaciji in na Češkem. Dopisi. lirnsnice. Naša požarna bramba je dobila novo brizgalno ali „]mmpo-'. Pričakovali smo jo že od velikega torka, a smo zamogli iti ponjo šeie 4. t. m, na novomeški kolodvor. Kako veliko zanimanje in navdušenie je zavladalo, ko je došla vest, da je brizgalna tu, kaže dejstvo, da so nismo ustrašili tudi najhujše plohe ne in smo šli po „pumpo" v največjem dežju. Udeležili so se člani gasilnega društva tudi procesije sv. Florjana in bili ])ri sv. maši, seveda vsi v uniformi. Po vasi pa je bilo vse pokoncu, ko so pripeljali novo pumi>o, za katero želimo, da bi se prav malo rabila, to se pravi, da bi le ne bilo preveč požarov, pri katerih bi so morala rabiti brizgalna. [z Adlešič 5. maja. Ker je bila na.ša šola prenapolnjena, nam je ukazal c. kr. okr. šolski svet, da moramo čimjireje sezidati novo dvorazrodno šolo, kakor je bilo sklenjeno že na daň tuk, šolsko komisije 12. okt. 1905. „Kaj, v tej pol razpadli koči, ki bi bila Se za poštenega jjsa ])res!aba, stanujejo ljudje se jo zavzel doktor. Nace je zmajal z rameni, „Bog nebeški, to ste ljudje in kristjani, ki pustite siromaka prebivati v taki jazbini. Tolovaji brezsrčni 1" „1, ko pa hočejo biti sami tu, ravno tu pri cO])rniščini — ne mislim hudo, doktor — pri tej preklicani jami in nikjer drugje." „A kje je tu kaka jama, in celo kar ča-rovniška jama! Jaz ne vidim ničesar!" „Seveda je ne vidiš, doktor, ker stoji koča ravno pred njo. Iz izbe pa se lahko pride vanjo." „Tako? potem si gotovo že bil kdaj v njej?" „Seveda že —" zopet se je zarekel, doktor pa se je nasmehnil; saj je poznal svoje ljudi. Stvar je bila zanimiva in pot vredna truda. „Kdo stanuje pravzaprav v tej podrtiji?"' „Meta, stara eoprnica, doktor —" „Reci mi še enkrat to liesedo, Nace, in v treh dneh ti tako gotovo, kakor stojim zdajle tu pred tabo, pošljem biriča na^vrat!" Jioktor se je razhudil. „Odpusti, doktor, navajen sem pač tako in drugi jo imenujejo ravno tako." „Tako, drugi tudi. Lepa svojat, ki tako govori. — Torej, kdo prebiva v tej bajti?" „Stara .Meta, doktor, stara ženica, in malo punišče, hči njena. — In Meta je —" „Bolna, kajne, lopov, in tozvem.šeledanes!" „Da, bolna, gospod, če bi bilo samo to! Ali, tule manjka, tu je eno kolesce preveč ali premalo — kakor se pravi — .saj jaz toga ne razumem, doktor ali je ponjenljivo pokazal na čelo. „Trapec neumni, ne kvasi bedastoći Tebi manjka najbrže v glavi, tebi in še precej kolesc! Resnico povej, bil si že večkrat tu gori, večkrat, kot vedo drugi ljudje." Kmeta je zmešal ostri pogled zdravnikov in obrnil so je vstran. Doktor pa ni čakal odgovora, marveč je urno krenil proti koči, iz katere se je razlegal glasen jok. Revno in sirotno dovolj je izgledalo v temni izbi, toda za opravo se doktor ni menil, le na siroma.!;no ležišče je uprl svoje oči, kjer je ležala stara, shujšana žonicav zadnjih zdihih. Ob postelji je klečalo jokajo bledo drobno dekletce, pritiskajo svojo ročice na razbeljeni materini obraz. Kakor hitro so so odprle duri, se jo bolnica nendrno dvignila in v .neznani bojazni iztegnila drhteče koščeno roke proti doktorju, „Sedaj gredo, sedaj gredo", jo vskliknila glasno, „Lojze, Lojze, notri, v jamo in ne gani se, ali čuješ, Lojze, ali čuješ —1 Malka!" je zašei)etala nato s plašnim ])ogledom, ali ti îuseui rekla, da pridejo — zapri, zadelaj vhod v jamo, da ga ne najdejo — drugače — pst — da me ne slišijo — pst — pst — čisto tiho bom — čisto pri miru — niti besedico ne zinem, in ako ga — gorje, kako to boli — mučijo, trpinčijo me — ali jaz jim ne povem ničesar, ničesar — pustite me — kaj morem jaz zato — saj sem le njegova mati, njegova uboga, trpeča mati--" Izmučena se je zgrudila starka zopet nazaj na trdo ]eži,ščc in bolestno zastokala. Doktor je stopil bliže, pa ženica se je znova zagnala kvišku in zavpila. — Zdravnik ni rekel ničesar, le dobrohotno je pogladil razpaljeno bolničino desnico. „Ah, kako to dobro do, kako to hladi ! — ali nisi ti tisti zlobni mož? ne, kaj ne, da nisi! Potem, potem je dobro! Tako dobro!" „Lojze", je zaklicala zopet, „ni se ti treba skrivati, saj niso oni, pridi, pridi sem k meni, tako sem slaba, tako slaba in umrla — bom — umrla-- Omahnila je nazaj. Dekle jo zajc^kalo iznova, doktor pa je umirajoči zatisnil oči. Nato je šel ven in pustil dekletce samo z njeno boljo. Zunaj pa je Nace sedel na kamnu pred bajto. „Doktor", je rekel, in solza se mu je zasvetila v očeh, „doktor — vse ti povem, samo potrpeti moraš — videl sem, kako je ravnokar umrla stara Mota, — NI moja navada jokati, doktor! — Sirota je bila, udova, in sin njen, edinec, Lojze, je bil kri njenega srca — in ko je moral v vojake, se ga je polotilo domo-tožje in utekel je! Seveda bi ne bil smel! Iskali so ga, tudi tu gori, a ga niso našli; — mati je pustila vse v dolini in se preselila semkaj — iu postala jo čarovnica, samo da A)i je ijudje ne posečali in nadlegovali. Predvčerajšnjim pa je Lojze padel v brezno in se ubil!" Kratke in trde so bile besede kmetove, ki so mu neprestano drselo debele solze po licih od vetrov in vročine zoranih. „Parkrat seveda sem medtem prišel sem gori, a daties najbrže zadnjikrat!" Tudi doktor si je potegnil preko oči. Molče je podal pridnemu kmetu roko, potem pa sta se odpravila v dolino. Govorila nista več, dekletce ])a sta vzela s seboj in poskrbela za dostojen pogreb starke-čarovnice. Gradnjo nove šole smo oddali m. febr. letos po zmanjševalni dražbi. Prevzel je vse delo g. Roman Treo, mestni stavbenik v Ljubljani, za znesek 41.184 K proti temu, da sezida tudi že zdaj sobo za slučajni tretji razred. Vsa stavba mora biti [»opolnoma gotova do začetka šolskega leta 1914, Naši pridni Amerikanci so se zopet oglasili z darovi za naše cerkve, 2(). marca nam je poslala naša župljanka Ana Bahar iz Iron Mountaina 26 K za novi veliki zvon na Ple-šivici, 23, apr, pa Peter Prijanovič iz Binghania 24 K 50 h za nove altarje v župni cerkvi. Našim Amerikancem moramo biti res hvaležni,-ker smo prejeli od njih že prav veliko darov za cerkve, kapele, opravo različnih cerkev, že več tisoč kron. 2t). aprila je obiskal našo župnijo na svojem inšpekc. potovanju po^ Beli Krajini naš deželni glavar g. dr. Ivan Šusteršič s svojo gos))0 soprogo, z dež. komisarjem g. dr. Tomažićem in vsend tremi belokr, poslanci, gg. Jarcem, Dermastio in Matjašicem, ter enim g. inženirjem, Na shodu, ki je bil sklican za naši dve občini Adiešiči in Tribuče in sosednjo občino Gribije, so zastopniki občin razodeli svoje potrebe in želje, za katero so se gospodje prav zanimali in tudi obljubili po mogočnosti nam pomagati. Gospoda dež. glavarja, ki je bil ta dan prvikrat pri nas, so bili ljudje prav veseli, da so ga spoznali tudi osebno, V Mohorsko družbo se je upisalo prî nas letos 10 udov več, kakor lani (57—«7), vkljub slabi lanski letini, kar kaže, kako cenijo ljudje to na.šo prekoristno bratovščino. Iz Št. Jernga. Kdo bi mislil, da tiiore biti kaka vremenska nima tako obsežna! Mraz 12. lio 15, aprila ni napravil škode samo po naših alpskih deželah, marveč tudi v domovini pomeranč in tig. Pravzaprav smo imeli rimski romarji v Rimu deževen dan le dne 14, aprila, V torek jutro je bilo čisto jasno, prav mrzlo, dasi je Rim komaj poldrugo uro od morja. Po gorah naokrog pa vsepovsodi sneg belin. Oolenici smo takoj slutili, kaj se godi z našo trto, našim drevjem, katero smo pustili doma v najlepšem cvetju. Ko smo se vračali domov, smo takoj za[)azili pogubne sledove mraza in to v okolici Rima ! Trta, rtge, krompir posmojen. Splošna vegetacija ni bila mnogo bolj razvita kakor pri nas na Dolenjskem, le zgodnje ze-lenjadi je bilo vse polno na trgu. Ne daleč od Rima smo videli ves vinograd v — uniformi, to je, vsi rezuiki so imeli papirnate kapice, .Moj Bog, koliko truda napraviti in natakniti toliko zavitkov. Pa je še prašanje, če je kaj pomaplo? Lansko leto sem na vrtu trte odel. Kar je izpod ogrirýala kukalo, ni [lozeblo, kar jo bilo zagrnjeno, je bilo pokončano. Pri Asisi je že precejšnja morska višina. Prašam kmetovalca, jim je li mraz mnogo škodoval ? „Tutto morto, tutio morto, signor!-" — vse je proč! Saj jo pa tndi sneg tu ležal še v četrtek 17. aprila doli do lepe ravnine! V Padovi sem kupil prelepo vrsto krompirja. Če se bode obnesel, povabim Vas, g. urednik, jeseni na razstavo. Ntopičo. Samo starejši ljudje še pomnijo slikovito ])rocesije, ki .so je vila vsako leto binkoštno nedetjo popoludne ob 5. kapelicah s slikami skrivnostij veselega rožnega venca. Prav mnogobrojno so bili zastopani Hrvatje iz Vivodine, Kainanja in sosednih župnij, ki še sedaj, dasi bo^ malo, radi romajo k Stopiški „Majki Božji'-. Časa zob je imenovana znamenja tako razjedel, da so župljani pred blizu 60. leti sezidali novo kapelico „nad vasjo", vanjo postavili iz cerkve prvotni kip Stopiške M. B. Toi. Žal., in prihajali semkaj o binkoštih v slovesni procesiji. Dobri časi v Ameriki, ki so jiostavili hranilnico v Kandiji na tako trdno podlago, so tudi nam pripomogli, da smo razpadlo kapelice na novo pozidali. Možje in mladeniči, ženo in dekleta so so kar kosali, kdo bo zaïye nabral več darov med domačini in tudi tujci. L. 1904, so bile kapelico vže dograjene; slik na železne plošče od akad, slikarja Ant. Stunna iz Keichenau-a smo čakali dve leti, lansko leto je Oton Smitka dovršil svoje delo in letos bo binkoštno nedeljo popoindne ob 3, uri mil, g. prošt dr. S. Elbert izvršil blagoslov kapelic ob častni azistenci. Imenovani g, prelat bo isti praznik tudi sprejel črez 30 kandidatov in kaiidiiiatinj v Mar. družbo in blagoslovil dragoceno zastavo naše mlade-niške M. dr. Ako nam Bog da lepo vreme, bo slavlje nad vse krasno. DomaČe in tuje novice. s pošte. Poštni ekspedient Ivan Pfeifer jo imenovan za poštarja v Leskovcu pn Kršken). Tz davčne služIle. Davčni oflcijal Viljem i^edenig jo prestavljen iz Novef;a mesta v Litijo, na njegovo mesto je prišel davčni oficijal .Jurij Kraniborgar iz Litije. IJerentom občine 'IVtplif-íí^í^oteska je imenovan Ivan Pozdirc, pos. iz Žice. Svetovalci 90 pa; iz topliške občine: Franc Beg, posestnik iz Šice In Adolf Pečjak, trgovec iz Toplic; iz soteske občine pa: Anton Jarc in Jožef Pečjak, oba pose.stnika iz Dol. Polja. Vsi so zvesti pristaši S. L. S. Di-iištvo kmetijski 11 učiteljev izjnžiiili uvstrijskiii kroiioviii iniasvoj ustanovni občni zíwi- lia liiiikoitu« neiietjo, dne 11. maja v Gorici v hotelu pri „Zlatem jelenu" ob jWu n.uri (iopoltlan. Po skiijinem obedu je ogled kmetijske sole v Gorici. Porotniki Kit iioi-otiiiško dob» v Nov<>m uiestii, ki ae priúne dne Íi6. maja — PirmuŠKťaii, gosdlničar,^Virinjařrora. l'avliùek Jožef, tiskar, Kočevje. Št,eh Jožel', pos,, gostil, in trgov, v i'odgorici. Hutter Jožef, posestnik, Piosch. Šetinc Martin, pos, in mizar, Jesenice. Samide Janez, gostilničar, Staraioka. Valant Janez, pos, Praprečo, Sevšek Franc, pos., Višnjagora. Koiiinič Julij, pos. in gost., Metlika. Vidmar Franc, p03., Gumberg. Ferkolj, Janez, Viiyivrh. Bregar Janez, trgovec, Videm. Ocepek Jakol>, pos. in trgovec, Škoftjari/a. ivoa Jožef, pos,, gost. iu trgovec, Stranj. Havelka ^Karl, gost., in jios,, Kriiko. Smole Ig, pos,, Žiibina, Omabon Franz, pos., Korenitka. Fajdiga K., pos. in gost.. Novastifta. Bradač Janez, pos., Podbosta. Gazvoda Franc, pos., Gaberje. Hiidc .Alojz, pos. in trg., Mii napeč. Jvlemenčic Janez, ]iOs., Stranje. Sporar Janez, g-ost., Hiib. Virant Josip pos, in župan v Vel. Laščah. Kuhar liiidolf, mizar, Mokronog. Plut Matija, pos., Vrtača. Strni,ša Fr. pos.. Toplice, liepovž Janez, pos. in trg., Št. Janž. Unetič Jožef, pos., Kajevce. Lovrcnčič Anton. poa. in trg., Sotiražica. Gliba .-Vlojz.^ po."»., Vel. Loka. Mencin Ignac, pos. in gost., Čučjamlaka. Zupančič Kranc, pos. in gost., Mirnapeč. Strojin Janez ml., posestnik Ostrog. Schober .Andrej, pes., Lase. Ilc Francjios., Goreujavas^. — Nadomestni porotniki i Žibert J., pos., Žai)javas. IJerčar Jernej, opekarnar, Podgora. IJular F. S>os. Vavtavas. Ogoreutz Josip, pog. in trgov. Kudolfovo. MramonM., pos. in usnjar, Rudolfovo. Zagore Franc, p.os., Smolinjavas. IvasLelic J. pos.,' Žabjavas, Šinalc Franc, pos., Zalog. Šali Alojz pos.. Čcščavas. Lokal ilniStvii „Vzajemnost" v Novem mestu je na ukaz dež. vlade dne ííň. aprila zapečatil odjioalanec okr. glavarstva ter kon-lisciral knjige iiikake vrednosti in „pušico" za prostovoijne doneske, v kateri se je nahajalo 17 vinarjev. Mestna lii'aiiilnica v Novem niestn. V mesecu aprilu I91;î je 187 strank vložilo 'HlAtí K 96 h ; strank vzdignilo 67.584 K ôa h; torej več vložilo 179.8^8 K 44 h; stanje vlog 3,«60,183 kron 11 h; denarni promet 743.067 K 70 h; vseh strank bilo jc 971. Zloi^^ai'jevc Šniarnice Lurški prizori pri J. Krajec nasi, v Novem mestu. Cena 2 kroni, s po.štnino ii kroni 10 vinarjev. Molenje vťi-e. Miko Persetič iz Vinice št. 4, o katerem smo poročali zadnjič v na.šem listu, da je na glavnem trgu na Vinici izzivajoče in pokrit gledal procesijo na veliko nedeljo, je bil aprila pred novomcSkim c. kr, okrožnim sodiSčem obsojen radi j>regreska po § 30a kaz, zak. na 15 dni strogega zapora. Ški'iaMiikii razsaja po Mirnipeči med otroci, tmii nted šolarji. Pomrlo je sedaj že petero otrok. Storili so se že vsi potrebni koraki, da se kolikor mogoče zatre ta tuko nevarna otroška bolezen. NadelMKhiii miiulina, Franc Krevs iz Biške vasi, star 16 let, je zelo nagnjen k tatvini in je bil raditega že dalj časa v Ljub-ijani v prisilni delavnici. Ker pa je tam zvesto obljubil in zatrjeval, da se ne bo dotakuil nikdar več tuje lastnine, 80 ga izpustili. Žel je služit k nekemu peku in komaj je bil malobotj prost, že je zmaknil svojemu gospodarju 6 K ter se ž njimi peljal v Litijo, Sel odtod peš v Kado-hovovas ter se odtod odpcijal v Novo mesto. Oblast jo pa takoj zvedela za ta fantov čin, in v Novem mestu je že prišel v roke pravice. Romati je moral nazaj v Ljubljano v hišo pokore, iz katere pač ne bo izšel več tako zlepa. Križ razbit. Pod tem naslovom je prinesel „Slovenec" z dne 30. aprila vest, da je nek neznan zločinec razbil križ, ki stoji že kakih 30 let na „Kapitetjskeni hribu" in ga ima oskrbovati sorodstvo Pintarjeve hiše v Kandiji. Toda kakor kaže, ne gre tu za kak zločin. Križ je ves trobnol. Najbrže jo hotel kdo okinčati križ s cvetlicami. Pri tem pa je odletela Kristusova glava, ker je lesena in vsa trohnela. Hotel jo je pribiti nazaj, a je pri tem zopet odlonjil kos las. Zato je glavo kar prislonil na trujilo. Da bo temu tako, kaže tudi dejstvo, da se nahajajo cvetlice oi) nogah Kristusovih. Ce bi pa kdo že nameraval kak zločin, ne bi odbil samo glave, ampak bi pri tem delu razbil vse truplo Kristusovo, ker je vse trohnelo. Nesroťii. V Mirni peči je ponesrečil dninar Jožef Avbar iz Jablane pri Hudetovern bonciri-inotorju. Bil je komaj pol dneva v službi. Mislil jc zagnati gonilno kolo, medtem je je pa že odprl maSinist in kolo jc zgrabilo Avbarja ter mu stisnilo desuo uogo tako močno, da je bila zaprta vsa cirkulacija krvi. Pripekali so ga v moško bolnico v Kandiji, kjer so mu morali odrezati nogo v stegnu, druzega ni preostajalo. Upati je, da mož okreva. NoVii postaja na Uolenjskem se je otvorila dne t. t. m. med postajama Ribnica in Kočevje v km 38,737 ležeče postajališče Lipovec za osebni in prtljažni i)romct. Prometni časi vlakov, ki se ustavljajo na tem jwstajališču, so objavtjeni v voznih redih, ki večajo od 1, maja t. 1. Vozne litstke izdaja čuvaj na postajali.šču, prtljaga se odpravlja proti naknadnemu plačilu pristojbine. Dolenjske žcieznice prevzame v najem država. Tozadevna pogajanja so imela zadovoljiv uspeh. Predloge železniškega ministrstva je sprejel upravni svet dolenjskih železnic v svoji seji z dne 30. a]>rila t. 1. in jih ])rcdIoži na prihodnjem občnem zboru delničarjev dolenjskih železnic v najkrajšem času v potrjenje. Židjp v Novem mestu so že začeli delati svoje „kšefte" v škodo meščanom. Že zgodaj zjutraj preže na razno prodajalce kokoši in jajc, da jib jjrestrežejo in potem |)ošljejo nakupljeno blago svojim odjemalcem v Preloge in drugam, meščani morajo pa drago plačati, če sploh kaj takega jiride na trg. Svoje dni prekujiovalcem ni bilo dovoljeno, pred deseto uro kupovati. Se je li pod novim režimom ta točka črtala iz tržnega redal? Sejmi: 13. maja v Veliki Loki, Metliki in Radohovi vasi, 16. v Kandiji pri Novem mestu in èkocjaniî, 16. v Lukovki in na Krki, 19. v Št. Jerneju in Višnji gori, iiO. v Črnomlju. Požar. Dne 25, aprila je hišnemu po-seiituiku Fj-ancu Krevsu iz liiške vasi št. 50. zgorela hiša, ostalo je le zidovje. Zažgal je štiriletni otrok; škoda je velika, zavarovan je bil pa le za 300 K. — Pod Gorjanci je pa 27. t. m, pogorela Goriany eva tovarna. Tlelo je žaganje že dajj časa, dokler ni izbruhnil ogenj in skoro vse upelelil. Tovarna je bila dobro zavarovana, a se ne bo najbrže več zgradila. liaz strelio je iiadel užitkar Jožef Nose iz Repič in si pri jtadcu popolnoma na drobne kosce zlomil glavico desne nadlebtnice. Pripeljali so ga v bolnico v Kandiji. Roke mu za enkrat ne bodo odrezali, če ne nastanejo kake komplikacije. Kdor želi potovati iia lliisko, se opozarja, da pravočasno vloži prošnjo pri kompetentni oblasti, ako mu je treba kako diplo-matične intervencije ali kake olajšave za potovanje. Zlasti oni, ki žele potovati v Sibirijo ali rusko- srednjo Azijo, se opozaijajo, da morajo najmanj štiri tedne prej, predno na-sto]>ijo svojo pot, vložiti tozadevne prošrye na C. in kr. poslaništvo v Petrogradii. „Siovenskii Straža". V poneileljek je imelo osrednjo vodstvo „Slovenske Straže" v Ljubljani sejo, v kateri so se rešilo važne narodnoobrambne zadeve. Iz predsedstvenega poročila posnemamo, da se jo v zadnjih štirih mesecih izplačalo 13.990 K 76 vin. podpor. Skupno se je pa v tekočem poslovnem letu, to je od 1. julija do 30. aprila, izplačalo 27.823 K 91 vin. Vsi poročevalci iz obmejnih krajev so soglasno poudarjali lepe uspebe, ki jih dosega „Slovenska Straža" s svojim smotrenim delom. Stvar vseh, ki jim je pri srcu ]>ravi napredek slovenskega ljudstva, je, da s številnimi darovi Se bo^ povzdignejo delo Slovenske Straže. Treba je naši narodni obrambi še več sredstev ! Osrednje vodstvo je neko važno prošnjo moralo odkloniti, ker še ne razpolaga s takimi sredstvi, ki so nani [totrebna za večje akcijo. Podvojimo svojo požrtvovalnost! Nasprotniki besno ponavljajo svoje naskoke— treba nam je vedno novih moči, da jih zinagoslavno odldjamo. Vrednost tiiiškili srečk narašča vkljuh neprestanim krizam, kar je najbo^ši dokaz za njihovo varnost in zanesljivost. Kdor hoče kupiti to izborno in priporočljivo srečko, naj čita današnji oglas „Srečke v korist SI. Straži." Raznoterosti. i} ..Zarja'' v Gradcu je izvolila za svoj, aXV. društveni tečaj sledeči odbor : predsednik phil. Josip Gombotz; podpredsednik med. Stanko Velkavrh; tajnik med. Ivan Drobnič; blagajnik med, Jos.Pauiin; knjižničar med. Pavel Janežič; gospodar iur, Jakob Gronjko; odb. nam. med. Jakob Rebernik, O vremenu. Prve dni majnika je bilo še ajmlovo vreme, kakor sem to napovedal že zadnjič. — Sedaj pa sledi čas lefiega, gorkega vremena, vmes včasih nevihte in dež. — Od 21. nadale bode zeló vroče in vsled tega suho vreme do 29,, na kar [lostane deževno, ki zna trajati do okolu 10. junija, — Okolu 20, maja bodo gorki vetrovi. — Vremensko prorokovanje za april se ni vseskozi točno uresničilo, ker april je že od nekdaj hudoniašen mescc, ki najrajši vsem vremenskim prorokom štreno zmeša. Kratkočasnice. • Znamenje boljsatija. Učitelj vpraša deklico v šoli, kako je njenemu bolnemu bratcu. „O, mu gre že bolje. Danes zjutraj je bil ie zopet topen," * Veščak: „Kaj mislite, gospod sodni svetnik, ali ima mož pravico oiijjreti pismo, ki je dobi njegova žena V" „Pravico že — težko pa pogum!" Loterijske številke, GRADEC, 30. aprila 44 75 40 24 23 TRST. 7. maja 4) 34 50 27 87 DEKLETA, KI BI SE RADE MOŽILE tmj pos-ljujov la,st.BC!tii iiitorefiii po dojiisnici kvoj naslov na naslov : „llildc-liouliurt." I/pliUMliia jiasliija: Njubljana, Spodnja Šiška 149. 78-;)-3 l'otrt.cga srf« ua/.uanjani v svojem in v itneuii Korodnikov vsem utiaui-eiii iu iiri> jaieljem [jrežalostco vest, da je moja Iiruskrlmu mati Ana Pečarič, žena pos. v DraSÎCili pri Metliki danos olj 7. uri iiveior jto dolfi-i in iiiuini bglezai previdccin a sv. /skriinicnti na iimirajoie [iiiruo zaspala v GoKiiudu. l'ogreb bo v Koboto, dno 10, nmja ob nri Kjutraj na doiiiaiie pobopiiliiùu pri Treh farah. Mft,io /iidtišnice se bodo bralo v vei ccrkvah domaÈc íiipnijc, l'redrafïo rajno ni.itcr piijtoroi'iai« vsem v ]iobožuo molitev. DrnJiùi [iri Metliki, dne 8. maja 1913. Martin PecariČ, žujuiik v Podkrajn. Brez VBttkcffa iiOBobties" obvnatila. Drožbeni ohlic. 13 70/13 Drožbeni oklic. E 127/13 Dno 27. maja dopatdne ob polu desoti url bo pri spodaj ozn amc a j en i sodiiiji, v izbi št, H draiba ziinilji.^i: a) vloK. itov. ^Ha in 2fil d. o. BrŠljin, oliRtojoèib in biŠe v lîrSljina, Si. 27 » svinjakom iii poHpwlarskim poslopjem, 1 koKolcem iu 2 vrlov odnosno deloma jiainika, b> vi. št. 2:t2 d. o. BfSljin obstojoieffii Ík ene njive s ko/.okem; c) vi. Št. 2;U. d, o. Bršljin obstojeilcKa in 1 njivo, 1 pašiiikii, ! travnika in 'i go/.dov in solatstniuska pravica do 1/1Í) zcialjisia vi. št. 42 d. o. licršljin. d) 1'olovifii sietiiljiiSa vi. it. 531 d. o, Kandija, obetojeiia iz kamnoloma, e) vl.st.4Ul d.o.Ziigorimobstojořepiz 1 gOKda in f) vi. št. 398 d. o, Ždinjaviis, obstojega iz 2 vinogradov. NcpremiSninani, ki jib je prodati ná dražbi, jo doloiona vrednost ad a) na 54obi se jio 80 v komad y lekarnah, droieri-jah, prodajalnah diíavíi.t.d. Istotako seprlporof« Bergmannova lilijina kroma „Slaiiera" kot fudo-vito sredstvo za (gojenje neiuib rok; dobi bo v tnbah à 70 v povsod. 45-24-G St. 787. RAZGLAS. Podpisano mestno županstvo naznai^a, da se bode tine 13. maja 1913 ob 11. uri tlop, v mestni pisarni vršila javna dražba za oddajo pobiranja šotoniine iu prostornine ob scjiiiili iu tržnih dnevih v Novemmcatn za d0l)0 treh let to jo; «d 1. juniju IiH;t d« ;tl. iiiîijii li)l(i. Izklicna ceua je 5000 K. Dovođene s» tudi pismene ponudbe vložeue do 13, maja 1913 do 11, ure dopoldne, katerim pa mora biti priložena varščina 10% izklicne cene v getovini, hranil ni čni h knjižicah ali vrednostnih papirjih. — Družbeni pogoji so v pogletl med uradnimi urami v mestni pisarni. Mestno županstvo Novonicsto, dae IÍ), ajirila Ittlfi, Dne 16. maja 1913 dopoldne ob 9. uri bo ua Cegel-nld in v GrubijiiL na liyn me.ifla dražba btedoiili zemljiških pari;el: ]. pare, št, 41] k, o. BrSljin s hišo št. 18' nii Ce-geltiiei, frospodarskimi jioslopji in z vozanim kozolcem, H ktero je združena solastninska pravica do 1;'17. dela do vi. št. lOU ua Hršljiu, а, pare, št. 224/13 njiva. 3, pure. št, njiva. vi, št, 1H2 k. o. 4. pare. št. 2;n njiva. Bršljin. б. part;, št, 34S/4 pašnik, f>, pjire. it. 11)13, njivo pripisuna k vi. št, 592 k, o, Gorenja Straža. Nepreniiiuinam, ki jih jo prodati na dražbi, jo določena vrednost ad 1. na IHIO K, — ad 2. na 311 K h, — ad 3, na 5Ď5 K fil h, — ad i. na m K 33 h, — «d 5. na lôG K 3H b, — «d 6. na .>141 K 80 b. Nnjnmnjši ponndek znaša ad 1, 1074 K, — ad 2, 2U8 K, ad 3, JTl K, ad 4. li)l K, — ad 5. lOû K iu ad ti. pud tem zneskom s« ne prodajo. Oražbene pogojo in listino, ki bo tiěejo nejiremií-nine, smejo tinti, ki žele kuiilti, pregledati pri spodaj oziiatnenjeni sodniji v Í/,bi št, 5 med opravilnimi nrau)i. Z dražbo se prićno na Cugelnict. C. kr. okrajna sodnija Rudolfovo, oddelek I., dne .1, aprila 1013. SO 87-2-2 Župan: Rosiiiaiiii. P. n. tió-6-5 podpisanecsi usojamna-znaniti č. svojim odjemalcem, da aem uvedel U svoji delavnici v Kandiji St. 7S delD na stroje in sem Y prijetnem položaju, da zamorom prevzeti naj-obširnejša naročila, ki jih • tTT . bodem točno in v poino zadovoîjnost izrševal. Proračuni in ceniki so brezplačno na razpolago. Obenem naznanjam, da sem prevzel zastopstvo znano dobre tovarne za zarezano opeko tvrdke IHally & C«, v LJiilpIJiiiii, (patent Stoiiibriick.) Naročila se sprejemajo ustmeno ali pismeno, postrežba točna in cene nizke. Z odličnim spoštovanjem Aiit. Sedlai-. Kandija pri Novem mestu, meseca sušca Í913, zdravijo Kašalj hripavost, katar, zasliženje, dušljivi in oslovski kašelj - S Koiserjevimi prsnimi horotneliimi -„5 trem smrekami'*. ftii^O poverjenih izpričeval od \f\JtJ\J zdravnikov in privatnih oseb áo-kazuje gotov iis;])eli. ~ Eoabončki jako dobro prijajo in ao ug-otinejia okusa. 2-0-9 T'aket 20 in W vin., ovojćek (>0 vin., se dolnva pri lekaniarjili : Kari Andrijanič in J. Bergmann v Rudolfovem. xaaeaeaos^gEiBamei StavbťMii in ineliiiiliťiii kljtičav-liíčíir ter vodovodni iiištaliiter J. Preželj v Novem mestu, Fiorijanski trg, se priporoča slavnemu občinstvu za vsa v njegovo stroko spadajoča dela raznih konstrukcij; Žeíezne ograje za vrtove, balkone in mirodvore, šttHiilnike, snežne držaje na strehah in strelovode, ter preiskušt^a strdovodov, vsakovrstno vodovodne naprave in poprave, popravila raznih in šivalnih strojev, biciklov i. t, d, V zalogi ima priprosto in lino štedilnike, kolesarske iu vodovodne potrebščine po priitiernih cenah in s točuo postrežbo. B9-C-1 Dražbeni oklic. R 38/13 10 Po Kiihtevanj» koiikiir/ti« míittH Karulii I,i;ni'(jla Ipívíiíí^ií viiiskegii Irj^ovni iia I.iivuu-.i, ziistiipnini po dr. Ivan Tavi'urjii v LjiiUljittii, ^o dne 23. in 24. majnika 19)3 dopoliidno ol) 9. uri v Dobaniičii), Lokvah, v Šmarju, v Oj'strem vrhu, na Liscu i. t. d. lirailia zuiiiljiiji'; vi. íL 1.^1, 31)4 iii 322 k. o, !)ob(iriiÍTO, vi. 718 k. u. Kiiežjjiviis in vi. ňt, 337 k o. Korita, iii »siiior ua luii itiesta posniiioKiiili iiarcd po teh-lo cktiiiirmli-, ňtev. skiijiino Predmet 1 Vlož. ' štev, 1 1 1 Vai.ířina ; K 11 t'en il na j vrednost K : b Naj nianjrti poniiduk K . h ! .Stavb. pare. iL 137 k. o. Pobernii, tu jo eQ0nnd>itT0)i!m biia št, M v 1 luburnii'itb kletjo, iiicsnieO in ledenico in pari'. ' Bt. U78. IM H 1 CO s O O S ^ ca 1210 80 I ■ j 12.t08 6Sirí4 M Vinogradno pOKeelvo v Liseii to so parn. | št. Ii0y/1, fil2, t)13 opiistošoni vinogradi, liane« košeniee, pare. ft. (iQlf/'i paínik till/l travnik, Btnvb. paro, St, 3.U pompon liram in íítavb. pari:, £t.53 zidanica. 1 líj ! 1 « 1 a U □ w ^ l- 1 (A 60» !)S) 400 1 66 ' 111 ilofita ]iri viiBi Kal iiare, štev. a7ï7/fi 108 ! 44 1 10K4 40 1 7ÍJ2 Í15 ' IV Hosta ]iri vasi v l)oi, .-Vjdoven paie, št, 2727/6 in 2727/8 poil Korita. 'C o 1« 6(1 165 sirj 1 10 05 V N'inut^rMnu pOKCiitvo v Bniariii namreů stavb. pare. št. ;i82, 383, 381 to je liiša in dve xidanici in viuo^rndi ]iarc. št. «02, i»t)3 in »04 jjod Korita, ■1 m co 1 73 1 36 i 738 li iiO 492 41 VI ÏJonmèija v Ijokvali stavh. paw. št, l(i3 to je biša ât. 3, živimiki hlev, pod, 2svinjaka, ku/oloc, ûebeliijak, kaši'tt, vodnjak, pare. št. lOtifi travnik, pare, it. lOHfi njiva in Holatitninu ilo l/T parcel št. 10^3 in 112<>. 440 _ 1 39 ■i 103 1 8W 2935 92 ; VJI __i Njiva pare, 5t. 1078 „pod gomilo" 78 1 08 786 80 524 54 Vili 1 Njiva „;)od fromilo" pare. St. 1081 s 1 kozoliîeni (to pier j oni) 23tí 74 1 2367 40 1578 27 ' ~ ï\ ' I j Njivii „podkusenca" jiarc. št. îOHl IM 51 1535 ~04 J0J3 36 -K 1 1 Njiva „kroica" iiaro. řt. 1106 133 bS 1335 80 890 1 54 X! ~ 1 Njiva ,,grit" jiart. Ět. 1178 47 13 471 1 30 , 1 314 20 1 Njiva „dolnice" h košeiiieo pare, ii. lliH/1 in 111(1/2. a OJ a co 48 75 487 1 50 1 j 325 _ "xiii Njiva in hoiit^ „jirolog" pure, št. IIHS, 1204/27 in 1204/30 23H 98 80 157i) 87 xtv Hosta iti njivi „permanca" pare, stev, 121U/34, 11!)G, n«7 340 86 3168 58 1 1 39 XV Njiva in gozd „Robor" pri Vrlitrcbnjefii tposajeno smreke) pare. št. 1^04/53 in l:;04/54 tot; 73 1007 2(1 711 i 44 ! "" xvr ! 1 LiHtnik pare. št. 142;)/3 med vatiem« ' itelcisno in 1'odlieuu 85 (IG 1 850 56 567 04 : XVII lUvnotako pare. št, 1425/4 fîT 33 673 28 448 86 XVIll 1 1 Listnik jiaro, štev, 1425 pri Vavpêivasi 72 23 722 481 60 1 XIX 1 Listnik pare. št. 112.'i/21 pri Vavpi'ivaiii 70 56 705 52 1 470 35 ' .Kobó in poni JCobó t:oj. JJoiic pot:occna. Ncvomcsto II. majnikn lyi^. lirirx po.scbnih iiaiinaiiil. C. kr, okrajna sodnija v Trebnjem oddelek II. dne 2± uprik 11)13. «I Na ]>ro(iaj je iz prosto roke s e s t v o po Z gospodarskim poslopjem, polovica grunta, proda so skupaj ali pa tudi ua drobno, kakor kufiee želi. Hiša, hlev, 2 kleti, svinjak in pod, zraven je Badni vrt. Proda hc tudi sauio še nov pod, več njiv, travnik in 4 dele boste. Več se izve v Jablani št. 3, p. Mirna peč' pri M. Drenik. 7(i-3-3 Xa i»rodaj je skoro nov, doljro olirarjeii glasovir. "WS Foizve se )»ri Fran XovoseIc-u, trgovcu v Št. Jerneju. 81-3-3 Posestvo na prodaj v dobrem stauii v Gor. Gluboilohi. Ob.stoji iz hišo, vrta, hleva, treh njiv in jjozda. — Več se izve pri bVance-tii Slak Goi'. Globodol št. 2 posta Mirnapeč. ai Nojbollše urejena TiSKflRNa na Dolenjsltem, hi izgotiiulja usahourstne tishouine točno :: in lično, jB tupdha :s 1 Krajec nasi, v Novem mestu, hi ima tudi prou doliro :: :: urejeno :: :: hnjigoveznico, hi izvršuje vsa navadna, hflhor tudi vsa najfinejša dela solidno, točno in ceno. Proda se posestvo obstoječe iz hiše, poda, in hleva, sviipka in kozolca, ene njive na Vel. Skorjanúeui št, 12 1'ojasnila daje Martin Jakše na Vel, Škerjančeni št. (i. ;):í-;í-1 Hiša z lepim vrtom s štirimi stanovanji in z vsemi pritiklinaiiii se takoj iz prosto roke proda v Novem mostu. Več se izve pri upravi iJol. Xovic, rno Popolnoma uarno naložen denar Hranilnica in posojilnica za Handijo in ohoiico rejr. zadrujia z neomejeno zavezo V lastnem domu v I s|)rejcnia hranilne vloge od vsacejra, če je i^on ud ali ne, ter obrestuje po o l-O-tt na leto brez odbitka rentnej^a davka, katcrefra sama iz svojcf^a ])lačuje. Za liratiiláe vloge kakor ks vee pOEojiliiii-iio obveznosti — jamn jioleg- rcKcrviiega /iikladii iu deležev čck 22U0 zadružnikov x vBum »vujiiii yromoíoujom. Iz toga bo razvidi, da mFilokaicri detiarrii zavod nndi toliko varnosti kakor kjiiidijanska hraoilnica. Zitradi smrti, je po cetiî na prodaj lepo ohranjena oprava, garnitura in krasna domača leitarna, instrumenti, preiskovalni divan in različne omare v ord. sobi. Ojrleda so lahko v Kostanjevici, Dolenjsko v občinski hi,si, I. nadstropje. SÍ3-CM Srećke v horist „SLOVENSKI STRAŽI"! I,stt0.00(> ťi-aitliOv zinišiijo pii vsakoletnih (> xreliaitj i)i glavni dobitki turšhili spech ! V.saka srečka zudone in ima trajno lieaaruo vrednost I ivui>nina se poravna v mesečnih obrokih po .samo 4 K 75 v. Kupec zadobi izključno ij,n'alao iiravico že po vplačilu jtrvejra obroka. ; : Pi-Mioiiiije žreliaitjo l.jnnijfi liUS. : : '~,;íS7.00(í kron o/iroinu frankov znašajo pri vsakoletnih 15 žrebanjih glavni dobitki izborno 9ku[u"ne 4 srečk na mesečne obroke po samo (j K 25 v. Naročila sprejema in pojasnila daje za „Slovensko Stražo" fi. Valentin Urbaijčič, Ljubljana, Sprejnio se provizijski zastopniki! Hiša 88-0-2 Z lepimi sobami in vrtom, se takoj odda v najem v Kandiji (prej Zega). Natančneje pri U'iiiilisrlierju v liiindiji. OPEKARNA ff Breitenau^^ pošta Rudolfovo prodaja obče znano, lepo in izvrstno zarezano opeko I. vrste po 76 kron, ii. vrste po 50 kpon, ■■■ D^" stavbeno opeko po 28 kron 'Vi za 1000 komadov, dokler je je kaj v zalogi. Voz komatičev po 2 kroni Zadostuje vprašanje po dopisnici. Ivan Kuntara tapetnik in dekoratnik v Šmihelu pri Rudoltovem se priporoča .slavnemu občinstvu in fjfo;, jrraščakom okolice v izvršitev vsako-vratnef^a v stroko sj)adajoèeiïa dela in sobiie