PoStnina plačana v gotovini.
Vse spise, v oceno poslane knjige itd. je pošiljati na uredništvo — naročnino, reklamacije in vse administrativne stvari pa na upravništvo v Ljubljani, Učiteljska tiskarna, Frančiškanska ul. 6/1. Vse po-šiljatve je pošiljati franko. Reklamacije so proste poštnine. Rokopisov ne vračamo. Telefon uredn. 2312.
V Ljubljani, 2. februarja 1928.
stew. 29. Letnik LXVIII (Šol. 1.1927/28.)
Stanovsko poliftiško glasilo UJU
Ljubljana
Izhaja vsak četrtek. Naročnina znaša za neorganizirane 60 Din, za ¡nožem. 89 Din. Posamezna štev. 1'50 Din. Članstvo „Pov. UJU — Ljubljana" ima s članarino že plačano naročnino za list Za oglase in reklamne notice vseh vrst je plačati po ceniku od petit vrste, inseratni davek posebej. Pošt. ček. ur. 11.197.
Članstvu!
Tovarišicam in tovarišem!
Narodna Prosveta objavlja oklic Izvršnega odbora UJU na članstvo iz vse države za zbirko učiteljstva po vsej državi v prilog Jugoslovenskega Dijaškega doma v Beogradu.
Ministrstvo prosvete je dovolilo zbirko po vseh šolah v dneh 3,—10. februarja t. 1. Vsak učenec naj prispeva po 1 Din za zgradbo skupnega doma vse mladine iz države, kjer bo našla mladina svoje zatočišče, ko pride v našo prestolico v Beograd in kjer bo imela svoj dom tudi centrala naše organizacije, Udruženje Jugosloven. Učiteljstva, udruženje vzgojiteljev te mladine.
Klic naše centrale je klic k preizkušnji naše stanovske discipline in solidarnosti!
Vemo, da smo načelno proti zbirkam v šolah in vemo tudi, da imamo potrebo zidati lastne domove v Ljubljani in Mariboru.
Dosedaj smo zbirali še vedno za druge, za sebe nikoli in tudi mladina je zbirala za druge, za svoj dom še ne.
Tudi za naše domove se bomo obrnili na tovarišice in tovariše po drugih poverjeništvih, zato si ne zaprimo vrat sedaj, ko je treba pokazati voljo skupne discipline in solidarnosti učiteljstva v državi.
Odtegniti se iz kateregakoli razloga taj akciji bi se reklo izbijati samim dno lastni organizaciji. Za pomisleke je čas na drugem mestu in tem resneje bomo lahko govorili o njih, čim v večji meri se bomo lahko sklicevali na discipliniranost in solidarnost ob tej priliki.
Pričakujemo, da bo zbirka za lastno stvar našla več vneme, kakor so to našle doslej zbirke za tuje zadeve in da bo odziv slovenskega učiteljstva časten za poverjenišlvo.
Za preizkušnjo stanovske discipline in solidarnosti gre in računamo, da jo častno dokumentira tudi naše poverjeništvo.
Oklic Izvršnega odbora smo priložili današnji številki Tovariša. Nabrane zneske naj odda članstvo svojemu upravitelju ali poverjeniku, ki naj jih odpošlje nato Z označbo glavni blagajni našega poverjeništva s položnico ali nakaznico po odbitku stroškov! Nabrane zneske bomo objavili v „Učiteljskem Tovarišu" in „Narodni Prosveti".
Andrej Skulj,
poverjenik.
Za poverjeništvo UJU — Ljubljana
dne 28. januarja 1928.
Josip Kobal,
tajnik.
lzvenšolsko delo učiteljstva.
Osamosvojitev učiteljstva pri izvenšolskem delu. — Ureditev sistematičnega izvenšolskega dela po lastnih pogledih in potrebah. — lzvenšolsko delo učiteljstva naj služi samo narodu in stanu.
V smislu delovnega programa, ki ga je sprejela delegacija v Kranju, je naloga orga* nizacije, da enotno usmeri in vodi izvenšol* sko delovanje učiteljstva. Navodilo, ki so ga prejela društva, je v skladu s sprejetim pro* gramom. Vprašanje izvenšolskega delovanja učiteljstva in njega organizacije potom po* verjeništva UJU je pa dalekosežnega pome« na, da morajo o njem še prav resno in teme* ljito razpravljati — enako kakor o dekla* raciji — vsa društva in krožki ter sodelovati pri izgradnji obveznih načelnih in podrobneje ših smernic za izvenšolsko delovanje.
Okrožnica o smernicah izvenšolskega dela ki so jo prejela okrajna društva na seji širjega sosveta 2. oktobra 1927 Vi Ljubljani, predstavlja samo neko "osnovo za razprav* ljanje, da pri obravnavi predmeta ne zgre* šimo smeri, končno obliko in vsebino pa bo* mo določili s skupnim delom. Za zunanje udejstvovanje organizacije ne bodo te smer* niče nič manjšega pomena kot je bila dekla? racija za notranje življenje organizacije in našega stanu.
Brez nadaljnjega je jasno, da more orga* nizacija v svojem področju tudi glede izven* šolskega dela učiteljstva programatično za* stopati le tako smer in taka načela ki jih lahko sprejme vsak organiziran član, vsak učitelj, ki se zaveda svojih dolžnosti napram stanu in narodu; enako pa je tudi evidentno, da bi organizacija svojo nalogo le nepopolno vršila, ako ne bi imela dovolj idejne sile. da postane svojim članom tudi pri izvenšolskem delu opora in vodnik. Smatramo, da je ta njena naloga naravnost velikanske važnosti za uveljavljenje učiteljstva v narodu. — Za* vedamo pa se pri tem popolnoma, da je delo brez vodilne ideje prazno delo. Vse naše javno delo mora imeti svoj jasen smoter. V načelnih vprašanjih ae poznamo nobenega slepomišenja in izbegavanja. Brez jasnosti v cilju in enotne volje ni one velike vere, ki prestavlja gore in dela čudeže.
Učiteljstvo se niti malo ne zaveda kake neizmerne sile leže nedvignjene v našem sta* nu, kako veliko moč bi lahko predstavljalo, ako bi strnjeno sledilo enemu velikemu ci* lju ako bi se vsak živo zavedal, da stoji v službi ene velike skupne ideje in skupne na* loge. Podesetorile bi se naše sile.
Kaj druži vse resnično narodno čuteče učiteljstvo — to je ono učiteljstvo. ki se čuti za vse svoje delovanje in nehanje odgovor* no narodu?
To je zavest dolžnosti, da moramo kot vzgojitelji in kulturni delavci predvsem iskati in uveljavljati ono kar vse pozitivne sile v narodu druži, kar vodi k notranji kon* centraciji narodovih sil in ga usposablja za velike zgodovinske njegove naloge. Trdno
verujemo, da so še vedno one ideje globlje, silnejše, ki nas družijo, kot one, ki nas raz* dvajajo in smatramo kot dolžnost vzgojite* ljev, da dajemo tem zato prednost pri svojem delu. Tio je daleč proč od onega hj r d z bi a r v i» e g a s 1 o g a š t v a , k! i s e Izogiblje načelnih vpralšanj, ker nima poguma dati nanje jasnega odgovora. Kot realni (ljudje se dobro za* vedamo, da je življenje večen boj in da mu je težnja po diferencijaciji enako imanentna, kot težnja po koncentraciji; trdimo pa, da je nujno potreben v narodu nek činitelj, ki druži k skupnemu delu na drugem torišču, one, ki jih politika loči in razdvaja. Kdo je bolj poklican, da to eminentno nacionalno nalogo vrši kot učitelj? Nikdo mu zato ne birani, da ne bi imel svojega po* litičnega prepričanja in ga uldej* šivov al. Toda tudi tu ne sme pozabiti, da rabi narod politične vzgoje in da je ta možna le na etičnih temeljih. Ako gledamo stvari s tega nacionalnega gledišča, potem se nam mi* sel, izražena v okrožnici pov. UJU. ne bo zdela več tako revolucijonarna in nemogoča, da namreč lahko vsak učitelj v vsakem kul* turnem in gospodarskem društvu sodeluje v gotovem vzgojnem pravcu. Duhovna tole'* ranča, ki jo s tem ikaže, je samo znak etično in duhovno visoko stoječega kulturnega člos veka.
Smer naše prerojene organizacije gre za tem — to je razvidno 'iz vseh njenih enunci* jacij — da najdemo pot do naroda da jo najdemo na ta način da se poglobimo v nje* govo žit je, da spoznamo njegove življenske razmere, njegov ekonomski položaj in mu dejansko pomagamo v njegovih težavah.
Toda, ali ni bila že prej stalna deviza naše organizacije, da je treba iti med narod in ga kulturno dvigniti?
Razlika med prejšnjo in sedanjo smerjo je v temeljnem pojmovanju vprašanja.
Pribijemo brez nadaljnjega sledeča dej* stva:
Učiteljstvo ni delalo izjeme od druge inteligence. Vajeno je bilo gledati tudi kul* turna in gospodarska vprašanja skozi motna očala strankarsko«političnih ideologij, tudi na tem polju so se duhovi ločili po političnih geslih in kriterijih. Ni se zavedalo, da so še druge sile in dnuge ideje, ki razgibajo in usmerjajo narodovo življenje. S politično firmo pri izvenšolskem delu si je učiteljstvo dostikrat samo zaprlo pot do mase naroda in ostalo več ali manj osamljeno.
Drugo dejstvo je, da je učiteljstvo svoje sile silno' neekonomsko uporabljalo premno* gokrat naravnost trosilo pri delu. ki je bilo brez vsake globje vzgojne ali kulturne vred* nosti. Znano je, da trška in malomestna in*
teligenca smatra naravnost kot dolžnost uči* teljevo, da jo po raznih društvih zabava. Koliko sil se potrosi s prirejanjem raznih veselic, ki z vzgojnega stališča več kvarijo kot koristijo. Naroda tudi pri takih prire* ditvah navadno blizu ni. Zato pa smo pu* ščali obširna polja najnujnejšega in najhva* ležnejšega kulturnega in gospodarskega dela popolnoma neobdelana. Dosti je bilo tudi učiteljstva, ki je stalo pri vsakem delu ravno zaradi tega ob strani.
Gotovo so bili tudi povsod in vedno posamezni učitelji, ki so si s svojim pozitiv* nim delom pridobili velik ugled in vpliv med narodom, značilno pa je, da so bili to pred* vsem oni ki so se udejstvovali na gospodar* skem področju kot sadjarji, vrtnarji, zadru* garji, kot praktični svetovalci narodu. Pra* vilni sklep si lahko iz tega napravi vsak sam.
Nova smer zahteva od nas, da predvsem preobrazimo sebe in se tudi za izvenšolsko delo usposobimo prvič s študijem in spozna* vanjem onih zgodovinskih in socialnih čini* teljev in sil ki so gibala vsega razvoja, (temu mora služiti družboslovni študij po samoiz* obraževalnih krožkov), drugič s poglablja* njem v življenje naroda, študijem folklo* re proučevanjem ekonomskih, socialnih, hi* gienskih njegovih razmer in tretjič s stro* kovno izobrazbo, ki nas usposablja, da mu v gospodarskem oziru lahko praktično po* magamo in svetujemo, zlasti še v zadružni* štvu.
Naloga organizacije je. da v tem pravcu organizira pripravo in izobrazbo učiteljstva za delo med narodom.
Doslej je nova smer največ povdarjala potrebo, da se približamo in pomagamo kmetskemu narodu ter se zavestno posta* vimo v službo njegovih kulturnih in gospo* darskih teženj. Govorili smo predvsem o kmetskem narodu ne radi tega ker morda smatramo delo med drugimi stanovi kot ne* važno, ampak zato, ker je pač masa našega naroda kmetska, najbolj sama sebi prepu* ščena in smo tu največ zamudili in zagrešili. S tem ni rečeno, da hočemo izvenšolsko delo organizirati samo na deželi med kmet* skim življem, težišče pa moramo polagati na to delo.
Kakor že osnovna in nadaljevalna šola na kmetih, tako mora tudi izvenšolsko delo služiti dvigu gospodarske produkcije in vzgoje k samopomoči in kolektivnemu delu. Nič ne pomagajo vse deklamacije o ljubezni do domače grude, ako naš kmet vsled nera* cionalnega gospodarstva^ silne konkurence in odvisnosti od prekupcev in tujega kapi* tala propada. Moderno gospodarstvo brez* obzirno posega v njegovo življenje in ga upropašča. Vsa vzgoja kmetske mladine mo« ra biti usmerjena v tem pravcu, da bo raz*
umevala pomen solidarnosti in kolektivne samopomoči. Stara slovanska vas je pred* stavljala kulturno in gospodarsko zajednico (občestvo). Zemlja je bila skupna last, skup* no delo, skupne skrbi, skupno veselje je dru« žilo vaško prebivalstvo. Tako je nastala neka skupna miselnost, skupen etos. Na go* spodarski osnovi se je razvila nekaka kul* turna zajednica.
Z naturalnim gospodarstvom, ki se je moralo umakniti denarnemu, je propadlo tudi kmetsko občestvo. Iz ene odvisnosti je pri* šel kmet v drugo. Tuj kapital ga je zasiužnjil. Začel se je tudi razkroj kulturne zajednice. Ako hočemo ohraniti kar je v kmetski kuls turi zdravega, ako hočemo, da beseda o kmetskem etosu ne postane fraza, moramo kmetski stan rešiti gospodarske propasti. Le na zadružni osnovi je to mogoče. Kar je bila nekdaj skupna zemljiška last, mora danes postati zadruga. Tako se bo na osnovi nove gospodarslke zajednice lahko zcipet razvila na naši vasi, v naši kmetski občini prava kmetska kulturna zajednica.
Kar je naš kmetski narod iz sebe ustva* ril trajnega in pristnega v domači umetno« sti, obrti, običajih in šegah, bomo potem ne« govali in skušali ohraniti. Revidirali bomo svoje nazore o tem, kar imenujemo napre* dek, progrès. Brez gospodarske osamosvo* jitve našega kmeta pa je tudi vse vzgojno delo za ohranitev in poglobitev kmetskega etosa brezuspešno.
Zato je v okrožnici pov. UJU tudi po« vdarjena prednost gospodarskega dela pred drugim. Važno pa je tudi vzgojno delo na naši mladini, ki vzgaja v njej one vrline in sposobnosti, da bo razumela in z uspehom vršila svoje naloge v vaški zajednici.
Tu Hma torej učiteljstvo široko vsem skupno po^je hvaležnega udejstvovanja iz» venšolskega dela, zlasti v področju kmetij* sko nadaljevalnega in gospodinjskega šol* stva, drugo kot špecijalnih nalog učiteljic.
Na skupščini v Celju leta 1926. smo za* rezali močne plodne brazde v naše skupne stanovske pravce in ustvarili bazo za skupno stanovsko delo; na skupščini v Kranju leta 1927. smo zarezali močne plodne brazde v naše skupne organizačne pravce: reformo društev, krožkov, tiska, samoizobraževalne* ga dela, ter v skupne pravce šolstva: šolsko upravno reformo, reformo delovne šole. pri* pravo za kmetsko delovno šolo, kmetijsko nadaljevalno šolstvo ter gospodinjsko* nada* Ijevalno šolstvo in tečaje; za prihodnjo po* krajinsko skupščino pripravimo tla v zmislu okrožnice pri vseh sreskih društvih UJU in v krožkih da zarežemo močne plodne brazde v skupno sistematično izvenšolsko delo uči* teljstva.
Državno uradništvo za svoje pravice in zvišanje prejemkov.
Seja Činovniškega Saveza v Beogradu. — Priprave za sejo v Ljubljani in Zagrebu. — Predlog za osnovanje sindikalne organizacije državnih uslužbencev. — Solidarnost z železničarji. — Zahteve Činovniškega Saveza.
Dne 28. januarja t. 1. se je vršila plenair* na seja glavnega uradniškega Saveza v Beo* gradu. Seje so se udeležili delegatje iz cele države.
Uvodoma je podal predsednik dr. Jova* novic obširno poročilo o delu centralne upra* ve ter povdarjal, da je splošni in finančni položaj v državi talko slab, da se je vsa akci* ja uradniškega Saveza morala omejiti samo na obrambo tega. kar že imamo. Proračun je sestavljen s tendenco redukcij in je to na* čelo v polnem obsegu prodrlo. Obširno je poročal o izplačilu uradniških razlik ter po* vdarjal, da se 'bo morala šele v bodoče usme* riti akcija Saveza za izboljšanje materijalne* ga položaja državnih nameščencev. Končno je povdarjal potrebo, da stopi jugoslovenski uradniški Savez v mednarodni uradniški Sa* vez ker parekujejo to ne samo stanovski, marveč tudi nacionalni interesi.
Zvezo državnih nameščencev za Slove* ni jo sta zastopala gg. Paternoster in Stegen* šek Med drugimi je bil stavljen predlog o osnovanju sindikalne organizacije državnih uslužbencev. Zanj se je zlasti zavzemal de* legat zagrebških državnih uslužbencev Jirou* šek. Slovenski delegat g. Paternoster je go* voril o ukrepih proti nameri vlade, znižati uradniške draginjske doklade ter je prečital tozadevno resolucijo državnih uslužbencev v Sloveniji.
Delegat g. Stegenšek je poročal o stali* šču državnih nameščencev v Sloveniji, da za nobeno ceno ne odstopijo od svojih zahtev in ne dovolijo zmanjšanja draginjskih do* klad. Opozarjal je na veliko razliko ki ob*
Zveza državnih nameščencev za Slove* nijo je sklicala dne 24. januarja sejo, na ka* teri je od 8. ure do polnoči razpravljala o položaju in predlogih, ki jih bo stavila na plenarni seji Čin. Saveza v Beogradu. Vse strokovne organizacije so se zedinile glede zahtev, ki jih stavijo Savezu. Delegati Zveze so odpotovali dne 26. januairja v Beograd.
Iz Zagreba je došel v Beograd delegat prof Jiroušek, ki bo stopil v imenu državnih uradnikov in ročnih delavcev Hrvatske v stik z glavnim Savezom državnih uradnikov. Dr* žavno uradništvo na Hrvatskem je sploh po* kazalo mnogo agilnosti v obrambi svojih pa-a* vic. Vršilo se je več konferenc, na katerih je 39 organizacij državnih uradnikov izjavilo da se brezpogojno solidarizirajo z vsako akcijo, ki gre za tem, da se prepreči vsak napad na interese državnega uradništva.
Istočasno so zborovali v Zagrebu dele* gati Udruženja jugoslovenskih železničarjev in brodarjiev. Te konference so se udeležili tudi delegati vseh uradniških in delavskih organizacij, ki so izjavili, da so solidarni v borbi proti gospodarskemu uničevanju dr* žavnega uradništva.
V debato so posegli zastopniki vseh uradniških organizacij, ki so v imenu svojih organizacij izjavili, da odobravajo vsako akcijo za zboljšanje obupnega položaja dr* žavnih uradnikov. Končno je bil izvoljen ožji akcijski odbor, v katerem so zastopani Savez javnih nameščencev, Udruženje železničar* jev Savez poštarjev, sekcija manuelnih de* lavcev in Udruženje jugoslovenskih železni* carjev in brodarjev. Akcijski odbor bo imel redne seje.
stoja med civilnimi in vojašlkimi državnimi uslužbenci.
Na seji se je razpravljalo tudi o zahtev vah uradnikov iz Južne Srbije. Obširna de« bata se je vršila o pokojninskem fondu dr« žavnih uslužbencev. Govorniki so naglašali težak položaj državnih uradnikov in sistema* tično prizadevanje vlade, da se ta položaj še posllaibša. Obenem z neznosnim obdavčenjem državnih uradnikov jim je odvzela vlada še nad eno tretjino plače, dočim indeks življen» skih potrebščin narašča in dočim so druge napredne države zvišale svojim uradnikom plače. Sedaj namerava vlada znižati uradni» ške plače še za 10%. obenem pa preti urad« ništvu nov hud udarec s tem, da bo prene» hala stanovanjska zaščita. Povdarjali so po« treho uporabiti v obrambo pravic najprej vsa zakonita sredstva in šele če ta ne bodo zalegla, so pripravljeni državni uradniki na pasivno rezistenco aili stavko.
Glavni tajnik Saveza Gjorgjevič je izja» vil, da organizacija Saveza še vedno 'ne funk» cijonira kakor bi bilo želeti. Izjemo tvori sa» mo pokrajinska zveza v Sloveniji, ki je do» bro organizirana. Predlagal je, naj se izpre» meni statut v toliko, da postane glavni Sa» vez centralna strokovna organizacija držav» nih uslužbencev, ki naj se izpopolni v smislu sindikalnih načel. Pokrajinske zveze naj bi se likvidirale. Proti temu sta nastopila dele» gata pokrajinske zveze za Slovenijo, radi če» sar je bil sprejet predlog, naj se vprašanje o reorganizaciji glavnega Saveza državnih
Tovariš Jože Pahor je izvajal v daljšem govoru sledeče:
Priča smo in tov. Grčar je to še posebe poudaril, da se naš stan napada. Še več, napada se učiteljstvo od istrani, od katere bi tega najmanj pričakovali. od katere bi celo upravičeno zahtevali obrambe. Nočem raziskovati, ali 'je učiteljstvo zaslužilo, da si hoče kdo brisati čevlje obenj, poudariti pa moram nekaj, kar je nepobitna resnica. Ako naš stan napadajo, mora imeti to svoje vzroke. Ti vzroki so v nas samih, v naši nezadostni organiziranosti. Ako bi imeli močno organizacijo, s član- -stvom, ki ima krepko stanovsko zavest, ki ima zavest skupnih interesov, potem bi taki napadi od zunaj ne bili mogoči. Zakaj kdor bi nais hotel napasti, bi vedel, da se bodo klevete razbile na močni organizaciji, ki zna braniti skupnost in poedinca. Zato bi svoje napade preje dobro premislil.
Veliko žalostnejše dejstvo pa 'je, da prihajajo napadi na organizacijo od znotraj, iz vrst učitelj-stva samega. To dejstvo nam pravi, da razmere v našem stanu še niso zdrave, nam pravi, da se vse učiteljstvo še ne zaveda pomena trdne organizacije in da se pusti izigravati od zunaj proti svojim lastnim koristim.
Naša stanovska organizacija ni od včeraj, saj obstoji že dolga desetletja. Od časa, ko je osnovna šola prodrla v ljudstvo, od tedaj že živi v ucitelj-stvu misel, da je treba braniti stanovske gmotne in moralne interese s skupnim nastopom, z združenimi močmi. Toda dasi je naša organizacija že stara, vendar niti danes še ni prežela zavest skupnih interesov. skupnih teženj poslednjega med nami. Še danes se dobe v naših vrstah ljudje, ki bijejo po organizaciji in se menda ne zavedajo, da bijejo sami sebe. To je slepota, vredna velikega obžalovanja, saj trpimo radi nje le mi sami, naš stan.
Naravno, v organizaciji se mora poedinec podrediti skupni volji, mora podrediti svoje lastne interese skupnim interesom vsega stanu. Brez tega podrejenja ni organizacije. Toda če pomislirrfo, da so interesi vseh onih med nami, ki morajo živeti od svojega dela v šoli, ki morajo preživljati s tem delom svoje rodbine, identični, enaki, potem se je lahko podrediti. Vsakdo uvidi sam. da je podreditev nujna, zakaj v družbi je poedinec brez moči, med tem ko pomenjajo strnjene skupine silo. Vsaka, tudi naijmanjša organizirana skupina pomenja premoč nad neorganizirano maso. Že v poedinih kraljih, kjer je učiteljstvo lokalno strnjeno, pomenja nasproti javnosti faktor, ob katerem se razbijejo zlobni napadi od zunaj.
Zato je največjega pomena za ves stan, ako imamo organizacijo, ki je kakor iz enega samega kova, ena sama nepretržna veriga od zadnjega člana na periferiji pa do eksekutive v središču. Tega se poverjeništvo živo zaveda in je vse njegovo organizačno delo v to usmerjeno. Učiteljstvo določa po svojih delegatih pravec, linijo skupnih interesov, poverjeništvo izvršuje to skupno voljo učiteljstva. Kar dela, dela za to, da se organizacija čim bolj dvigne in ojači. To je edino vodilo pover-jeništva. Organizacija pa mu ni in mu nikdar ne bo cilj, ampak zgolj sredstvo. Cilj so stanovske in šolske težnje.
Kakor pa je za jakost organizacije odločilnega pomena stanovska zavest vsakega poedinega člana, tako je silno važna kvaliteta poslednjega med nami. Neobhodno potrebno je, da se dvigne predvsem naš stanovski naraščaj. Izšel ije iz vo'ne in povojne šole in je prinesel s seboj grehe vojne in povojne dobe. Tisto mlado učiteljstvo, ki vidi vsebino življenja v plesu, v zabavah, v samem športu, tisto učiteljstvo ne bo stanu dvignilo, temveč ga bo potisnilo navzdol, bo oškodovalo in razrvalo ves stan. To ne bo nesreča le za učiteljstvo, ampak tudi za ljudstvo, med katerim »deluje«. Organizacija se mora proti temu boriti brezobzirno, pa naj rodi ta boj tudi slabo kri. Poverjeništvo hoče, da se rezerve mladih sil med učiteljstvom dvignejo in čim najbolj uporabijo in izrabijo. To je namen samoizobraževal-ne akcije. Poverjeništvo je šlo z odločnostjo na to dalekosežno delo, s katejjm stoji ali pade pomen vsega učiteljskega stanu. Radi te odločnosti se je poverjeništvu očitalo forsiranje, da, celo — diktatura. Teh očitkov se poverjeništvo ne boji. Vrši, kar mu je delegaoija predpisala, delegacija, ki je najvišja instanca slovenskega učiteljstva. Morate, je dejalo poverjeništvo. morate osnovati krožke, morate pospešiti njih delo, morate obravnavati važna
uslužbencev odgodi na pozneje, da bi se na ta način omogočilo, da se obstoječe pokra» jinske zveze bodisi okirepe ali pa v praksi pokažejo neupravičnost svojega obstoja.
Po poročilih funkcijonarjev je bila spre» jeta resolucija, v kateri Savez protestira:
1.	proti vsakemu poskusu znižanja urad» nišikih prejemkov, ki so že danes pod naj» skirajnejšim minimom;
2.	zahteva, da se z novim davčnim za» konom ne povišajo davčna bremena držav» nih nameščencev;
3.	da se podaljša za državne uradnike stanovanjska zaščita, ker jim grozi sicer ka» tastrofa, v nasprotnem slučaju pa naj se po» viša stanarinska doklada tako, da bo odgo» varjala faktični najemnini;
4.	zahteva, da se vsem uradnikom izpla» čaj o dolžne uradniške razlike;
5.	da se vsi upokojenci izenačijo;
6.	da se brišejo v finančnem zakonu vse določbe, ki so na škodo državnega uradni» štva, zlasti pa naj se črta določba o prepo» vedi ponovnega sprejetja državnih upokojen» cev v državno službo;
7.	da se priznajo vsem državnim upoko» jencem, tudi onim, ki 1. aprila 1923 še niso bili stari 44 let in imajo manj kakor 15 let službe, enake draginjske doklade;
8.	da se zniža odstotek prispevka za uradniški pokojninski fond in
9.	da se pri reviziji uradniškega zakona upoštevajo uradniški predlogi.
naša vprašanja v njih! Toda dostavilo je: če hočete ohraniti sami sebi ono besedo v javnosti, ki jo reklamirate, če hočete stanu zasigurati pomen, ki mu gre, če hočete, da se ne bodo poigravali z učiteljstvom, kakor smo doživljali skozi dolga desetletja. To pa ni diktatura, ampak je le naš skupni stanovski interes. Mislim, da se tega interesa polno zaveda vsak izmed nas, zato prosim v imenu OIO, naj bi posebno tovariši upravitelji storili, kar je v korist nas vseh, naj bi to delo podprli s svojo avtoriteto posebno tedaj, ko naše mlado učiteljstvo ne uvideva dovolj, da mora samo sebe oblikovati, da mora pomnožiti svoje znanje, ako hoče kdaj kot polnovredno zavzeti mesta odstopajočih mož, organizatorjev v stanu in vplivnih delavcev v javnosti.
Delo v krožkih bo našo organizacijo poživilo ne le idejno, ampak tudi tovariško. Okrepilo bo one vezi, ki so med. nami tako potrebne, če hočemo nastopati tudi na zunaj kot ena edina falanga. Učiteljstvo ima plemenito misijo in se ji ni nikdar odrekalo. Toda ako jo hoče vršiti smotreno in uspešno, mora zgraditi najprej svojo notranjost, svojo stanovsko organizacijo.
Ko se bo to zgodilo, ne bodo več padali neupravičeni udarci po nas. A če bi padli, jih bo znala krepka organizacija tako odbiti, kakor jih lahko odbije tritisoč kulturnih delavcev slovenskih.
Po kratki debati zaključi tovariš poverjenik Andrej Skulj ob pol 15. uri lepo uspelo anketo ter želi odseku obilo uspeha v prid šole in učiteljstva.
Zimski spori
Zimske ture so najlepši užitek, če si preskrbljen s specijalnimi gojzerji ali smuškimi čevlji tvrdke J. BRAJER, Ljubljana, Breg 1.
POZOR GDČ. IN GOSPE UČITELJICE,
ki se želite izobraziti za lastno izdelavo garderobe. Poslužujte se krojnih tečajev, ki se vršijo mesečno v Ljubljani, ki pa jih tudi lahko napravite potom korespondence, da se izobrazite popolnoma v lastni izdelavi oblek. Cenjenim učiteljskim krogom znižan honorar. Izdelovanje krojev po meri. Zasebno krojno učilišče, Stari trg štev. 19, Ljubljana. Telefon 2477.
IV. SCHUMI — LJUBLJANA
Trgovina s kurivom. Vodstvo za preskrbo drv in premoga.
Telefon št. 2951 Dolenjska cesta Telefon št. 2951 Javnim nameščencem na desetmesečne obroke.
TVRDKA F. IN I. GORIČAR, LJUBLJANA. SV. PETRA CESTA 29
priporoča cenj. učiteljstvu perilo za gospode in dame, lastnega izdelka, vseh vrst damsko in otroško konfekcijo, razno manufakturno blago za obleke in perilo, trikotažo, pletenine in druge modne predmete. Pri večjem nakupu olajšani plačilni pogoji!
Mnfffivipp rokavice, pletenine, bluze, liO^aV	kravate itd. po najnižjih
H—'IBHIII' II cenah vedno v največji izbiri
F. M. Rozman, Ljubljana, Židovska 7.
Največja Izbira krasnih bluz in otroških obleke
KRIŠTOFIČ-BUČAR, LJUBLJANA, Stari trg.
i! Tvrdka „ME L A" J
D. Z O. Z.	jI
SPECIJALNA TRGOVINA VSEH VRST KRAVAT ||
|| LJUBLJANA. Dunajska c. 9 |1
Pevski zbor UJU učiteljstva.
POMEN NAŠEGA KONCERTA V ZAGREBU.
(M. Bajuk.)
Svoj člančič v »Učit. Tov.« dne 12. jan. sem končal s trditvijo': »Prepričan sem, kma» lu bodo dejstva to dokazala, da bo naš zbor svojo nalogo častno rešil ter s tem dvignil ugled našega stanu in dokazal tovarišem, da je njihova podpornina dobro naložen kapi« tal.«
Danes je naš napovedani koncert v Za» grebu za nami in poročila, ki ste jih čitali po vseh mogočih časopisih, so potrdila mojo trditev, moje upanje in moje nade pa so da» leč presegla. Da bomo dosegli izrazito poziti» ven uspeh, o tem sem bil prepričan, a priča» koval nisem toliko, kolikor so nam priznali. To, kar so nam napisali v spominsko knjigo vsi kritiki brez izjeme, to je že daleč nad povprečnim pozitivnim uspehom, to je po» vzdignjeno v visoke superlative. Torej s tem sem za svojo zadnjo trditev predobro krit.
Sedaj se mi pa vsiljuje vprašanje: Kak» šnega pomena je pravzaprav ta naš uspeh za nas?
Moravski učitelj! Kdo te ne pozna na vsem glasbenem kulturnem svetu? Kdo te ne spoštuje in se ne klanja tvoji umetnosti? Ponesel si slavo svojega naroda in svoje do» movine širom sveta. Beseda »moravski uči» telj« skoroda ni pojm učitelja, ki se trudi z mladino, ki širi med svojim narodom pro» sveto, ta pojm nam budi v duši samo moža, ki nosi s svojo lepo pesmijo čast in sloves svoje domovine po vsem svetu in služi sle» hernemu pevcu za vzor, budi nam pojm re» produktivnega umetnika prvovrstne svetov» ne slave.
In ti, slovenski učitelj in slovenska uči» teljica ki si prvič krenila s svojo pesmijo čez mejo ozke domovine, po kaj si šla z doma? Ali se zavedaš, tovariš, da si nosil s seboj čast svojega stanu, čast svojega naroda in svoje slovenske pesmi? Ali si se zavedal, ko si se drznil poleteti z doma, da lahko osra» motiš in ponižaš sebe, svoje tovariše, svojo domovino in svojo pesem? Zavedal si se ker si zrel, ker si se za ta korak z največjo rigo» roznostjo pripravil, ker si pretehtal svojo moč in našel, da si dorasel, da si jak.
In rešiil si nalogo nad vse pričakovanje. Danes govori o tebi tovariš v Zagrebu s pri» znanim spoštovanjem, danes še ni uvelo cvetje, ki si ga prinesel domovini, še danes zveni po Zagrebu prelepa naša pesem, ki ste jo zapeli iz številnih grl zlito v jasni bron, da so vas brez pridržka vsi občudovali.
Ni še zašla v zgodovino doba, ko si slo» venski učitelj tlačanil brez pravice do sta» novske časti in samozavesti. Danes si prosla» vil sebe in svoj stan tako kot ibi ga izlepa ne mogel proslaviti s čim drugim. Danes se sme dvigniti tvoja glava ponosno med prve kul» turne delavce, ker vršiš svojo prosvetno na» logo od najneznatnejše črke v vaški šoli do najvišje umetnosti v koncertni dvorani.
Naša pesem je odmevala že tudi prej po Zagrebu a nje odmev je kmalu zamrl. Ti pa si jo ogrel z ognjem, ki ga more netiti samo z najčistejšim idealizmom prežeta duša, pa si jo nesel tja in zadonela je, in ogrela je, da noče več iz srca in ne več iz duše.
Tovariši, ki gledate od strani, majete ne» zaupno z glavami, godrnjate, ko štejete svoj prispevek! — ali verujete v ta uspeh? Ali čutite, da so Vam spletli ti pijonirje neven» ljivo čast? Vsevprek so občudovali discipli» no, inteligenco, prožnost zbora, občudovali žrtve, neverjetno majali z glavami, ko smo jim pravili o organizaciji, o vajah itd. Niso bili redki, ki so nas stavili v vrsto z morav» skimi učitelji. Toda to je bil naš prvi umet» niški zalet, prvi naš program, ' naštudiran, smem reči, med grmenjem in šviganjem strel, ko so se skoro majali tečaji. Pa preizkusili smo svojo voljo, svojo moč in svoje umet» niške potence.
Uspeli smo nad vse pričakovanje. To je eminenten umetniški pomen našega koncerta.
Spočeli smo misel zbora v edinosti in slogi. Prestali v slogi vse viharje od zunaj in od znotraj. Ta koncert bo, o tem sem pre» pričan, pomiril viharje ki so se pojavljali v Kranju in drugod. Upam, da bomo odslej brez izjeme edini pri — blagajni. To bo or» ganizatorični gospodarski pomen koncerta.
Ko smo bili v Zagrebu, so nas sprejeli v lepi bratski slogi zastopniki učiteljstva brez razlike strank. Tudi najbolj kritično oko ne bi bilo moglo zapaziti ves čas druzega kakor iskrene tovariše. Osebno mi je neka tovari» šica izjavila, da smo položili temeljni kamen, na katerem se bodo zbližali in združili vsi tovariši, ki so sedaj razcepljeni.
To naj bo, dal Bog, tTetji misijonski uspeh!
Ko me je izpraševal veleugledni gospod, višji funkcijonar v Zagrebu o organizaciji zbora, o vajah itd. in ni mogel verjeti mojim pojasnilom, sta pristopila dva tovariša in skoro zaprisegla v svetem navdušenju da bodo storili vse, da si tudi oni osnujejo po našem zgledu svoj zbor.
To je važen kulturen pomen koncerta. Dal Bog. da bi se ta njuna obljuba in naša vroča želja kmalu izpolnila!
Ali ni to dovolj za prvi mah,
Naj mi nihče ne šteje v zlo, če sem mor» da kršil s temi vrsticami lepo skromnost. Imam tehtne razloge, da to registriram in povem onim, ki jih zanima.
—pev. Pevci in pevke. Pričetek pevskega tečaja je v nedeljo, dne 5. februarja ob 10. uri v Glasbeni Matici. Navzočnost je za vsa» kogar sveta dolžnost.	Odbor.
Splošne vesti.
PROGRAM ZA II. IZOBRAŽEVALNI TEČAJ UJU POVERJENIŠTVA LJUB* LJANA.
Poverjeništvo objavlja glasom sklepa VIL pokrajinske skupščine v Kranju nasled» nji program za II. izobraževalni tečaj:
1.	Iz zgodovine Slovencev v 19. in 20. stoletju:
a)	Gospodarski in politični razvoj.
b)	Razvoj znanstva in šolstva.
c)	Razvoj umetnosti.
2.	Žena v zgodovinskem razvoju, s po» sebnim ozirom na Slovenijo.
3.	Delovna šola.
4.	Nadaljevalno šolstvo.
5.	Izvenšolslko delo učiteljstva.
Objavljamo ta program že sedaj, če» prav nas loči do II. tečaja še dobrih pet me» secev, da imajo vsi udeleženci možnost pri» praviti se temeljito na razpravne teme ter prispevati tako k poglobitvi in vsestranski pojasnitvi teh važnih problemov. Kraj, čas in vse druge podrobnosti se bodo naznanili pravočasno, vsekakor najpozneje do konca maja.
Poverjeništvo UJU Ljubljana.
—	Tovarišem in tovarišicam v vednost.
Pevski zhor UJU je dobil od tovarišev iz dežele že več prošenj, naj bi priredil koncert, ki se bo vršil 6. februarja v Unionu, že 4. fe» bruarja. To je popolnoma nemogoče! Kon» certni dan za Ljubljano je ponedeljek in bi zbor imel v soboto veliko manjši obisk. To» variši. veseli nas, da hočete prisostvovati koncertu. Prosimo vse, da uvažujete tehten vzrok in če Vam je le mogoče, pohitite 6. fe» bruarja na koncert. Uspeh pevskega zbora je uspeh nas vseh, saj ga je celokupno slo» vensko učiteljstvo vzelo na svoje rame.
Odbor.
—	Pevski zbor UJU priredi 6. februarja ob 20. uri vokalni koncert v veliki dvorani hotela Union. Na programu so moderne skladbe: Adamiča, Lajovica, Ravnika in Škr« janca. — Tovariši in tovarišice pohitite na koncert.
—	Važno za učitelje in učiteljice! Izšlo
je v založbi Goričar & Leskovšek, Celje, Ivo Jančič Risanje za 1., 2., 3., 4., 5., 6., 7. in 8. šolsko leto. Izdelanih je jasno in okusno okoli 60 učnih slik za vsako šolsko leto k njim pa so posebej narisana še tehniško»metodiška navodila za razvijanje risb, po kojih bo tudi najslabši risar z lahkoto poučeval risanje in dosegel risbe. Vsebina dela je tako bogata, okusno izbrana, praktično uporabna, metodi« ško urejena, jasno in nazorno podana, da delo do danes nima para in da noben uči» telj(ica), ne bode hotel poučevati brez njega, kakor hitro ga spozna. Risanje vsebuje tudi najpopolnejše učne načrte za vsako šolsko leto, kakor tudi navodila in primere za ročna dela ter barvanje. S prvo Jančičevo knjigo se to delo ne more niti primerjati, njega smo» trenost. lepoto in praktično vrednost bo znal preceniti le oni, ki ga bode videl in pričel uporabljati. Vsak zaveden učitelj(ica) ki mu je na srcu napredek in vzgoja naroda, pa tudi lastno izpopolnjevanje in •udobnost, siibo Risanje naročil.
—	Zbirko nagačenih živali (ptic in če» tveronožcev'. kač v špiritu, hroščev in metu» ljev, mineralij proda šolski nadzornik V. Pulko na Gorici, pošta Mozirje. Ker obsega zbirka ptic več istovrstnih in takih eksem» plarjev, ki spadajo v isto družino živali se lahko pirirede primerne manjše skupine. Ce» na po dogovoru. Imam tudi dve ebonitni plo» šči v premeru 45 cm za napravo Wimshur» stovega električnega stroja.
—	Akcijski odbor za Župančičevo slavje se zahvaljuje vsem gostom ter domačim ob» ilastvom, korporacijam, idruštvom in posa» meznikom za izkazano naklonjenost in po» zornost. Ko bo vsa akcija končana, bo po» zval one, ki so podpisali oklic za slovenske občine, na sestanek, kjer jim bo predložil obračun in prosil razrešitve od obveznosti.
—	Konec moje zadeve. Uvrstile so se krivice kdo bi jih našteval! Štirinajst dolgih 'let sem čakala na stalno učno mesto v do» mačem kraju; upala in mislila s hlapcem Jer» nejem: »Ne bom prosil postelje, ki sem jo sam postlal, ne bom beračil kruha, ki sem ga >am pridelal in vmesil! Legel bom na poste» ljo in ne bom nič vprašal, posegal bom po kruhu, nič ne bom prosil! To je postava in pravica! Ne gre za miloščino in za ubogaj» me za pravico gre!« Trdna je bila moja ve» ra, da slednjič vendar dobim stalnost v rod» nem kraju, uprava pa si je postavila čl. 71. in imenovala drugo učno moč. V živo me je zadela nova krivica in odšla sem v mesto, da bi našla pravico. Od Ane in Kajfe do Pi» lata sem romala, tudi do najvišjega bi še šla, a uradna ura je odbila, kako bi se upala po» tem prestopiti prag! Nekateri so podprli moje misli in bili pripravljeni popraviti, kar je bilo napačnega, drugi so se na vse načine trudili, da bi mi mogli dokazati, da je vse po pravici! Še bolj pobita sem se vrnila iz me» sta. Na mizi je ležala knjižica »Hlapec Jer» nej in njegova pravica« in prav na oni strani odprta, ko stoji napisano: »Gostačev je re» kel Jerneju: »Jernej ne prerekaj se o krivici in pravici, ne o postavah in božjih zapove» dih; tudi jaz sem se prerekal, pa zdaj nimam ne doma ne človeka!« — »Pa zdaj nimam ne doma ne človeka« mi brni po ušesih! — Al» bina Malavašič.
—	Opozarjamo tovariše(ice) na inserat lekarne BAHOVEC, ki jo toplo priporoča» mo. — Enako naj se tovarišice dn tovariši oziraju pri nakupu in naročilih na tvrdke, ki inserirajo v »Učiteljskem Tovarišu«.
Anketa šolskih upraviteljev poverjeništvaUJU
iz mariborske oblasti.
Iniciativa šolskih upraviteljev za dvig učiteljske izobrazbe in pospešitev samoizobraževalne akcije poverjen i štva UJTJ. — Delo upraviteljev za
utrditev organizad ;e.
(Dne 7. januarja 1928. na III. deški osnovni šoli v Mariboru.)
(Konec.)
Zora vstaja dela se dan, ker Radion pere sam!
^ J¿)lX/r\]
é
Razumna Mica «živa svoje življenje. Ne muči se z žehtanjem ali krtačenjem, za njo dela Radion. Radion sam? Jal
Perite tako:
»Raztopite Radion v mrzli vodi, denite poprej namočeno perilo v to raztopino, kuhajte 20 minut, nato pa izplahnite!«
Perilo je čisto in snežno belo! Drgniti in krtačiti je nepotrebno, ker perilu in rokam samo škodi in — se postane mogoče lepši od tega?
Radion, idealno pralno sredstvo varuje perilo!
RAZUMNA MICA
RAZGLAS.
Slovenska Matica namerava za leto 1929. obnoviti »Knezovo knjižnico«. V ta namen vabi slovenske pisatelje, da ji pošljejo do 1. novembra 1928. leta rokopise poljudne pripovedne vsebine na običajen način: z ge« slom pri spisu lin s svojim imenom v poseb« nem pismu.
V Ljubljani, dne 28. januarja 1928.
Odbor.
—	Kupimo posamezne štev. let. »Popot« nika«. Poziv vsem onim, ki lahko pogrešajo posamezne številke »Popotnika« letošnjega letniika. Uprava jih nujno rabi in jih odvza« me pnoti plačilu. Dalje prosim vse one, ki so neopravičeno prejemali omenjene številke, da jih nemudoma vrnejo. Posamezne številke naj se naslove na upravo UJU, pov. Ljub« ljana.
—	Opozarjamo na inserat tvrdke ROZMAN
in prosimo, da se p. n. učiteljstvo pri nakupu sklicuje nanj.
—	Štediti na kurjavi je posebno važno v današnjih težkih časih. Mesto enkrat na me« sec, perite dvakrat na teden, v času ko kuhate kosilo. — Ni več pranja od jutra do večera, ako perete v raztopini »RADIONA«. Milijoni gospodinj so našli v »RADIONU« svojega dobrotnika.
—	Praktična novost pri kremi za čevlje. Da se prepreči prehitro posušenje kreme za čevlje, se zapre doze tako čvrsto, da je mo« goče odpreti dozo samo z nožem ali s kakšno dnugo pomočjo. Pri tem si je že marsikdo poškodoval roke ali si jih je umazal s kremo. Svetovno znana , znamka »SCHMOLLPA* STA« prinese v najnovejšem času kremo za čevlje v pločevinastih dozah s patentnim, zelo praktičnim odpiračem. En obrat — in doza je odprta! Ta novost je povsod splošno pohvaljena. Zahtevajte zatorej pri svojem trgovcu samo »SCHMOLLPASTO« z odpi« račem.
—	Kdor nima še Ročnega kataloga za leto 1927./28., ki stane le 16 Din in ki vse« huje vsestranska navodila, naj si ga takoj naroči v UČIT. TISKARNI, ker je v zalogi prav pičlo število izvodov. Ne zamudite pri« like za nakup najcenejše knjižice, ki je že marsikoga obvarovala s svojimi nasveti in navodili občutne škode.
—	Opozarjamo, da se je s 1. jan. 1928 izpremenil naslov tvrdke I. Gajšek nasl. na pravega lastnika Anton Šfiligojf, trgovina s papirjem, pisarniškimi in šolskimi potreb« ščinami — Ljubljana — Sv. Petra cesta. Glej današnji oglas!
Priporočam se za vsa slikarska in fotografska dela, povečane slike, pokrajinske razglednice, skupine šolskih otrok, legitimacije iid. Slikat grem tudi na deželo. Učitelji in dijaki popust. Zahtevajte cenik.
Fa f o „REKORD" Joško Im, Ljutiljana. Poljanska r.12
Miroslava Leitgeb, Ljubljana, Jurčičev trg 3
Izdelovanje ročnih in strojnih vezenin. Predtiskarija — Zaloga DMC in vseh potrebščin za vezenje. —
Ferijalni Savez učiteljstva.
—f Kolonija na Bolu samo za učiteljstvo gotova stvar! U. odbor Fer. Savez v Beogra« du je na podlagi naše resolucije, podane na ferijalnem zborovanju 30. decembra 1. 1. v Mariboru, ugodil našim željam z dopisom 12. januarja t. 1. br. 36/28 in prepustil učitdjstvu kolonijo na Bolu, eno izmed najugodnejših kolonij, kjer smo letovali že v lanskih velikih počitnicah. Kakor sem že poročal, bo leto« valo v teh počitnicah na Bolu okrog 120 uči« teljev(ic) iz vseh pokrajin naše države. Vpis bi se vršil na isti način kakor lansko leto, in sicer: 1. Pristopnina in članarina znaša 50 Din kolonijalni prispevek znaša 40 Din in leto« vanje za 15 dni 400 Din, za 30 dni 800 Din. Vsak tovariš(ica), ki se bo udeležil letovanja
pošlje na moj naslov 50 Din z navedbo služ« benega kraja in točno pripombo, koliko časa želi letovati. Kolonija bo odprta okrog 10. ju« lija in vsak naj navede, ali bo letoval 30 dni, ali prvih 15 dni ali drugih 15 dni. Tov.(ice), ki se priglase za 30 dni, imajo prednost! Po prejemu priglasa in zneska 50 Din pošljem vsakemu priglašencu ček, s katerim pošlje le« tovalni znesek (400 Din za 15 dni, 800 Din za 30 dni) direktno v Beograd in potrdilo dobro shrani za kontrolo na Bohi. Kolonijalni zne« sek naj se plača do 1. junija. Nadalje poš« ljem tudi event. prijavnico. Članske karte odpošljem meseca maja. O vsestranski ugod« nosti letovanja na Bolu smo se prepričali lan« sko leto, in zelo obširen opis kolonijailnega življenja sem poslal v glasnik F. S.: »Naša Domovina«, ki izide v februarski številki. Ker se bo letovanja udeležilo učiteljstvo iz vseh pokrajin, opozarjam vse fcovariše(ice). da hite s priglasom, kajti število kolonistov je omejeno in ko bo število dopolnjeno, se priglasi pod nobenimi pogoji ne bodo upo« števali. Vse podrobne informacije slede v »Učit. Tov.« Znamka za odgovor! — Slavko Mrovlje, gl. učit. pov. — Jesenice — mešč. šola.
Samoizobraževalna akcija Pov. UJU.
* —oio Osrednji izobraževalni odsek po«
trebuje nujno število članov, spadajočih v posamezne krožke. Prosimo tedaj zlasti one sklicatelje, kojih krožki niso še zborovali, da nam sporoče svoje članstvo. Na dopisnici naj dostavijo tudi poročilo, aH imajo še okrožnico poverjeništva glede smernice za izvenšolsko delo učiteljstva. To slednje velja tudi za one krožke, ki so sc sicer že sestali, a niso prejeli od svojega društvenega odhoda zgoraj omenjene okrožnice.
—oio Referente za učiteljsko samoiz« oibrazbo prosimo, da se informirajo pri vseh onih krožkih, ki niso še zborovali, o vzrokih tega zavlačevanja ter naj z dogovorom z do« tičnimi sklicatelji — ali pa tudi mimo njih — poskrbe, da se sestanki takoj skličejo in krožkom predlože vse predloge. (To se pravi: brošure in okrožnice od poverjeništva) v razpravo in izjavo.
—odo Vse izobraževalne krožke opozar« jamo na program II. izobraževalnega tečaja, ki se bo vršil v letošnjih velikih počitnicah. Že sedaj je treba misliti na to, da bo vsak krožek zastopan na tem tečaju po enem ali dveh delegatih(injah). Resničen uspeh si pa smemo obetati le v tem slučaju, če se bodo krožki pridno pripravljali na tečaj z razprav« ljanjem brošur in drugih predloženih načel« nih smernic za razne panoge našega dela. Le tako bo vsaka nova misel padla na priprav« lj>en teren ter našla odziv in razumevanje. Slovensko učiteljstvo si pripravlja tako v svojem vsakoletnem izobraževalnem tečaju pokrajinski skupščini vzporedno delegacijo, na kateri bo podvrglo temeljiti reviziji svioje prekoletno samoizioferaževalno delo. ter se« stavljalo program, ki naj sistematično dviga ■umsko in srčno kulturo našega naroda. Kdor ima v tem pogledu kaj povedati iz svojih iz« kušenj in svojega študija, spada nujno na to delegacijo.
—oio Delo po krožkih:
81.	Kočevje: 22. januarja se je vršil prvi sestanek. Navzočih 11 članov. Predelala so se navodila za delo po krožkih in čitalo peto poglavje brošure. Prihodnji sestanek 29. jan.
82.	Žiče (Konjice): 22. jan. prvič. Raz« prava o pomenu izobraževalnih krožkov in zaposlenju otrok na šoli z oddelki. Udelež« ba 11.
83.	Vel. Nedelja (Ormož): 20. jan. prvič. Udeležba 10. Razgovor o navodilih za delo po krožkih in o 5. poglavju brošure.
84.	Radovljica: Peti sestanek 19. jan.: 3. poglavje iz brošure. Udeležba 7. Prihodnji sestanek 26. jan.
85.	Ljubljana: 25. jan. peti sestanek. Udeležba 9. Tema: Uvod v sociologijo.
86.	Raka (pri Krškem): Prvič 22. jan. Udeležba 9.. Razgovor: 1., 3. in 5. poglavje iz brošure.
87.	Logatec: četrtič 21. jan. Udeležba 19. Razprava o ravnotežju med družbo in njenim miiljejem. Prihodnji sestanek 26. februarja.
88.	Sv. Barbara (v Halozah): Prvič 9. jan. Udeležba 13. Predelalo se je 5. in 1. poglavje iz brošure.
89.	Žalec: Prvič 25. jan. Predmet raz« prave: navodila za delo po krožkih. Udelež« ba 9. Prihodnji sestanek koncem februarja.
90.	Ormož: Prvič 19. jan. Udeležba 8. Referat: o živinoreji na osnovni šoli.
91.	Prevalje: Prvič 29. okt. Udeležniikov 11. Program krožkov in delovni načrt.
92.	Prevalje: Drugič 11. nov. Udeležni« kov 12. Vzroki nesnage pri šolarjih in nji« hova odprava.
93.	Prevalje: Tretjič v decembru. Ude« ležba 8. Navodila za delo po krožkih.
94.	Prevalje: Četrtič 11. jan. Udeležba 12. Pojasnjevanje vprašanj, ki so bila sprožena pri zadnjih dveh sestankih.
95.	Guštanj: Prvič v novembru. Udelež« ba 10. O socioloških sistemih.
96.	Guštanj: Drugič 21. dec. Fevdalizem in renesansa.
97.	Guštanj: Tretjih 18. jan. Udeležba 16. 2. in 3. poglavje iz brošure.
98.	Črna: Prvič. Program dela v krožkih.
99.	Ljubljana — učiteljiščniki: 28. jan. Udeležba 8. Pojasnjevanje nerazumljenega iz brošure.
100.	Domžale: Drugič 29. jan. Udeležba 13. Referat: delovna šola. Razgovor: potreba krožkov dn izvenšolsko delo učiteljstva.
101.	Lož: Tretjič 20. jan. Udeležba 10. Čitanje brošure »O liberalizmu«.
102.	Lož: Četrtič 25. jan. Razgovor o li« beralizmu in dekliških krožkih.
103.	Sv. Jurij ob južni žel.: Tretjič 24. jan. Brošura 3. in 4. poglavje. Udeležba 8.
104.	Kamnik: Drugič 22. jan. Udeležba 18. Brošura 3., 4. in 2. poglavje.
Osebne zadeve.
—i Upokojitev učiteljev. Z ukazom mi« nistrstva prosvete so upokojeni naslednji uči« telji in učiteljice v Sloveniji: Roža Rajman, Marija Zakrajšek, Josip Čonč, Ivan Benedi« čič Henrik Lobe in Ivan Majhen. Z istim ukazom je upokojen tudi okrajni šolski nad« zornik Valentin Pulko.
Nadaljevalno šolstvo.
—o Društvo učit. obrtnosnadaljevalnih šol za ljubljansko oblast. Dne 29. sept. 1927 se je ustanovilo »Strok, društvo učiteljev Obrt. in trg. nad. šol za ljubljansko oblast«. Kratko na to je izšel dopis v »Učit. Tov.« s pozivom na pristop k društvu. Do danes so potekli že skoro štirje meseci, a nikakega od« živa. Odbor je v svoji drugi redni seji skle« nil da se pozove jo vsi oni tovariši(ice) obrt« nih in trgovskih nadaljevalnih šol, ki stoje še izven društva za vstop. Tov. upravitelji naj pobero vsaj do 15. februarja t. 1. člana« ono, ki znaša za tekoče šolsko leto 10 Din pri članih, ter isto skupno odpošlje na bla« gajnika tov. Karola Puharja, strok, učitelja v Ljubljani, gluhonemnica pristopne izjave pa tajniku tov. Franu Fleretu, učitelju na III. drž. deški osnovni šoli v Ljubljani. Erjav« čeva cesta.
—o Odprava nedeljskega pouka na obrt« no«nadaljevalnih šolah. Članstvo obveščamo, da je v polnem teku akcija za odpravo ne« deljskega pouka na obrtnih nadaljevalnih šolah.
Učiteljski pravnik.
—§ Razsodba Državnega Sveta glede ods škodnine učiteljstvu za naturalno stanovanje.
Drž. Savet Kraljevine SHS Bir. 37.905/, 15. nov. 1927. god. Beograd. U svom VI. Odelje« ju sastavljenom od Savetnika: Dimitrija Po« poviča kao predsednika, dr. Rudolfa Sarde« lica, dr. Stevana Sagadina, dr. Dominka Maci, dr. Radoja Jovanoviča, kao članova i 11. sekretara Dure Popoviča uzeo je u razma« tranje tužbu X. Y., ravn. učitelja u Z. protivu rešenja Mlin. Prosvete Br. 69.191/111. od 19. Vr. 1926. g. zbog stanarine, pa je, proučiivši kako tužbu, rešenje i ostala akta, tako i odgovor Min. na tužbu, poslat pismom od 6. X. 1926. O. N. Br. 22.316 našao da tužbeno rešenje (po hrv. zak. iz leta 1888. mu je bila nakaza« na stanarina ker ni imel natur. stanovanja) ne može ostati u snazi, jer nije postupljeno po propisima čl. 39. zak. o čin., koje treba pri« meniti u. ovome slučaju..S obzirom na čl. 35., 39. i 252. pomenutog zakona popisi škol. zak. od 1888. god.* o stanarini ne važe od 1. sept. 1923. god. S toga, i na osnovi čl. 17. i 26. zak. o Drž. Sav. i Upravnim Sudovima, VI. Ode« ljenje Drž. Sav. presuduje: Da se poništi tužbeno rešenje. — Pripomba: Tožba je šla proti min. rešenju, po katerem se je za X. predpisala stanarina za neužiivano stanova« nje, s katere višino pa X. ni bil zadovoljen. Sicer pa je brez ozira na ostalo vsebino naj« važnejše ono, kar je v razsodbi principielno, a to je: da učit. nima pravice do druge sta« narine, ako nima naturalnega stanovanja. To vprašanje more rešiti le šolski zakon, kakor je sedaj razvidno iz te razsodbe, ki je na« čelne važnosti.
drogerija, parfumerlja
Ljubljana, Sv. Petra c.19
* T. j. hrvatski zakon, po katerem imajo učit. upir. prosto stan., oz. odrejeno stanarino.
Naša gospodarska organizacija.
DELOVANJE UČITELJSKE SAMOPO« MOČI OD ZADNJEGA OBČNEGA ZBORA.
(Poročal tov. Ivan Kocijančič na izrednem občnem zboru dne 28. decembra 1927 v Ljubljani).
Posmrtnine.
Zadnja posmrtnina pred občnim zbo« rom v Celju je znašala 9680 Din. Današnja posmrtnina je 10.610 Din; dvignila se je za 930 Din. Društvena uprava izplača ali na« kaže posmrtnino takoj, ko prejme mrtvaški in sprejemni list umrlega člana. Od ustano« vitve v letu 1898. do danes je U. S. izplačala na posmrtninah 628.707'50 Din, od tega samo v letu 1927. — 311.390 Din. To so zneski, s kakršnimi ne razpolaga nobeno slično dru« štvo v Jugoslaviji.
Umrli člani
Od zadnjega občnega zbora so umrli sle« deči člani (120. do 160. smrtni slučaj): V letu 1926.: Anton Pavčič, Kostanjevica; 9 Franc Grailand, Kostanjevica; Ivan Paulšek, Maribor; Erna Lapajne, Novo mesto; Ivan Jezeršek, Križe; Fran Črnagoj, Vič«Glince; Florijan Rozman, Krško; Franc Žiher, Št. Jurij; Emilija Kopriva«Treo, Spod. Polskava; Rado Rainer, Hrastnik; Ana Vidic, Rateče — skupaj 11 članov. V letu 1927.: Janko Ko« šan, Maribor; Angela Petrič, Ljubljana; Ja« nez Kristl, Slov. Bistrica; Matija Pire, Mari« bor; Matija Heric, Maribor; Leopold Cesar, Ljubljana; Pavla Leveč, Ljubljana; I Peter Repič, Ljubljana; Kaspar Gasperin, Višnja gora; Josip Špenko, Šmarjeta; Ana Medved, Sv. Andraž; Makso Wudler, Celje; Marija Cvahte, Radeče; Jožef Čeme, Leskovec; Ma« rija Burja, Ljubljana; Adolf Harmel, Cerk« niča; Josip vesjak, Sv. Urban; Magdalena Erker, Stara cerkev; Hinko Paternost, Men« geš; Adela Sušteršič, Vič; Terezija Kernc, Ljubljana; Mira Seyfried«Lužar, Sv. Ajna;
Anica ŠtrubeljiŠetina, Črnomelj; Marija Ber* not, Ljubljana; Frančiška Zemme, Ljublja* na; Ivan Kelc, Beograd; Davorina Bajželj, Ljubljana; Ivan Zolnir, Maribor; Bogomir Krenner, Ljubljana; Lucijan Orel, Duplje — skupaj 30 članov.
Prosim Vas, da se v znak počaščenja njih spomina dvignete raz sedežev in jim zakličete: Slava! Vsem preostalim naše iskre? no sožalje!
Denarni promet. — Rezervna zaloga.
O računskem zaključku za leto 1926. Vam bo poročal pregledovalec računov. V letu 1927. — ki še ni zaključeno — izkazu« jejo blagajniške knjige sledeči denarni pro« met: Prejemki 874.710"94 Din. — Izdatki 873.760-69 Din. — Skupaj 1,748.471-63 Din. Dne 31. decembra 1926 je znašala društvena imovina 131.852-92 Din.
Naložbe.
Vse društveno imetje — razven inven« tarja — je plodonosno naloženo v sledečih denarnih zavodih: Hranil, in posojil. Učit. konvikta v Ljubljani, hran. knj. štev. 535 8418-28 Din. Hranil, in posojil. Učit. kon* vikta v Ljubljani, hran. knjižica štev. 558 56.183'64 Din. Mestna hranil, ljubljanska v Ljubljani, hran. knj. št. 3038 tekoči račun 12 708 Din. Poštna hranilnica — podružnica Ljubljana 2488*62 Din. Skupaj 79.798"54 Din. Za zadnje tri smrtne slučaje (158.—160.) pla« čajo člani 32.000 Din. Zaostanki članov za« mudnikov znašajo okrog 20.000 Din. Dru« štvo razpolaga danes z zneskom okrog 132.000 Din.
Agitacija. — Zahvale.
Agitacija za nova priglašenja se je vo« dila na isti način kot v prejšnjih letih. U. S. je danes učiteljstvu splošno znano društvo. Člane :ima po vseh okrajih in na vsakem večjem učnem zavodu. Visoke posmrtnine so prav dobro agitacijsko sredstvo. Predsed* niki sreskih učiteljskih društev in ag/lni na« hiralci(ke) so opozarjali še nevčlanjene to« variše in tovarišice na zborovanjih, konfe« rencah, sestankih itd. ter jih pridno prigla« ševali za sprejem. Društveni odborniki so red« no in skoro polnoštevilno prihajali k dolgo« trajnim sejam. S premišljenimi nasveti in sklepi so dali društvu vedno pravo smer. Društveni upravnik je pismeno prosil znane tovariše(ice) za posredovanje, sestavljal in pridbčeval daljše in krajše članke ter infor« macijiske vesti v stanovskih listih. S temi članki so bili člani hitro in točno obveščeni o smrtnih slučajih in vseh važnih društvenih zadevah. V društvenem imenu se obema urednikoma najlepše zahvalim za njiju na« klonjenost; pomoči ju prosim tudi v naprej. Društvena uprava se je vestno trudila vzdr« žati popolen red doma kot glede plačilnih obveznosti pri članih.
Vsem, ki so na ta ali oni način pomagali širiti društveni krog, se v društvenem imenu najlepše zahvalim. Vse pa prosim, da nam ostanejo zvesti tudi v bodoče.
Konec.
U. S. ima zdravo podlago, društveni pod« porni sistem je preizkušen in odgovarja po« polnoma svojemu namenu. To so potrdili že mnogi stanovi, ki so po našem vzorcu usta« novili svoje »samopomoči« ' kot finančna kontrola, gasilci, obrtniki, gostilničarji, sploš« na ljudska samopomoč itd. Slovensko uči« teljstvo si je s svojim smocrenim delom in lepimi uspehi tako na prosvetnem kakor tudi na gospodarskem poljiu pridobilo najboljše priznanje pri učiteljstvu drugih pokrajin. Treba je le da ohranimo, kar imamo, da razširimo in poglobimo, kar se da in da složno vsi gradimo naprej. U. S. združuje učiteljstvo raznih učnih zavodov brez razlike politične pripadnosti, osebnega mišljenja ali verskega prepričanja. Društvo ne posega v partijske in ne osebne boje, drži se strogo predpisanega namena: pomagati potrebnemu tovarišu in tovarišici hitro in izdatno. Tako nalogo so U. S. nadeli njeni ustanovitelji pred 29. leti in prav tako so društvo ,uprav« Jjali vsi odbori od takrat do danes.
Z željo, da bi imela U. S. vedno naj« boljše uspehe in bi v vsem zadovoljevala svoje člane, sklenem svoje poročilo.
Damam z dežele je posebno priporočljivo trajno kodranje in vodna ondulacija Separirani oddelek za specialno barvanje las v vseh niansah, kakor tudi za izvrševanje vseh lasnih del se priporoča
M. PodKrajšek frizer za dame in gospode, Ljubljana
Sv. Petra cesta 12.
Žeieznato vino
lekarnarja dr. G. Piccoli-ja v Ljubljani krepča oslabele, malokrvne, odrasle in otroke. — Naročila točno po povzetju.
Nove knjige.
—k Vasilij Mirk: Deset povesti za našo klavirsko mladino. Agilno pevsko društivo »Ljubljanski Zvon« v Ljubljani je založilo lin izdalo v jako ličnem ovoju zbirko lahkih rondojev, ki jih je dvoročno za klavir prire« di'l znani slovenski skladatelj Vasilij Mirk na podlagi narodnih pesmic: O čuku in sovi (Čuk se je oženil), O črnem kosu (Lepo mi poje črni kos), O samotnem potniku (jaz pa pojdem na Gorenjsko), O barčici na morju (Barčica po morju plava), O rožmarinu (Ra« sti, rasti, rožmarin), O rožicah na polju (Po polju pa rož'ce cvetejo), O veselem pastirčku (Pastarica kra,v'ce pase), O škrjančku (Škr« janček poje, žvrgoli), O meglici nad jezerom (Sem mislil snoči v vas iti) lin O vojaškem bobnu (Oj, ta vojaški boben). — Vsaka po« vestica vsebuje primeren, kratek uvod, pre« prosto harmoniziran napev, ki se ponekod tudli dvakrat ponavlja, pa vselej v drugače harmonično oblikovanem klaivirskem sprem« ijevanju, in kratek kodično zasnovan konec. Klavirska igra je opremljena s prstnim re« dom ter zahteva že precej tehnične izvežba« nosti. Da gladko igraš te glasbene povesti, moraš imeti za seboj štiriletni, ali vsaj — pri posebni nadarjenosti — triletni uspešni kla« virski študij. Skladatelju Mirku in založniku, pevskemu društvu »Ljubljanski Zvon«, mo« ramo biti od srca hvaležni, da sta s tem de« lom obogatila našo mladinsko klavirsko llite« raturo. Vsak ljubitelj slovenske glasbe naj si za nizko ceno 20 dinarjev nabavi ta zvezek ter naj z zanimanjem in veseljem čita te pristno slovenske glasbene povesti.--a—.
Pralnico, likalnico
vrstnega perila, kakor tudi nogavic in žepnih
rut priporoča po nizkih cenah Hed. Šare, Ljubljana, Šelenburgova ulica štev. 5.
Stanovska organizacija UJU
POGAJANJA MED UJU IN EDINSTVOM.
Objavljamo še spremni dopis tovariša Gangla v zadevi spravnih pogajanj. Zad« nji njegov dopis se glasi:
»Sestanek ki sem ga želel imeti z obe« ma strankama dne 19. t. m. je torej nemogoč in ga moramo odložiti na poznejši čas.
Po moji sodbi se poizkus sprave zaradi zadeve, ki jo obravnava priloženi prepis (ob« javljeno v zadnji številki), ne srne razbiti. Stvar takta in dobre volje je, da premostimo tudi to oviro, ki je poslednja in ki ni nepre« mostljiva.
Zaradi dobre stvari same. ki nam bodi vsem poglavitno pred očmi sem pripravljen posredovati tudi pri tov. Jelencu, da on ali pa uredništvo »Edinstva« priobči izjavo ki bo vsebinsko zadovoljiva, ki pa za izjavniku ne bo poniževalna. Mislim namreč, da Vam ni do ponižanja, temveč do zbližanja in zdru« ženja zato pa je potreba bratske popustlji« vosti in strpljivosti, ko imamo in moramo rešiti veliko stvar, ki je največjega pomena za vso bodočnost.
Izjava naj bi se glasila nekako tako, da ni imelo »Edinstvo« namena nikogar priza« deti na njegovi časti, temveč, da je hotelo le izreči kritiko razmer in položaja.
Ako se strinjate s tem me obvestite, da storimo vse potrebno v odstranitev te zadnje ovire, ki trenutno preprečuje spravna poga« janja.«
V prihodnji številki priobčimo še eno to« zadevno pismo.
Vabila:
= TRŽIŠKI KROŽEK ima svoj drugi sestanek v nedeljo, dne 12. februarja 1928 ob 14 uri v prostorih osnovne šole v Tržiču.
= LITIJSKO OKRAJNO UČITELJSKO DRUŠTVO UJU preklicuje svoje zhorova« nje dne 6. februarja 1928. Zborovanje se bo vršilo kasneje. To smo bili prisiljeni odre« diti ker je izdal prosvetni oddelek na teme« lju konkretnega slučaja ponovni razpis, da se /. zborovanji okrajnih učiteljskih društev nc smejo podaljševati počitnice. Ako se bo to ponavljalo, bo šolska oblast ukinila vse ugod« nosti, ki jih imamo zaradi zborovanj.
= KAMNIŠKO UČITELJSKO DRUi ŠTVO zboruje dne 11. februarja v Kamniku. Udeležba obvezna. Pol ure pred zborova« njem je odborova seja. — Iv. Hrovat.
= SAVINJSKO UČITELJSKO DRU« ŠTVO ZA VRANSKI OKRAJ ima svoj občni zbor v četrtek 9. februarja 1928 ob 10. uri na Gomilskem. Dnevni red običajen. Pol« nošteviine udeležbe pričakuje — odbor. = STETOLENARŠKO UČITELJSKO \t DRUŠTVO ima svoj občni zbor v soboto, jl/^ dne 11. februarja ob 10. uri pri Sv. Lenartu osnovni šoli.
8I = UČITELJSKO DRUŠTVO ZA OR« MOŠKI OKRAJ zboruje dne 11. februarja 1928 v Ormožu ob polu 11. uri.
Po sklepu lista.
Sestanek za delovno šolo se vrši 4. febru« arja 1928 ob 9. uri na moškem učiteljišču v Ljubljani. II. razred, pritličje, desno.
UJU — poverjeništvo Ljubljana.
Prispevajte kot podporniki „Pevskemu zboru UJU učiteljstva"!
MALI OGLASI
Mali oglasi, ki služijo v posredovalne in socialne namene občinstva, vsaka beseda 50 par, Najmanjši znesek Din 5-—.
MOJSTRSKE V1JOUNE
fine, od Din 1000 naprej. Vse glasbene potrebščine. Novodobne strune, ki trajajo na leta. Popravila strokovno. M. Mušič, Ljubljana, Šelenburgova 6.
PREMOG, DRVA. KOKS D. Čebin, Wolfava l-II. Tel. 27-56.
LISIČJE, ZAJČJE IN VSE DRUGE KOŽE DIVJAČINE
kupuje skozi celo leto in v vsaki količini ter zanesljivo dobro plača Zdravlč, Ljubljana, Florijanska ulica 9.
Sedemdeset knjig samo
za Din 250'-
-<§>-
dobe šole in posamezniki izmed osnovnošolskega učiteljstva, če jih naroče direktno pri Slovenski Šolski Matici v Ljubljani. Zbirka obsega po eden komad vseh razpoložljivih Matičnih publikacij od 1.1901. dalje, ki stanejo v knjigar-niški razprodaji okroglo Din 900'-. Plačljivo v dveh zaporednih mesečnih obrokih. Poslužite se ugodne prilike!
Priporoča se restavracija in hotel
„ Črni orel" v Mariboru f
Postrežba točna. — Pristna ljutomerska vina lastnega pridelka.
FRANC STRUPI, Celje
priporoča svojo bogato zalogo steklene in porcelanaste 1 posode, svetiljk, ogledal, raznovrstnih šip, okvirov itd. = Najsolidnejše cene in točna postrežba.	=
Hate Piiverič
brivec, HOTEL „SLON" Ljubljana, Dunajska c.
se toplo priporoča cenj. učiteljstvu
Izborna štajerska ; in dolenjska vina dobite le J
SREČKO POTNIK in DRUG
parna destilacija, izdelovanje sadnih marmelad ter sadnih sokov i. t. d.
LJUBLJANA, METELKOVA ULICA ŠT. 13 |
Priporoča se za nakup manufakturnega blaga manufakturna trgovina
FISCHER & DRUG
Celje, Kralja Petra cesta 22 NOVA TRGOVINA * N VO BLAGO
Cene skrajno konkurenčne. Postrežba točna.
LIUBLIANA^ «M
ELEKTRO r
MATERIJ/ RADIO
. I
A.Škedelj, Ljubljana, Stari trg 11 a
priporoča po najnižjih cenah: šolske in pisarniške potrebščine, razglednice Na drobno!	in papir.	Na debelo!
Najlepši dobitek za šolarsko tombolo „Podmladka rdečega križa" so rj	t ¿t ki jih ima
posamezne številke ^^VOIlCKčl. 9 uprava UJU na razpolago po znatno znižanih cenah. Cena posameznim številkam je samo 1 Din (brez poštnine).
FOTOGRAF
.PELIKAN'
CELJE, Razlagova ul. 1.
Josip Suiii
čevljarski mojster in trgovina s čevlji lastnega izdelka
Maribor, Aleksandrova 30
MR.BAHOVE
Priporoča se slavnemu občinstvu
salon za dame in gospode.
STANKO KELŠ/N
friseur
Ljubljana, Kopitarjevaj.
Kri čistilni in kri osvežujoči zdravilni čaj
„Planinka"
zdravi slabo prebavo, zaprtje telesa, napihovanje, slabo delovanje čreves, izpuščaje, obolenja mokračne kisline, jeter, žolča in žolčni kamen. 1 paket 20 Din. Priporoča: LEKARNA MR. BAHOVEC, LJubljana, Kongresni trg.
IT
Prepričajte se v
ion
i Ljubljana, Sv. Petra nasip 5	i
m	m
S o dobri kvaliteti in nizki ceni vin	i
m	m
Priporočamo tvrdke, ki inserirajo v našem listu.
★
L. MIKUŠ
LJUBLJANA MESTNI Tita št. 15
DEŽNIKI
Na malo. Na veliko. Ustanovljeno leta 1839. Telefon štev. 2.282.
Kuhinjska posoda, kuhinjske potrebščine, železno pohištvo, orodje, športne predmete, in vsakovrstno železninsko blago dobite najceneje pri znani trgovini z železnino
Ljubljana, Stritarjeva ul. 7.
P. n. učitelji(ce) dobe blago tudi na obroke.
Za izvršitev modernih portretov ter vsakovrstnih fotografičnih slik, kakor: skupine, povečave, inter-jerjev i. t. d. se priporoča FOTOGRAFIČN1 ATELJE
»
VIKTOR
«
Ljubljana, Knafljeva ul. 4 masprotl Narodne tiskarne
CVETLICARNA
ANT. BA JEC
Ljubljana, Pod Tranco
izdeluje Šopke, vence, trakove z napiti i.t.d.
USTANOVLJENO LETA 1852.
TEOD. KORN
LJUBLJANA, POLJANSKA C. 8.
Krovec, stavbni, galanterijski in okrasni klepar. Instalacija vodovodov in centralne kurjave.
Naprava strelovodov. Kopališke in klosetne naprave.
Izdelovanje posod iz pločevine za firnež, barvo, lak in med vsake velikosti, kakor tudi posod (škatle) za konzerve.
2/WWW WW w w wu/ u/u/ u/ u/ v¿
a
3
=a
3 3
Manufakturo ^ NA OBROKE | j
nudi cenj. učitelj-stvu ter izdeluje obleke po meri za gospode in dame
nasi.
LJUBLJANI, Resljeva cesta 1
£
g
e s e e
S g
SE
£ EE
£ g
g £
UČITELJSKA TISKARNA
m V LJUBLJANI, FRANČIŠKANSKA ULICA
TELEFON ŠT. 2312. RAČUN POŠTNE HRANILNICE ŠT. 10.1761
JE NAJMODERNEJE UREJENA IN IZVRŠUJE VSA TISKARSKA DELA OD NAJPREPROSTEJŠIH DO NAJMODERNEJŠIH
Tiska Šolske, mladinske, leposlovne in znanstvene knjige; ilustrirane knjige v enobarvnem ali večbarvnem tisku; brošure in knjige v vseh nakladah, časopise, revije in mladinske liste. Okusna oprema ilustriranih katalogov, cenikov in reklamnih listov. LASTNA TVORNICA ŠOLSKIH ZVEZKOV v korist Učiteljskega doma v Mariboru in Učiteljskega loTivikta v Ljubljani. — Šolski zvezki za osnovne in srednje šole Risanke, dnevniki in beležnlce. ZVEZKI ZA OKROGLO PISAVO ŠT. 1, 2 in 3.
UČITE L J/K A KNJIGARNA
V LJUBLJANI, FRANČIŠKANSKA ULICA
prodaja znanstvene, strokovne, leno lovne, pripovednem mladinske knjige kakor tudi knjige za osnovne, srednje in obrtne šole ter ima v za ogi vsakovrstni papir, pisalni, risalni in šolski pribor in učila kakor tudi umetne in pokrajinske razglednice v največji izbiri.
Zahtevajte cenike!
M.TIČAR, LJUBLJANA
VELETRGOVINA S PAPIRJEM
priporoča vse šolske potrebščine. NA DROBNO.	NA DEBELO
Zvezki po tovarniških cenah.
MEHANIČNO UMETNO VEZENJE
zaves, pregrinjal, perila i. t. d. — Entlanje, ažuriranje, tamburiranje, prebadanje šablon, predtiskanje ženskih ročnih del. — Narodni in najnovejši vzorci.
MATEK & MIKEŠ, LJUBLJANA
Dalmatinova 13. Poleg hotela Štrukelj.
Žimo, madrace, žimnice, otomane, divane in vse tapecirano pohištvo dobite najceneje in najsolidnejši izdelek pri
Franc Sajovcu, tapetniku
Ljubljana, Stari trg 6.
ENGELBERT FRANCHETTl
Friseur za dame in gospode v Ljubljani, Dunajska cesta 20.
Elegantno urejena brivnica in posebni oddelek za dam-sko friziranje, barvanje in izvrševanje lasnih izdelkov.
H Modna in športna trgovina
P.MAGDIČ
LJUB L J A N A
nasproti glavne pošte.
Vedno zadnje novosti.
TELEFON ŠT. 2438
:wrxsu
Šivalni stroji
izborna konstrukcija in elegantna izvršitev iz lastne tovarne. — 15 letna garancija. — Vezenje se poučuje pri
nakupu brezplačno. Pisalni stroji ADLER. — Kolesa iz prvih tovarn, Diirkopp, Styria, Waf-fenrad (Orožno kolo). — Pie tiln i s< ro ji vedno v zalogi. — Posamezni deli
koles in šivalnih strojev. Daje se tudi na obroke. — Ceniki franko in zastonj.
IVAN JAX I SIN
Ljub jana, Gosposvetska c. 2.
DAMSKI SALON
s krasno izbiro vseh vrst klobukov lastnega izdelka in solidnimi cenami, kjer se dobijo tudi vse formice. Cenj. učiteljstvo dobi popust. Se priporoča
„Pompadour"
Ljubljana, Florijanska 3.
nsxojcgra s rwnvnjg::
RESTAVRACIJA »NOVI SVET «
V LJUBLJANI, GOSPOSVETSKA CESTA ŠT. 14.
Priznano dobra kuhinja, posebna soba za sestanke; sprejema naročila za skupne obede po zmernih cenah. Postrežba točna i solidna.
■■•» >-*' • v ■ v . .■ v y	■.
r—T"—n
FranJoVehovar, Celje
_Tovarna pohištva in stavb-no mizarstvo._
i#
Zaloga pohištva Celje, Glavni trg 2 |
Hotel TRATNIK
Ljubljana, Sv Petra cesta 25 priporoča lepe zračne sobe.
Standart vseh najboljših aparatov
Dobi se samo v specijalni trgovini
Lovske puške,
flobert puške, revolverje, pištole in vse potrebščine za lov in ribji lov. Kupujem in prevzemam staro oro?je v komisijsko prodajo. — Se priporoča
F. K. KAISER
puškar, Ljubljana. Šelenburgova ulica 6
Prepričajte se o trpežnosti
ni izdelkov
IZ
prve kranjske vrvarrie
L
Tavčarjeva ulica štev. 5
Tvorniška zaloga modernih, tehnično dovršenih izdelkov. Zastopstvo tovarn: COLUMBIA, ODEON, POLYPHON, HOMOKORD. Za vsak aparat dveletno jamstvo. Ugodni plačilni pogoji. Vsa popravila se izvršujejo v lastni delavnici. Posamezni deli vedno v zalogi.
Zahtevajte cenik!	Zahtevajte cenik!
I
P. n.
Šolam in šolskim upraviteljem
vljudno priporočam
vse vrste šolskih zvezkov iz najboljšega brezlesnega papirja. — Sprejemam tudi vsa druga v knjigoveško stroko spadajoča dela.
ANTON JANEŽIČ
LJUBLJANA, FLORJANSKA 14.
KNJIGOVEZNICA IN INDUSTRIJA ŠOLSKIH ZVEZKOV.
•V
Ljubljana
Sv. Petra cesta 31
In pri podružnicah MARIBOR, Vetrinjska 20 ter KAMNIK, šutna 4
m/n /n /n /it m/i\ m /n m rn /r m/f

NOVORENOVIRAN
HOTEL LLOYD
LJUBLJANA, SV. PETRA CESTA 7 Priporoča lepe in zračne sobe.
Se priporoča hotelir MÜLLER, i
01010101000000020202010101090000000202010100020201010100

i
Tovariši!
Tovarišice!
Tovariši!
Ze stanovska zavednost veleva, da podpiramo pri nabavah svojih potrebščin v prvi vrsti svoje lastne ustanove. Veliko bolj pa smo v svojem interesu dolžni to storiti tedaj, ako nam nudijo te ustanove večje ugodnosti in večje koristi kot tuje. Ena izmed takih ustanov je naša
Telefon štev. 2421.
Vodnikov trg 5.
Čekovni rač. 12416.
Ona nam nudi banaško moko, sladkor, kavo, olje, mast, sploh vse spe-cerijsko in kolonijalno blago najfinejše vrste po najnižjih cenah, ki so mogoče. Velika izbira dežni*ov predpražnikov in
najfinejših in najtrpežnejših čevljev lastnega izdelka. V zalogi najfinejši šifon, platno in srajce za gospode po najnižjih cenah.
Drva in premog vsaki čas na razpolago
Dostavlja se blago na dom in dovoljujejo se olajšave pri plačilu.
Zadovoljiti svoje člane je te zadruge najvišj cilj!
Da je blizu tega cilja, dokazujejo stalni in dnevno novo pristopajoči člani-odjemalci.
Tovariši! Tovarisice! Pristopile k tej zadrugi in kupujte v njejl
8
Največja regulativna hranilnica v Jugoslaviji
lestna hranilnica ljubljanska
LJUBLJANA, PREŠERNOVA ULICA ŠTEV. 3.
Ima vlog nad 300,000.000 Din. — Za vse vloge jamči mesto Ljubljana.
Vloge sprejema na knjižice in tekoči račun. Naložbe proti odpovedi obrestuje po možnosti najvišje. Posoja na posestva, menice in vrednostne papirje čim najceneje. Ima Kreditno društvo in sodni depozitni oddelek. Za varčevanje mladine izdaja domače hranilnike, za pošiljanje denarja
po pošti pa svoje položnice.
Telefon št. 2016. Pošt. ček. račun št. 10.533. Uradne ure od 8. do 12 V2.
Fabiani & Jurjovec
Ljubljana, Stritarjeva ulica 5.
Nudimo veliko izbiro angleškega in češkega blaga za gospode in dame. - Vedno novosti za plašče. -Posteljno perilo kakor damast-gradl, belo in rjavo blago za rjuhe v poljubnih širjavah, posteljne odeje, za store, preproge i. t. d.
Žima, perje, puh, kapok od najceneje do najbolje vrste. Daje tudi na obroke.
Točna postrežba ter solidne cene!
Šolske zvezke in vse šolske potrebščine, risarski in pisarniški papir vseh vrst, kuverte, vsakovrstna peresa, črnilo in črnilni prašek, svinčnike, črne in barvane, risalna orodja, barvan papir za lepljenje i. t. d. dobite najceneje v papirnici
IGOJ
LJUBLJANA
SV. PETRA ŠT. 2
Tovarna pohištva

I, I, Naglas,Turjaški trg 6
priporoča svojo veliko zalogo vsakovrstnega pohištva po najnižjih cenah.
1 KROJAČNICA
Celje, Gledališka ul. 9.\
ANTON O RAZE M
se priporoča cenjenemu učiteljstvu.
Ivan Pakiž,
Ljubljana, Stari trg št.20 Cenikov nimam; naročite izbiro.
Zaloga prvovrstnih švicarskih preciznih žepnih ur kakor: „Schaffhausen*, „Omega", „Zenith", .Doxa", „Longines* in „Cyma". Velika izbira zlatnine in erebrnine, juvelov ter jedilnega orodja itd. Vsakovrstne stenske ure in budilke, kolesje (Werke) za __hišne stoječe ure. Poročni prstani. Ustanovljeno 1912.
RESTAVRACIJA
HOTEL LLOYD
Pletilne stroje i
vseh vrst na ročni in pletilni S pogon in strokovni pouk nudi !
Fran Kos j
Ljubljana, Židovska ulica št. 5 ■
mjjx.uj.isnua anurr.TirrarsrnCTin
itm
"B ni« r.
nudi priliko za prireditev veselic, večjih društvenih sestankov, plesnih šol itd. IZBORNO VINO. Priznano dobra in okusna kuhinja.
RADIO NA RAZPOLAGO
Se priporoča FRANC BUČAR.
1 KH LMTT THT) • « ■ IWTU» TSTTTBrrrcrR-gTri
rxgrr-TnTTwr
s
Naročajte
ŽIVLJENJE IN SVET
tedensko revijo.
Naročnina znaša celoletno 60 Din, polletno 30 Din, četrtletno 15 Din.
38
MESTNI POGREBNI ZAVOD V LJUBLJANI
posluje od 16. jan. 1928 dalje v lastnih prostorih
W na Ambroževem trgu štev. 7
(Postaja cestne električne Železnice pri Št. Peterskem mostu). Telefon 2015.
P. n. občinstvo se naproša, da se v sluča a potrebe zglasi v uradnih prostorih na Ambroževem trgu 7, pritličje levo, kjer je zavod vsak čas in ob vsaki uri na razpolago. — P. n občinstvo se dalje opozarja, da prevzema zavod prepeljave umrlih v Ljubljano ali iz Ljub> Ijane, v tu- in inozemstvo po najnižjih cenah. — Velika zaloga vsakovrstnih lesenih in kovinskih krst ter vseh drugih pogrebnih potrebščin.
I
I
Šolske zvezke, pisanke, spisovnlce, risanke vseh vrst izdeluje v lastni tvornici in priporoča
Učiteljska tiskarna v Ljubljani
Prodaja jih v korist Učiteljskega doma v Mariboru in Učitelj, konvikta v Ljubljani.
Glavni in odgovorni urednik Ivan Dimnik v Ljubljani, s Za oglasni del odgovarja Rado Grum v Ljubljani, s Izdajatelj: UJU — poverjeništvo Ljubljana, odgovarja Andrej Skulj
v Ljubljani, s Tiska „Učiteljska tiskarna" v Ljubljani; zanjo odgovarja France Štrukelj v Ljubljani.