ENOLETNO OPAZOVANJE JAMSKIH HROŠČEV V DVEH JAMAH NA DOBROVLJAH EINJAHRIGE BEOBACHTUNG DER HOHLENKAFER IN ZWEI HOHLEN DES DOBROVLJE-GEBIRGES B. DROVENIK (Inštitut za biologijo Jovana Hadžija SAZU, Ljubljana) Referat na 6. kongresu speleologov Jugoslavije (Sežana-Lipica, 10.-15. oktober 1972) Vortrag am 6. KongreB der jugoslawischen Hčihlenforscher (Sežana-Lipica, 10.-15. Oktober 1972) Proučevanje jamskih hroščev v S1oveniji še vedno obsega le nabiranje in opisovanje novih vrst in lokalitet. To je še vedno potrebno, ker še nismo pregledali vseh do sedaj znanih jam in brezen na našem ozemlju. Tako še danes nimamo pregleda o podzemeljski favni koleopterov na Slovenskem. še vedno odkrivamo nove vrste, tudi v jamah, kjer smo mislili, da je že vse preiskano. Vsako jamo obiščemo navadno le dvakrat, štirikrat, V1časih le enkrat. V celoti je to premalo. Pci. takšnem raziskovanju pride do tega, da govorimo o zelo redkih ali redkih vrstah ali obratno o zelo pogostnih in običajnih vrstah. Tako še dane„ nekaj vrnt jamskih hroščev poznamo le po enem primerku, ali le po posameznih primerkih npr.: Orotrechus lucensis S c h e i b e 1 , Anophthalmus capillatus Joseph, Aphaenopidius treulandi J. M ti 11 er, A. springeri J. M ti 11 er, Anophthalmus nivalis J. M ti 11 e r , Spelaeodytes mirabilis M i 11 er itd. Zakaj so te vrste tako redke, nam še ni znano. Zdi se, da še ne poznamo dovolj njiho- vega življenja, kako velike so populacije vrst, da ne poznamo časa parjenja, pre- hranjevanja, kako vpliva na te živali zunanja klima in kako se spreminja tudi klima v podzemlju in podobno. Poznamo pri.mere, ko smo leta in leta zaman i.skali nekatere vrste jamskih hroščev v jamah, iz katerih so bili opisani, vendar je bil ves trud zaman. Tako smo po vojni šele čisto slučajno našli Anophthalmus pubens sedulus K ni r s c h , ki je bil opisan iz Mačkovice pri Lazah (Planina pri Postojni) pred več kot 40 leti. Ta jama je namreč locus typicus za to podvrsto. Te živali smo vedno iskali od pomladi do začetka jeseni, nikoli pa pozimi. Zadnje najdbe te podvrste so vezane izključno na zimski čas (november, januar), tako da že dalj časa ugotavljamo, da se nekateri podzemljski hrošči pojavljajo periodično. To je bil tudi cilj našega dela na Dobrovljah. To področje smo si izbrali zato, ker tudi tu živi več endemnih vrst in podvrst; med temi so nekatere zelo redke. Med te spada tudi Aphaenopidius treulandi cephalotes K ni r s c h , ki je opisan iz Vračke zijalke. Poskušali smo z rednimi opazovanji jamske koleoptersko favne ugotoviti, ali je ta vrsta resnično tako redka v tem področju in če mogoče obstoja tudi časovna odvisnost za bolj množično pojavljanje te vrste. Zato smo si izbrali dve jami, Vračko zijalko in Lesjakovo štabirnico, ,ki imata iste vrste jamskih hroščev, a pripadata dvema razltčnima tipoma (tab. 1 in 2). Vračka zijalka je vodoravna jama in pod nj.o je še danes aktiven požiralnik. Ima spodnjo in zgornjo etažo. Spodnji rov je v bistvu star požiralnik; ob dežju še danes požira vodo, ki pride iz zgornje horizontalne etaže. Lesjakova štabirnica je v bistvu brezno globoko okoli 30 m, dostopno s krajšo vrvjo ali 5 m lestvic. V obeh jamah smo imeli vse leto nastavljene kozarce z mesnimi vabami. V vsaki jami je bilo po 6 vab, ki smo jih pregledovali skoraj vsak mesec. Vabe so bile vedno na istih mestih in razmeščene po vseh prostorih obeh jam. Redno sem opazoval s pomočjo študentov biologije (R. Smerdu, N. Si ve c, V. Cestni k), ki so člani entomološke sekcije in jamarji. Vse hrošče, ki so se ujeli 319 4 Acta carsologica VI, 1974 15. 5. 2. 2. 3. Pregled ulovljenih vrst Vračka zijalka: 12. l. 2. 3. 5. 1968 nastavila 6 vab N. Sivec in R. Smerdu. 1969 pregledali in obnovili vabe: N. Sivec, R. Smerdu, B. Drovenik. Anophthalmus erebus K r a u s s 2- 1969 pregledali in obnovili vabe: N. Sivec, R. Smerdu, B. Drovenik. tri larve (Antisphodrus schreibersi K ti ste r ). 1969 pregledali in obnovili vabe: N. Sivec, R. Smerdu, B. Drovenik. tri larve (Antisphodrus schreibersi K ti ste r). 1969 pregledala in obnovila vabe: R. Smerdu, B. Drovenik. Anophthalmus erebus erebus K r a u s s o, 2- Antisphodrus schreibersi K ii ste r 9 o o, 11 22- 4. 6. 1969 pregledala in obnovila vabe: R. Smerdu, B. Drovenik. Anophthalmus erebus erebus K r a u s s o, 2. Antisphodrus schreibersi K ti ste r 16 o o, 13 2 2. l. 7. 1969 pregledala in obnovila vabe: R. Smerdu, V. Cestnik. Anophthalmus erebus erebus K r a u s s 2- Antishodrus schreibersi K ti ste r (29). 26. 9. 1969 pregledali in obnovili vabe: N. Sivec, R. Smerdu, Bartol. Anophthalmus erebus erebus K r a u s s 2 22- 3. 11. 1969 pregledal in obnovil vabe R. Smerdu. Antisphodrus schreibersi K ti ste r o, 4 22- 1. 12. 1969 pregledala in pobrala vabe: R. Smerdu, B. Drovenik. ličnika (Antisphodrus schreibersi K ti ste r). 5. 2. 2. 3. 4. l. 26. 3. l. Lesjakova štabirnica: l. 2. 3. 5. 6. 7. 9. 11. 12. 1969 nastavili 6 vab: B. Drovenik, N. Sivec, R. Smerdu. Anophthalmus erebus erebus K r a u s s o (našli pod kamnom). 1969 pregledali in obnovili vabe: B. Drovenik, N. Sivec, R. Smerdu. Anophthalmus erebus erebus K r a u s s 3 o o, 4 22. Aphaobius milleri knirschi J. M ti 11 e r 4 o o, 5 2 2. 1969 pregledali in obnovili vabe: B. Drovenik, N. Sivec, R. Smerdu. Anophthalmus erebus erebus K r a u s s 6 22- 1969 pregledala in obnovila vabe: B. Drovenik, R. Smerdu. Antisphodrus schreibersi K ti s ter 2 o o, 5 22- 1969 pregledala in obnovila vabe: B. Drovenik, R. Smerdu. Antisphodrus schreibersi K ti ste r o, 6 22- 1969 pregledala in obnovila vabe: V. Cestnik, R. Smerdu. Anophthalmus erebus erebus K r a u s s o. Aphaobius milleri knirschi J. M ti 11 er 3 22- 1969 pregledali in obnovili vabe: Bartol, N. Sivec, R. Smerdu. Aphaobius milleri kntrschi J. M ti 11 er o. Antisphodrus schreibersi K ti ste r 2- 1969 pregledal in obnovil vabe R. Smerdu. Aphaobius milleri knirschi J. M ti 11 e r 2 o o. Antisphodrus schreibersi K ti ste r o, 2. 1969 pregledala in pobrala vabe: B. Drovenik, R. Smerdu. Antisphodrus schreibersi K ii ste r 2 22- Tabela 1 na vabe, smo vzeli in jih nismo spuščali. Beležili smo število ujetih vrst in osebkov vsak mesec in tudi razmerje med spoli istih vrst. Kljub vsem prizade- vanjem nismo ujeli nobenega imaga Aphaenopidius treulandi cephalotes K ni r s c h, ampak verjetno njegovo ličinko. To bi lahko imeli za neuspeh, 320 B. Drovenik. Enoletno opazovanje jamskih hroščev v dveh jamah na Dobrovljah 5 smo pa zato dobili zanimive podatke za nekatere jamske hrošče, kot so Anoph- thalmus erebus K r a u s s , Antisphodrus schreibersi K ti ste r in Aphaobius milleri knirschi J. M ti 11 er (glej tab. 1). Ugotovil sem, da se je v tem letu ujelo na vabe manj jamskih hroščev, tako po vrstah kot po številu primerkov. Iz. E. P ret ne r j e vi h podatkov se vidi, da je imel mnogo več uspeha pri nabiranju v obeh jamah, čeprav je imel le občasno postavljene vabe. Koleopterska jamska favna Dobrovelj Huda 1 uk n j a (kat. št. 478), Letuš. Anophthalmus schaumi knirschi W in k 1 er (leg. P ret ne r ). Antisphodrus schreibersi schreibersi Kus ter (leg. P ret ne r). C o v š k a prepad (kat. št. 486), Sv. Urban. Anophthalmus schaumi knirschi W i n k 1 er (leg. P ret ne r). Antisphodrus schreibersi schreibersi K u ste r (leg. P r e t ne r). Aphaobius milleri knirschi J. Mu 11 er (leg. P ret ne r, D r oveni k). Tabela 2 *1Aphaobiella budnar-lipoglavseki P ret ne r, 1949 (leg. P ret ne r, Drovenik). Vrač k a 1 uk n j a ali z i j a 1 k a (kat. št. 468), Sv. Urban. Anophthalmus schaumi knirschi W in k 1 er (leg. P ret ne r). *Anophthalmus erebus erebus Krauss, 1906 (leg. Krauss, Penecke, Pret- n e r , D r o v e n i k). * Aphaenopidius treulandi cephalotes K n i r s c h , 1926 (leg. K r a u s s , K o d r i č , P ret n er). Antisphodrus schreibersi schreibersi K u ste r (leg. K r a u s s , Pene c k e, P ret - n er , D r o v en i k). Aphaobius milleri knirschi J. Mu 11 er (leg. P ret ne r). Glyptomerus cavicola J. Mu 11 er (leg. K r a u s, P ret ne r). Le s j a k o v a štabi r ni c a (kat. št. 479), Sv. Urban. Anophthalmus schaumi knirschi W i n k 1 er (leg. P ret ne r). Anophthalmus erebus erebus K r a u s s (leg. P ret ne r , D roven i k). Aphaenopidius treulandi cephalotes K ni r s c h (leg. P ret ne r). Antisphodrus schreibersi schreibersi K u ste r (leg. P ret ne r , Drovenik). Aphaobius milleri knirschi J. Mu 11 er (leg. P ret ne r, Drovenik). Troglorrhynchus anophthalmus anophthalmus S c hm d t (leg. P ret ne r). Tre n k 1 no v a j a m a, Nazarje. Antisphodrus schreibersi schreibersi Kus ter (leg. Pene c k e, K r a u s s , No n - ve i 11 er). Leptinus testaceus J. M u 11 e r (leg. P en e c k e). L omski b r 1 o g (kat. št. 496), Krokarje (na Čreti). Antisphodrus schreibersi schreibersi Kus ter (leg. P ret ne r). Aphaobius milleri knirschi J. Mu 11 er (leg. P ret ne r). K r a p 1 j e t o v a j a m a (kat. št. 483), Čreta. Antisphodrus schreibersi schreibersi Kus ter (leg. P ret ne r). Aphaobius milleri knirschi J. Mu 11 er (leg. P ret n er). T in e to v a j a m a (kat. št. 484), Čreta (Hohle Zelenjak am čret). Anophthalmus schaumi knirschi W in k 1 er (leg. P ret ne r). * Anophthalmus erebus kraussi W in k 1 er, 1923 (leg. W in k 1 er, P ret ne r). 1 Z zvezdico * je označen locus typicus vrste. 21 Acta carsologica 321 6 Acta carsologica VI, 1974 * Aphaenopidius treulandi treulandi J. M ti 11 er (leg. K r e k i c h - S t r a s s o 1 d o pl. Treuland, Bruno G o r i č a r). Antisphodrus schreibersi schreibersi K ti ste r (leg. P r e t ne r). Aphaobius milleri knirschi J. M ti 11 er (leg. P ret ne r). štab i r ni c a (kat. št. 502), Tolsti vrh. Antisphodrus schreibersi schreibersi K ti ste r (leg. P ret ne r). Aphaobius milleri knirschi J. M ti 11 er (leg. Pene c k e, K r a u s s, P ret ne r). Troglorrhynchus anophthalmus anophthalmus S c hm i d tt (leg. P ene c k e). š k a d a v n i c a (kat. št. 482), Vransko. * Anophthalmus schaumi knirschi W in k 1 er , 1912 (leg. Pene c k e, K r a u s s , K ni r s c h , P r e t n e r). Antisphodrus schreibersi schreibersi K ti ste r * Aphaobius milleri knirschi J. M ti 11 er, K n i r s c h , P r e t n er). Veter ni c a (kat. št. 539), Vransko. (leg. P ret ne r). 1913 (leg. Pene c k e, Anophthalmus schaumi knirschi W in k 1 er (leg. P ret ne r). Aphaobius milleri knirschi J. M ti 11 er (leg. P ret n er). »H 1 as te 1- G r o t te« pri Braslovčah citirata H e b er de y, Me i x ne r (1933, Verh. Zool.-Bot. Ges. 83, 83) kot najdišče za Anophthalmus erebus erebus K r a u s s. Koleopterska favna na Dobrovljah in Creti je zelo bogata (tab. 2), posebno pogastni so hrošči iz skupine trehinov (2 rodova) in iz skupine batiscin (2 rodova) .. Po večini so to endemne vrste. Med endeme tega področja spadajo Aphaenopidiu., treulandi treulandi J. Mii 11 e r , A. treulandi cephalotes K ni r s c h , Anoph- thalmus erebus kraussi W in k 1 er , A. schaumi knirschi W i n k 1 er , Aphao- bius milleri knirschi J. Mii 11 er in Aphaobiella budnar-lipoglavseki P ret - ne r. V večini jam tega področja živi Anophthalmus erebus erebus K r a u s s, ki je tudi opisan iz Vračke zijalke, vendar živi tudi na Menini planini (B. D r o - veni k, 1972, 184) in v Savinjskih Alpah. Za sedaj imamo podatke za jamske hrošče le za 12 jam s tega področja. število neraziskanih jam je neprimerno večje. Rezultati (tab. 3 in 4), ki smo jih dobili pri enoletnem opazovanju koleop- terske favne v obeh jamah, niso najbolj popolni. Vendar nam dajo nekaj novih smernic, kako naj bi ta opazovanja nadaljevali in izpopolnili. Enoletno opazovanje je po mojem mnenju odločno prekratka doba, kajti iz dosedanjega dela po drugih jamah se opaža, da poznamo tudi pri jamskih hroščih fluktuacije populacij. To je razvidno iz tega, da je E. P ret ne r našel v obeh jamah Anophthalmus erebus erebus K r a u s s vedno v večjem številu kot mi, pri istem načinu dela. Nam tudi ni uspelo ujeti nobenega primerka Anophthalmus schaumi knirschi W i n - k 1 e r in Aphaenopidius treulandi cephalotes K ni r s c h. To je P r e t ne r j u uspelo v mesecu maju in juniju. Tudi prvi primerek Aphaenopidius treulandi cephalotes K ni r s c h je bil ujet poleti. Uporabne rezultate smo dobili le za Anophthalmus erebus erebus K r a u s s , Antisphodrus schreibersi K ii s t e r , Aphaobius milleri knirschi J. M ti 11 er. Za Antisphodrus schreibersi K ti ste r se je izkazalo, da se imagi pojavljajo v velikem številu vedno v maju, juniju in juliju. To velja za obe jami in do podobnih rezultatov smo prišli tudi v drugih jamah na Slovenskem. Posamezne image smo našli tudi v novembru, 322 B. Drovenik. Enoletno opazovanje jamskih hroščev v dveh jamah na Dobrovljah 7 Tab 3. VRAČKA ZIJALKA Št..- prirrwkav 30 LAEMOSTENUS SCHREIBERSI KUSTER JFMA#v#JJASOND ANOPHTHALMUS EREBUS KRAUSS '~lt„pr;,n,,k .. ~~ ,' JFMAMJJASON Tab. 4 LESJAKOVA ŠTABIRNICA ANOPHTHALMUS EREBUS KRAUSS Števprim. LAEMOSTENUS SCHREIBERSI KUSTER St.-vprim. :l~J . F ., ______,__I ~-----------1 . ,~AMJJASOND APHAOBIUS MILLER/ KN/RSCH/ J.MULLER M J J A S O N D vendar nikoli v tako velikem številu kot spomladi. Poleti in pozimi pa so bile na vabah njihove larve, vendar niso bile nikoli številne. Za Anophthalmus erebus erebus K r a u s s lahko trdimo le to, da ima dve generaciji. Eno poleti in drugo v zimskem času. Ličink nismo našli nikoli. Vendar, kot je razvidno iz tabel, to ni najbolj jasno in bo treba z nadaljnimi raziskovanji to še preveriti. Za Apha- obius milleri knirschi J. Mii 11 er imamo podatke le iz Lesjakove štabirnice. Veliko teh živali smo našli v februarju in posamezne primerke zopet v juliju, septembru in novembru. To zopet lepo kaže, da imamo opraviti z dvema generacijama, kot pri zunanjih vrstah. Tudi za drugi vrsti se lepo nakazuje periodično pojavljanje, kot pri zunanjih vrstah, čeprav so življenjske razmere v podzemlju konstantnejše kot zunaj. Pomanjkljivost našega opazovanja je bik. v tem, da v nobeni od obeh jam nikoli nismo merili vlage in temperature in tako o teh faktorjih ne moremo govoriti. To je bil le prvi poizkus takšnega opazovanja jamskih hroščev, ki ga bomo še nadaljevali, da bi prišli do popolnejših rezultatov. Ta opazovanja bomo še izboljšali z merjenjem klimatskih faktorjev v obeh jamah. 21* 323 8 Acta carsologica VI, 1974 Zusammenfassung EINJAHRIGE BEOBACHTUNG DER HOHLENKAFER IN ZWEI HOHLEN DES DOBROVLJE-GEBIRGES Es werden die Resultate einer einjahrigen Beobachtung der Hiihlenkafer in den Hiihlen Vračka zijalka und Lesjakova štabirnica bei Sveti Urban auf dem Dobrovlje- Gebirge (westlich von Celje in Slowenien) im Jahre 1969 mitgeteilt. Es sollte fest- gestellt werden, ob eine gewisse Periodizitat auch bei den Hiihlenkafern besteht und wie der auilerst seltene endemische Aphaenopidius treulandi J. Mil 11 er lebt. Leider haben wir nicht ein einziges Exemplar dieser Art gefangen, vermutlich jedoch dessen Larve. Bei einigen Arten besteht ein Zyklus zweier Generationen wie bei den auf3en lebenden Kafern. Antisphodrus schreibersi schreibersi Kil ste r besitzt eine Frilh- jahrsgeneration (Mai, Juni und Juli). Im Sommer fanden wir nur wenige Larven, im Herbst aber wieder vereinzelte Imagines. Beim Anophthalmus erebus erebus K r a u s s haben wir im Sommer eine zahlreiche Generation festgestellt, in den Wintermonaten fanden wir nur vereinzelte Exemplare. Dessen Larven haben wir nicht gefunden. Die meisten Anophthalmus-Arten sind im Sommer immer zahlreicher vertreten. Aphaobius milleri knirschi J. Mil 11 er tritt in der Hiihle Lesjakova štebirnica im Juli, September und November nur vereinzelt, in den Wintermonaten dagegen in grof3erer Anzahl auf. Temperatur und Feuchtigkeit sind leider nicht gemessen worden. Es folgt eine 0-bersicht der bisher in 12 Hiihlen gefundenen Koleopteren. Ap- haenopidius, Anophthalmus schaumi knirschi, A. erebus kraussi, Aphaobius milleri knirschi und Aphaobiella budnar-lipoglavseki sind bisher nur in den Hiihlen des Dobrovlje-Gebirges gefangen worden. Literatura D r oveni k, B., 1971. Cicindelidae in Carabidae Menine planine. Biol. vestnik 19, 181-190, Ljubljana. Jean ne 1, R., 1928. Monographie des Trechinae. L' Abeille 33, 1-808, Paris. K r a u s s, H., 1905. Weitere Beitrage zur Kenntnis der Kaferfauna der untersteiri- schen Hiihlen. Mitteil. naturw. Ver. Steiermark 41 (1904, Vereinsangelegenheiten), 93-97, Graz. 1906. 0-ber die untersteirische Hohlenfauna. L. c., 42 (1905, Vereinsangelegenhei- ten), 99-100. 1906. Zwei neue Hohlenkafer aus dem mitteleuropaischen Faunengebiet. Wien. Ent. Ztg. 25, 257-260, Wien. - 1908. Berg- und Hohlenwanderungen im oberen Sanntal. L. c., 44 (1907), 311-314. Mil 11 er, J., 1909. Sechs neue Hiihlenkafer aus den sildlichen Kalkalpen, dem istro- dalmatinischen Karstgebiet und dem Balkan. Wien. Ent. Ztg. 28, 273-282, Wien. - 1910. Diagnosen neuer Hohlensilphiden. Zool. Anz. 36, 184-186, Leipzig. Pen e c k e, K., 1904. Die ersten in Steiermark aufgefundenen Hiihlen-Koleopteren. Mitteil. naturw. Ver. Steiermark 40 (1903, Vereinsangelegenheiten), 40-41, Graz. P ret ne r, E., 1949. Aphaobius (Aphaobiella subgen. nov.) budnar-lipoglavseki spec. nov., A. (A.) tisnicensis spec. nov. in opis samca vrste Pretneria saulii G. Mil 11 er (Coleoptera, Silphidae). Razprave SAZU, razr. mat. prirodosl. medic. vede, 4, 143-158, Ljubljana. W in k 1 er, A., 1912. Die Rassen von Anophthalmus Scopolii Sturm und Schaumi Schmidt. Entom. Bl. 8, 243-249, Berlin. 1923. Die spezifische Umgrenzung einiger Anophthalmus Sturm s. str. aus den Ostalpen. Koleopt. Rundschau 10, 160-162, Wien. 324