St. 31.
V Ljubljani, dne 20. julija 1918.
Leto 1.
Politika se mora delati z razumom, ne pa s čustvom. Najvažnejša lastnost dobre politike pa je — potrpežljivost.
Dr. Šušteršič na zborovanju vodstva.
UrednlStvoi Ljubljana, Miklošičeva cesta štev. 6, II. nadstropje.
Upravništvo:
Zadr. tiskarna, Ljubljana, Dunajska c. 7.
Izhaja vsako soboto.
Naročnina: za celo leto 10 K, za pol leta 5 K, za mesec 1 K. Posamezna štev. 20 h.
Čudna avdijenca.
Dr. Tavčar in prelat Kalan romata na deželno vlado.
Bilo je dne 10. julija, na god svete Amalije, ko je luna stala v znamenju leva. Tedaj sta se dvignila dr. Tavčar in prelat Kalan in sta šla na deželno vlado Ekscelenci grofu Attemsu razodevat svoje bolečine Ul i— svoje rojake tožiti
Najprej sta izjkvila, da prebivalstvo naše dežele nima in neče imeti nobene dotike s Trumbičem. To je bilo dobro. Mi pa vprašamo, zakaj sta „Slovenec“ in »Narod* prinesla hujskajoče članke na občine, da se naj upro podati tudi tako izjavo? Zakaj pustita v svojih listih pisati take članke, ki Spravljajo našo deželo in njeno prebivalstvo v, resnici na slab glas in ki nam politično silno škodujejo? Zakaj bi občine tega ne smele, kar smeta ona dva?
A to je bil le uvod. Glavna stvar jima ie bila, da sta šla Slovence tožit, in sicer Slovence v deželnem odboru, ki se v teh težkih in neprijetnih časih trudijo z velikim samozatajevanjem, da varujejo deželo in njeno prebivalstvo pred neopravičljivimi škodami in ki izvršujejo mirno In odločno Pravo narodno in rodoljubno delo. Očitala sta pred deželnim predsednikom deželnemu °dboru, da se približujejo razmere v njem
Pravi anarhi
i.	Začudili smo se, ko smd to
brali, kajti doslej sta se ista dva pritoževala ; je nad abso utizmom deželnega odbora, ki hoče red imeti na celi črti. Kaj je zdaj res: Anarhija ali absolutizem?
Pozivala sta vlado, da naj ona „naredi red". Torej proti slovenski oblasti sta se šla pritoževat k nemški vladi. Kaj si more vlada misliti o teh jugoslovanskih junakih? Da bi svoje namene skrila, sta govorila, da se potegujeta za veljavo in za neodvisnost občin. A kako veljavo občin moreta zastopati »voditelja*, ki še nad deželni odbor kličeta nadzorstvo vlade? Pritoževala sta se zoper »komandiram* patriotizem, ker je predložil deželni odbor občinam izjavo, da naj o njej sklepajo. To oblast ima deželni odbor, kakor imajo tudi občine prostost, da izjavo sprejmejo ali zavrnejo. A to je ravno nevšečno tema gospodoma, ker je po tej predlogi ljudstvo prisiljeno, premišljevati, kam ju vodi slabo časopisje, za katerega pisavo sta ravno imenovana gospoda popolnoma odgovorna.
Protestirala sta proti prepovedi shodov, dasi dobro vesta, kdo je zakrivil, da je prišlo do prepovedi. Ti shodi so bili tako aranžirani, da so prepoved morali izzvati, in morda so ravno to hoteli prireditelji doseči, kajti to je jasno, da se take hujskanje, kakor so se na teh shodih dogajale, ne morejo trpeti nikjer, tudi ne pri drugih narodih. Sicer pa nikjer ni prišlo na um ljudem, da bi sedaj, v vojnem času, sklicevali take prireditve z jedjo in pijačo, kakor jugoslovanskim mladinom.
Kakor se povzema iz komunikeja, ki sta ga zopet skupaj izdala dr. Tavčar in prelat Kalan, je odgovoril deželni predsednik na vse v negativnem smislu. Izjavil'se je celo zoper majniško deklaracijo. In za to sta šla k deželni vladi? Za to sta tako po-
nižala politično slovensko stvar? Takih »voditeljev* nas Bog varuj 1 Kako so bili v prejšnjih časih interesi slovenskega naroda vse'drugače zastopani!
Zahtevala sta sklicanje deželnega zbora. To je bila čisto prazna beseda. Kajti deželnega žbora ne more sklicati deželni predsednik. Na enako vprašanje je pa že ministrski predsednik izjavil, da bo sklican kranjski deželni zbor le, ako bodo sklicani tudi drugi deželni zbori. To je splošno znano in ni bilo treba tega še nanovo poizvedovati.
Politično to skupno romanje ni moglo imeti drugega pomena, kakor da sta šla dr. Tavčar in prelat Kalan osebno prat svojo politiko pred deželnega predsednika. Zunaj se naj občine upirajo, zunaj naj se ljudstvo vrže pred bajonete na prepovedanih shodih, naj se hujska z razdivjanim časopisjem, a »voditelji* pa gredo k vladi zagotavljat svoj »nekomandirani* patriotizem in svoje lojalne namene. »Za narodne pravice" naslavljata tako delo. A v resnici se jima je šlo le zato, da bi edini narodni postojanki, ki jo imamo, izpodkopala tla in ji vzela ugled. A v tem sta se oba »voditelja" temeljito zmotila. Kajti ravno sedaj je prav očito pred vsem svetom, kdo dostojno in pametno zastopa slovenski narod.
To ni bilo prvič, da so hodili zastopniki obeh mladinskih strank po takih potih skrivaj po stopnicah deželne vlade. Akcijo za razpust deželnega odbora so vodili prej skupaj z nemškimi nacionalci. In ni bild vladi nevšečno tako delo. Pa vse spletke so bile zastonj. Ko smo jih prijeli, ni hotel biti nobeden kriv. Avdience dne 10. julija
LISTEK.
Cyriel Buysse:
Drago odkupljena.
Vaška zgodba. — Iz zbirke holandskih povesti.
Konec.
Ves semanjski hrušč se je hitro unesel pred hišo žalosti, in če je kdo prišel v njeno bližino, je slišal sredi mrtvaške tišine naenkrat tupatam spet tuje, bridke glasove.
ljudje so se zbali hišice\in strašne nesreče, ki je tako naglo uničila cvetoče veselje, in ponoči so stali oddaleč in jo opa-2ovali v tesnem pričakovanju, kot da bi slutili v praznovernih skrbeh še večjo, docela hepoznano nezgodo.
Šele zgodaj zjutraj, ob belem, jasnem bnevu so si upali tjakaj. In našli so Kleveja bledega in izmučenega, topih oči, lahno godečega, med tem ko je tupatam ostal in se v nogavicah plazil po koči. Bil je kakor bebec, vsled bolesti, in je pripovedoval ena-jtomerno in rahlo kot v sanjah, vsej okolici, ?! je ž njim sočustvovala, in žalovala, da K Pierken zdaj mrtev, ubit od konjskega kopita, in da se mu je ponoči rodil drugi °lrok, tudi deček.
Potem je nenadno glasno zaplakal in tožil da se mu dozdeva, kot da ne bi bil Pierkena nikdar poznal, in da ga pravzaprav šele zdaj prav pozna v vsej njegovi ljubkosti, zdaj ko je — mrtev.
»O, Pierken, moj Pierken, moj ljubi, dobri otrok, in zdaj si za vedno mrtev 1“ Vedno in vedno je ponavljal iste tožbe in jadikovanje, vil roke in letal gorindol, in takoj "nato pa se spet skrušen sesedel na stol, otrpel in kakor uničen.
Zdravnik je prišel k mrliču.
»Ubogo bitje je nirtvo, kajne, dragi mi gospod doktor?* je vprašal Kleve in plakal, kot da je mogoče še dvomiti. In ob mladem truplu ga je napadla nenadna divja blaznost, da je navzoče kar dirnilo njegovo strašno tuljenje in kričanje, in so vsi z njim vred jokali.
Zdravnik ga je skušal tolažiti s praktičnimi besedami:
»Ali veste, Kleve, da imate po postavi pravico do odškodnine za to nesrečo?* »Odškodnino? Do koga naj se tedaj obrnem? Saj ne vem, čegav konj ga je ubili* je plakal Kleve, čegar trgovski razum se je vendar takoj nekoliko zbudil v bran svojih pravic.
»To je vseeno, prireditelj dirke in pred
vsem župan so za to odgovorni. Poiskati si morate zagovornika in dobili boste veliko denarja,* ga je tolažil zdravnik.
Nepremično je stal Kleve in premišljeval. Trooster je bil torej odgovoren. On fe po postavi dolžan, povrniti mu škodo. Misel, da bo morda dobil dovolj denarja, da si kupi kravico, mu je bliskoma šla po ubogi, izmučeni glavi. Toda odvetniškim potom bi Troostera ujezil in mu ta potem ne bi hotel prodati živali. In sam pri sebi je čutil odpor, kmeta tako prisiliti. Saj mu vendar ni mogel kar tako naprtati krivde za to, ker je Pierken po neprevidnosti prišel pod konja. Razočaran in žalosten je zmajeval z glavo. Nič ni vedel kaj naj počne.
■Komaj pa je odšel zdravnik, je prišel poljski stražnik. V Troosterjevem imenu da prihaja, je dejal, in želi s*Klevejem samim govoriti. Kmet da globoko obžaluje nesrečo in da bo Kleveju povrnil. Kot odškodnino mu hoče dati krasno, mlado telico, ki je pač vredna sedemsto frankov, da opusti Kleve vse nadaljne korake, morda tudi zakoniti pot.
Kleve se je tresel. Trooster se je tedaj moral povsem čutiti odgovornega, ker mu je samovoljno stavil tak predlog.
»Telica je vredna petsto frankov, pa ne sedemsto*, je zinil končno. »Trooster mi jo
in njenega klavrnega poteka pa vsaj dr. Tavčar in prelat Kalan ne bodeta mogla več utajiti.
Bilo je čudno naključje, da je ravno takrat, ko sta prelat Kalan in dr. Tavčar pred deželnim predsednikom tako zastopala »narodne pravice", policijski ravnatelj grof Kiinigl ustavil izhajanje jugoslovanske demokratične »Domovine"...
Strah.
„Da, vaša pesem, to ste vi! —
A narod naš, vam muza ni; vam muza je — korito polno, zato vse delo v kali bolno !* . ..
Te dni je šel strah preko lepe dežele. In zakaj? —. Zaradi resolucije deželnega odbora Kranjskega. Bil je direndaj, kot bi stali v znamenju volitev. Naše uboge župane, ki imajo sto in sto nujnih del, so obsipali mladini in pomlajeni liberalci z letaki, knjižicami itd. od tolikih strani, da so ubožci že skoro- iz uma. Človek se mora smejati, ko gleda to vrvenje. Pravijo, da so zmagali na vsi črti, a ena sama resolucija jih spravi v tolik strah, da begajo kot obnoreli. Sicer pa je naravnost ostudno, kar počno in kar lažejo agitatorji firme S. L. S. & J. D. S. Najgrge izmed vsega pa je laž in nesramna trditev, da dr. Šušteršič ni podpisal deklaracije. Menda bo Ig res, da obstoja poleg one od 30. maja 1917. še kaka druga? — Za pomlajene liberalce se ne menimo; ti lažejo že od nekdaj, če jim kaže laž pot k uspehu. Čudimo pa se mladinom, ki trde, da stoje na katoliški podlagi. Gospodje, to je grdol Ali se prav nič ne bojite, da bo vaša zagrizenost požrla sebe samo? — Kaj res prav nič in nikjer ne opazite, da so začeli celo vaši verni pristaši zmajevati z glavami? — Vse vaše drobne knjižice iq vsi vaši lični letaki vam ne bodo pomagali, dokler ne izpreme-nite svojega koraka. Nikar ne verjmite, da so dr. Šušteršič, dr. Lampe etc. že mrtvi; ljudstvo na kmetih svojega mnpnja ne izpremeni tako hitro nego ste ga izpreme-nili vi, gospodje mladini, v Ljubljani. Ves vaš dosedanji uspeh je uspeh nasilja. Menda vendar ne menite, da vršite svoje delo v znamenju prostosti, slobode in samoodločbe? — In vse, kar ste dosegli, ste dosegli s pomočjo pomlajenih liberalcev. Bridko se motite, če menite, da ti ne bodo lepega dne zahtevali za posojeni kapital oderuških o-
bresti. Dogoditi se zna, da bodete izpoznali morda šele na razvalinah, da vaša zagrizenost in sovraštvo nista bila umestna in se nista izplačala, pa magari je šlo za neznatno številce mladinov akedemikov, izmed katerih bi igral vsak rad glavno ulogo. Obilica vojskovodij — gotov poraz! Ločite se od pomlajenih liberalcev, izpremenite svoje nasilje in sovraštvo v prostost, slobodo in samoodločbo, pa vam ne bode treba več vzdihovati, da so poročila vaših krajevnih odborov tako pomanjkljiva. Sicer pa vam povemo odkrito že danes, da se silno motite, če menite, da bodete imena volivcev raz zapisnika kar brali in jih metali kot dozorelo sadje v volivne posodice. Ne bo šlo take gladko! Prihodnji volivni boj se bo bil najmanj na petih frontah. In na boj bodo dospeli tudi taki, ki so jih v ujetništvu uničili najbolj oni ljudje, za katere se vi ob njihovi odsotnosti ogrevate najbolj. Takrat šele vas bode strah, če ne krenete prej na drugo pot! Sicer pa je le previdno od vas, da se pripravljate na bodoči volivni boj že danes. Le nekaj ni bilo pametnega ob tem. Kaj neki? — Izdali ste se, za kaj vam pravzaprav gre! — Menili smo dose-daj res, da vam je misel na Jugoslavijo objela dušo in srce; zmotili smo se. Vam ni — sodeč vas po vašem najnovejšem in najbolj strastnem delu — za nič drugega nege za moč v onih ozkih mejah, ki smo jih bili vajeni pred vojno. In vas ni sram? — Nimate nič več krvi, da bi vam zalila lica? — In vi se drznete norčevati iz dr. Šušteršiča, ki nam je hotel te meje raztegniti daleč preko naših dosedanjih ozkih mej? Le dvoje je ob tem mogoče: ali ste tako otročji, ali pa ste zlobni tako. Umestno pa ni v sedanjih resnih časih ne prvo- no drugo 1 Sicer pa vam bomo za vsa taka in podobna odkritja hvaležni; ona nam bodo lajšala priprave za bodoči boj in vrjemite nam, da nas ne najdete — nepripravljenih.
Premestitev našesa strelskega polka.
Razkrinkani resnicoljubi.
Dr. Šušteršič je statuiral eksempel. Zadnje tedne se je, kakor na komando, širila po celi deželi trditev, da je preme stitev gorskega strelskega polka št. 2 iz Ljubljane provzročilo neko pismo deželnega glavarja dr. Šušteršiča. In, da se je tr-
ditvi dalo več verodostojnosti, so razni ljudje trdili z občudovanja vredno sigurnostjo, da je poslanec Jugoslovanskega kluba (imenoval se je enkrat vitez Pogačnik in drugič Korošec) to pismo v domobranskem ministrstvu videl! In ta trditev se je vstrajno ponavljala, če tudi jo je naš list, od merodajne strani pooblaščen, proglasil kot Izmišljeno.
Sedaj je deželni glavar naredil celi mi' stifikaciji eksemplaričen konec.
Interpeliral je pismeno domobranskega ministra v zadevi navedene premestitve in prosil za pojasnila glede na zgoraj označene izmišljene trditve.
Na to je sprejel od ministra za deželno brambo Fmlt. Gzappa sledečo pismo:
C. kr. minister za domobranstvo. Dunaj, 8. julija 1918.
Vaše Preblagorodje!
Odgovarjajoč na Vaše zelo cenj. pismo z dne 6. t. m. čast mi je Vašemu Prebla-gorodju izjaviti, da se je izvršila premestitev nadomestnega bataljona gorsko-strelskega polka št. 2 iz Ljubljane v Enns iz čisto vojaških vzrokov in le na predlog vojaških poveljstev.
Dozdevno pismo Vašega Preblago-rodja, ki bi bilo dalo baje povod tej premestitvi, ni došlo niti meni osebno, niH domobranskemu ministrstvu.
Sprejmi Vaše Preblagorodje izraz mojega odličnega velespoštovanja.
Czapp, Fmlt., 1. r.
Dež. glavar se je pa tudi še osebno o zadevi informiral, v v tej zadevi izključno pristojnem domobr. ministrstvu, in je izvedel sledeče.
Že dolgo sta zahtevala od domobr-ministrstva to premestitev višje armadno poveljstvo in komo poveljstvo, in sicer: jz disciplinarnih razlogov. Domobransko ministrstvo pa se je dolgo ustavljalo. V zadnjem času bivanja polka v Ljubljani so se pa pripetile tako kričeče nove disciplinarne nerednosti, da se premeščen j e nikakor ni dalo več odklanj ati.
Ko izročamo te podatke javnosti, čutimo v sebi dolžnost, da svetujemo nujno našemu vrlemu vojaštvu, naj samo skrbi za strogo disciplino v lastnih vrstah in enkrat za vselej odklanja z vso odločnostjo vsako
je hotel prodati za petsto frankov.”
»Vem", je odgovoril potrti stražnik, .toda vredna je najmanj sedemsto frankov. Še danes zjutraj mu je živinski trgovec iz vasi ponujal zanjo sedemsto."
Kleve se je obotavljal. Pravnim potom bi morda prejel še več, toda potem bi se moral gotovo odpovedati lepi, beli kravici. V duhu jo je videl pred očmi v vsej njeni moči in lepoti in se ni mogel otresti te misli. Še na Pierkena je medtem pozabil.
„In posebej Vam moram še sporočiti, da jo lahko pasete do Velike noči na Troo-sterjevem travniku", je hitel pristavljati poljski stražnik.
Skušnjava je bila vedno vabljivcjša.
»Hočem vprašati še ženo", je rekel na to Kleve.
Pustil je stražnika samega in čez nekaj minutke je vrnil.
»Žena pravi, da se še ne moreva odločiti, da bova par dni še počakala", mu je sporočil.
„To ni prav", je omalovaževal stražnik. »Potemtakem morata biti pripravljena na znatno manjšo odškodnino in s tem povzročita le razdor in sovraštvo."
»Naj potrpi do pojutrišnjem", je sklenil Kleve potrt, ko se je zopet nenadno domislil
Pierkena. »Pojutrišnjem, po pogrebu, bova tako ali tako naredila."
Dva dni pozneje ob določeni uri, je prišel zopet poljski stražnik. Potrt in zamišljen je sedel Kleve ob kuhinjskem oknu in zrl skozenj. Pierken je ležal zdaj že v hladni zemlji, v ozki jami, za večno .... Bilo je nekaj njegovega lastnega mesa in življenja, kar je ležalo tam notri, in gotovo bi mu sledili počasi tudi vsi ostali, drug za drugim: on, njegova žena, drugi njegovi otroci.
„No, ali ste že razmišljali o tem?" je pri vstopu vprašal poljski stražnik.
O da, to je tudi storil, tako je mislil in mislil, da je zbolel. Zdravnik mu je še enkrat vneto svetoval, da naj odkloni Troosterjev predlog in izroči stvar kakemu odvetniku. Tudi drugi ljudje so mu tako svetovali. Toda bilo je proti njegovemu boljšemu prepričanju in bil je tudi preveč nesrečen in 6bu-pan, da bi se zdaj povrhu še prepiral. Lepa kravica, ki je po nji že tako dolgo hrepenel, je bila njegova edina nada, njegova edina tolažba, le ona, nič drugega.
Poljski stražnik je spoznal njegova nasprotujoča si čuvstva in je podal torej nekako zadnji, a nespodbiten predlog.
„Čujte, Kleve, Trooster je rekel, da Vam hoče celo onih dvesto frankov, ki jih je krava več vredna, v gotovini izplačati. To je njegova zadnja beseda. Ali smo torej edini?"
Poljski stražnik mu je ponudil roko.
»Prav tako", je vzkliknil. „Zdaj pa poj* dite Troosteru na dom, da podpišeta pogodbo-Dal Vam bo denar, in telico lahko odženete seboj."
Nedelja je bila in zvonjenje je donelo po tihi solnčni pokrajini.
Po vseh potih in stezah so hiteli ljudje v cerkev.
Na tihem polju je bil Kleve popolnoma sam s svojo kravico . . .
Včeraj je bila sklenjena pogodba i° danes jo je prvič gnal na Troosterjev pašnik-
»Oh, kako vesel bi bil Pierken nase kravice", je vzdihoval tja predse. Njegove ustnice so jele trepetati in solze so se mi1 vlile po licih.
„Oh, Pierken, moj ubogi, ljubi, man dečko. Svojo zadnjo desetico in zadnji košČeK kruha bi dal, ko bi te mogel videti zopet živega!"	1
Uresničenje njegove najbolj goreče želje> veličastno lepi, jasni dan, svečano zvonjenje* zakasneli poletni ptič, ki je tupatam še pr®' peval svojo samotarsko pesem — vse to Je
nasprotno vplivanje, naj pride od koder hoče. Ti izvestni hujskači so na varnem, dobro spravljeni in po potrebi — dobro skriti, povrh pa še večinoma izraziti „ta-hlnirarji". Ti se bodo znali vselej zmuzati — kakor so se zmuzali svoji vojaški dolžnosti 1 — Vrli možje in fantje pa, ki imajo izvrševati svojo težko vojno dolžnost, — morajo nositi posledice brezvestnih ali otročjih hujskarij.
Končno še eno opazko: Vsa poštena javnost bo z zadovoljstvom pozdravila, da je naš deželni glavar v tem posebno perečem slučaju prelomil s svojo dolgoletno navado, da početje izvestnih resnicoljubov plemenito prezira. Prav je, da je v tako posebno izrazitem slučaju predrzne lažnjlvosti statuiral eksempel. — Razširjati precizno trditev, da je ta ali oni „pismo \idel“ — ki ga sploh ni, to je vrhunec neke vrste podjetnosti in — sramote!
Vsi proti Trumbiču!
Dopis z dežele.
Deželni odbor najbrže ni pričakoval, da bo njegova zoper Trumbiča započeta akcija imela toliko uspeha: vsi raki so prišli iz luknje. Načelnika S. L. S. in J. D. S. — prelat Kalan in župan dr. Tavčar — sta šla celo k deželnemu predsedniku zagotavljat, da naše ljudstvo nima in noče imeti nobene dotike s Trumbičem. To je gola resnica! To smo vže prej vedeli in zmeraj trdili in to je vedel tudi deželni odbor, vsaj to so vojaki zadostno pokazali na frontah. Pa ta hinavska jeza na gotove kroge, katerim se je zljubilo našo deželo počrniti z neresnično trditvijo, (kje? kedaj?)'da je okužena in prepojena po Trumbičevih nazorih. Naše dežele niso očrnili tisti gotovi krogi, na katere namigavate, očrnili so jo nespametni - žurnalisti in politiki in uredniki, ki so vedeli, kaj počenjajo izdajalski uskoki v sovražnem taboru, pa niso zavzeli proti temu — posebno v časopisju ne — odločnega stališča, kar bi bili morali vže zdavna storiti. Ali niso mar vedeli, da vidijo Nemci za pametno majniško deklaracijo pošastne strahove — izdajstvo, in v tem sumu jih je potrjevala cincava politika naših časnikov, tudi »Slovenca*. Namesto gotovim krogom povejte to dr. Korošcu in dr. Cankarju, ki sta podpisala zagrebško deklaracijo, katerih podpisa bi bil moral „Slovenec“ (ali SLS.) takoj desavuiratl. Sedaj se pa izliva žolč
nad deželnim odborom trdeč s perfidnim zavijanjem: deželni odbor sumniči slovensko ljudstvo, da je s Trumbičem v zvezi, in da hoče dež. odbor to na vsak način na zgoraj pokazati. Vsi vemo, da je hotel dež. odbor na zgoraj le to pokazati, da kranjska dežela ni s Trumbičem v zvezi. Za tako zavijanje ne najdemo izraza. Ali je bilo kaj' bolj umestnega in potrebnega kakor povabilo deželnega odbora, da s krepko izjavo pokažemo Trumbiču vrata? Ker kaj tacega našim politikom na konju ni prišlo v glavo, moramo le hvaležni bili, da je to storil deželni odbor. — Pa „Slovenec“ je zopet zagrešil modrost, da je istovetil izjavo proti Trumbiču z majsko deklaracijo: tako jo je na dve strani polomil. Ako „Reichs-pošta" piše: Če trdi »Slovenec", da je obsodba veleizdaje isto kar odpoved majski deklaraciji, potem je zapeljavanje, ki se uganja s to majniško deklaracijo, zadostno pojasnjeno — kedo je tega vsaj veliko kriv? »Slovenec", ki z nespametno pisavo sebe denuncira, a se na vse grlo dere zoper ovaduhe. — Iz take politike — ne bo kruha. No, Trumbič je pa le dobil slovo, da se ne bo več matral po Kranjskem. Celo dr. Tavčar, pred nekaj tedni še v objemih z dr. Kra-marem, ga je zatajil pred grofom Attemsom! Kakor povedano, to bi se bilo moralo vže precej prej zgoditi. Potem bi Trumbiču niti na misel ne bili prišli taki potovalni manevri.
Izjava ministrskega predsednika.
Iznenadil je govor minist. predsednika Seidlerja pri otvoritvi drž. zbora vsled svoje odločnosti, s katero je naglasil nemško stališče. Rekel je, da naši sovražniki vodijo boj proti nam na tri smeri: z orožjem, z blokado in s sredstvi notranje propagande. Pri tem zadnjem poglavju se je dr. Seidler izredno dolgo pomudil, je ostro kritiziral stališče opozicijonalnih strank in naravnost napadal „Češki svaz“, ki se ni hotel niti udeležiti pogovorov o reviziji ustave. Iz tega zadržanja opozicijonalnih slovanskih strank je izvajal dr. Seidler: Ako je v Avstriji sploh kak političen kurz, mora biti samo tak, da da upravičenim zahtevam nemškega naroda v Avstriji polno zaščito. Star in resničen izrek je, da se v Avstriji ne da vladati proti Nemcem in ravno tako ne brez Nemcev. To velja za vsako vlado in sicer tembolj, ker
je komaj razumljiva zmota misliti, da more zveza nenemških narodnosti tvoriti večino. Hrbtišče naše raznobarvne države je pač nemški narod in bo tudi vedno ostal.
Taka izvajanja dr. Seidlerja so naš naravnost osupnila, ker so v protislovju s stališčem, na katerem je Seidler stal, ko je prevzel vlado. V teku enega leta se je pač vse izpremenilo — Čehi in Jugoslovani so stali v ospredju, in Nemci so bili potisnjeni v ozadje. Če bi se bilo takrat pametno gradilo na tem temelju, bi bili avstrijski Slovani danes na vrhu.
Končno je ministrski predsednik izjavil: Vlada je odločena, da gre svojo pot naprej, vendar pa so onim strankam, ki stoje danes ob strani, odprta vrata sporazuma. Vsaka ima pravico zahtevati zase vse, kar rabi za nacijonalni, kulturni in materijalni razvoj. Nad vrati pa je zapisano: Dobrodošli, ki ste zvesti dinastiji in državi!
Odločne izjave.
Izjava.
enoglasno sklenjena v seji obč. odbora v Velesovem, dne 7. julija 1918.
Odbor občine Velesovo najodločneje in brezpogojno obsoja vsako bratenje in spletkarjenje s sovražniki Avstrije — naj se godi od kogarkoli — kot veleizdajstvo.
Ravnotako obsoja tudi vsak poizkus, zanetiti notranje nemire med avstrijskimi narodi, kateri nemiri bi pomagali razdejati naše cesarstvo, če&ar vojaška sila ni mogla.
Ob enem pa izraža neomajnozve-stobo presvetlemu vladarju in vsej njegovi hiši.
Zaveda se, da je našemu ljudstvu mesto le v habsburški Avstriji in nikjer drugje.
Če tudi ne odobrava marsikakega vkrepa naše vlade, vendar je prepričan, da imamo Slovenci moči dovolj izvojevati si ustavnim in zakonitim potom svoje verske, narodne in gospodarske pravice, brez vmešavanja naših in državnih sovražnikov. Zato odreka svoje zaupanje vsem onim, ki so s svojim rovarjenjem pripravili naše ljudstvo na odločilnih mestih ob dobro ime, pridobljeno s krvjo tisočerih slovenskih mož. K sklepu se zahvaljujemo podpisanci onim, ki so nam dali priliko, izjaviti se, da naša zvestoba do vladarja in države, ni — zvestoba na odpoved. — Janez Jereb, Janez Jenko, Blaž Kepic, Jakob Maček, Jožef Sajovic, Jos. Zorman, Jos Brešar, Henrik Piler, Blaž Remic, Franc Jagodic, Jože Selan.
zazibalo njegovo dušo v tožno razpoloženje in vsled kontrasta (nasprotja) z njegovo najglobljo žalostjo za mrtvim Pierkenom.
Toda nemeneč se za to, se je pasla lepa žival in letala mimo svojega novega gospodarja, mirno je .grizla travo in ta enakomernost je končno zazibala Kleveja v temno čuvstvo melanholičnega miru. Mislil je na svoje novorojeno dete, ki mu je bilo tudi Pierken ime in ki mu naj bi bil tolažba in odškodnina za izgubljenega dečka. Mislil je na svojo ženo in svoje druge otroke ter svpje nenadno blagostanje. Rahla nada se je zbudila v njem, da morda le še pride čas, ko bo lahko zapustil svojo samotno kočo in se naselil na svoji lastni kmetiji, kakor bogati kmetje tu na mastni, rodovitni zemlji, sredi te krasote in lepote, ki bi jo torej smel imenovati svojo lastnino.
Tu je stal nepričakovano kmet Trooster pred njim. Običajni odkriti smeh je zginil z njegovega rdečega obraza in njegove drobne oči, ki jih je navadno iz prevzetnosti tesno zapiral, so bile široko odprte in so izražale strah in bojazen.
»No, Kleve, ali je Belleke (belka) kaj pridna?" je začel z malce negotovim glasom, dočim je skušal s pogledom od strani brati na bledem obrazu težko preizkušenega
očeta njegovo duševno stanje. Toda Klevejev tihi in prijazni odgovor ga je hitro pomiril, in takoj so se zopet stisnile Troosterjeve oči v nasmeh.
„Danes sem za varuha doma“, se je pošalil, „moji ljudje so šli vsi k maši in prinesel sem seboj za naju dobre kapljice."
Potem je potegnil iz žepa steklenico bezgovega žganja in kozarec.
„Oj, tega ni bilo treba, župan“, je odgovoril Kleve s pritajenim smehljajem.
„Pač, pač, na tvoje zdravje, in pogum!" je rekel kmet in mu ponudil poln kozarec.
»Hvala, župan", je dejal Kleve tiho. Toda ko je nesel kozarec k ustom, se mu je roka tako tresla, ni mogel pfti.
»No, no, torej, le pij, pij, ti bo dobro del", ga je pomirjeval Trooster. „Vidiš tako, še enega?"
„Ne, ne, hvala lepa, gre v glavo.“
»Ah, kaj boš, enega boš vendar še, jaz tudi vedno dva zvrnem."
Potem je jel naenkrat kričati brez vsake zveze s tresočim glasom in svečano, kot v prisegi:
»Nobene konjske dirke več v vasi, dokler sem jaz župan! Nikdar več, nikdar!“
Jok mu je stiskal grlo in kakor na natezalnici je’ vil in mahal z rokami, in solze
so mu prišle v oči.
„Saj ni Vaša krivda, saj ni nikdo vzrok", je mrmral Kleve skoro neslišno.
„Nikdar več, nič več!" je ponavljal Trooster s povdarkom.
Razburjenje ga je premagalo in hitel je v hišo in pokril obraz z rokami.
Kleveju je dobro delo, ko je videl jokati bogatega kmeta za njegovim ljubim Pierkenom, mehka gorkota je stopila v njegovo srce. S spokojenim mirom v duši se je vračal domov, kjer so ga nestrpno pričakovale njegova žena in deklice, kajti nove kravice še niso bile videle.
Otroci so mu pritekli naproti, ko je ponosno kot posestnik stopal ob lepi živali čez polje, s čuvstvom, kot da je zrasel njegov ugled v očeh teh bogatih kmetov, kot da spada zdaj mednje, ki je šel mimo njihovih bivališč.
„0, moj Bog, tako lepa žival*, je njegova žena vzkliknila in samega občudovanja sklenila roke.
Njene ustnice so trepetale ginjenja, in precej časa je stala molče in nepremično z otroki pred belo kravo v senci visokih
Občinski odbor občine Žiri zbran v seji ne ‘14. julija 1918 soglasno sklene, da se pridruži izjavi deželnega odbora z željo, da se čimprej povrne mir in izjavlja, da išče svojo srečno bodočnost slejkoproj edino pod žezlom habsburško-lotarinške dinastije pod prosvetlim cesarjem Karlom L, ter vztraja na deklaraciji z dne 30. maja 1917. Veleizdajske spletke dr. Trumbiča in drugih pa odločno odklanja. V Žirih, dne 14. julija 1918. Fran Peternel, župan, s. r.
Občinski odbor občine Ambrus se je enoglasno pridružil sklepu deželnega odbora proti Trumbiču in ponovno izjavil, da vstraja pri jugoslovanski deklaraciji z dne 30. maja 1918.
Kako bo kmet letos oddajal seno in slamo.
(Kaj dela c. kr. deželna vlada Kranjska).
K temu naslovu v Vašem cenjenem listu z dne 6. julija t. 1. bi si dovolil nekaj pripomb, katere mi izvolite objaviti.
Najprej o predpisanih kontingentih. Glavarstva so kontingente razdelile na občine in marsikje se čutijo posamezniki že prizadete zaradi navidezno nižjih kontingentov v sosednih občinah. Marsikomu se čudno vidi, da je ta ali ona občftia, kjub temu, da je navezana na uvoz tudi dobila predpisano kako manjšo množino, ki naj bi jo oddala. To oboje je mogoče tamkaj, kjer so glavarstva kontingente predpisovala kar na slepo ali pa z ozirom na one množine, ki so bile lansko leto oddane.
Vendar pa je treba pomisliti, da je v marsikateri prvo omenjenih občin veliko travnikov takih, ki pripadejo drugim Občinarjem, tedaj taka občina zase nima toliko sena kot se ga pridela na vseh travnikih ter je zategadelj manjši kontingent pravičen le, ako je bil odmerjen na podlagi lanske oddaje ali pa ako se je kontingente predpisalo na podlagi posebnih pogajanj z vsemi občinami celega okraja. To so, kakor čujemo, nekatera glavarstva pač tudi' storila.
Najpravilnejše bi seveda bilo, ako bi se za vsakega posameznika moglo oddajo prepisati na pbdlagi pridelka z ozirom na število živine. To pa je v tem kratkem času nemogoče, oddaja se ima že začeti in druga košnja, kje je šel
Po drugi strani se zopet čuje, da tarnajo župani takih občin, ki so tudi pred
dreves. Potem pa je naenkrat bridko zajokala in jecljala plakajoč:
„0, moj Bog, naš Pierken! Naš ljubi Pierken!"
, In Kleve je hotel toliko povedati o kravici, in otroci so začudenja vzklikali in letali krog nje. Vsi*Skupaj pa so jokali za ubogim, mrtvim Pierkenom.
To je bilo njih poslednje veliko žalovanje za dečkom. Gnali so Belleke v hlev, kjer so ji bili mehko in nanovo nastlali, jo znova opazovali z občudujočimi pogledi in se vrnili potem na svoja vsakdanja opravila.
J
* *
*
Leto pozneje jim je dala Belleke lepo, rdeče pisano tele.
In naslednjega leta zopet eno.
V nastopnem maju so zapustili svojo samotno kočo na širni ravnini pod ponosnimi jadnjedi in se preselili v malo kmetsko hišo,. svetlozeleno pobeljeno, z belimi in plavimi oboknicami in rdečo streho z opeke, sredi rodovitne zemlje, kjer so bile same \ bogate kmetije.
Med tem časom pa se jim je rodil še en deček ..
vojno bile navezane na uvoz, da se je tudi njihovim občinam naložilo kontingent. To je bilo skorogotovo storjeno iz tega vzroka, ker je pač sigurno tudi v takih občinah nekaj pridelovalcev, ki morejo oddati primerne množine. Ta oddaja pride takoj v korist onim ki so pasivni. Sicer pa se bo takim občinam naravno da od poslovalnice za suho krmo moralo še dodati kar jim gre.
V ostalem v vsem pritrjujem gospodu I. K-c, ki je napisal zgoraj omenjeni članek v »Resnici" ter pričakujem kot samoposebi umevno dolžnost pristojnih oblasti, da se koningentiranje izvrši, oziroma, da se zadostitev kontingentov izvede na nasvetovani način, torej da se v danih slučajih od kontingentov odpisuje in pripisuje takim občinam v katerih je več prostega sena itd.
Nekaj drugega pa se mi ne zdi prav. Postojnski politični okraj je moral pod silnim pritiskom vojaštva, zaradi neposredne bližine fronte in, ker je bil znan kot izvozni okraj —, za seno oddati lansko leto okoli 70 vagonov sena. Toliko seveda takorekoč le uradnim potom. Ako vzamem za podlago ono ploskev na kateri se krma prideluje in ako upoštevam število živine, tedaj bi ta okraj imel^ oddati letos z ozirom na deželni kontingent kakih 50 vagonov sena. Faktum pa je, da se je pod imenom „po-stonjsko seno“ izvažalo v prejšnjih časih tudi seno iz logaškega političnega in vrhniškega sodnega okraja. Več sena kakor postonjski pa je že izvažal kočevski okraj. Ako merim po isti meri kot Postonjcem, tedaj bi kočevski politični okraj moral oddati letos vsaj približno 70 vagonov sena. In vendar naša ljuba vlada v tem oziru ni bila pravična. Postonjski okraj ima oddati mesto 50 vagonov celih 75 vagonov, kočevski pa mesto 70 vagonov samo 50 vagonov sena. Z ozirom na pridelek slame je podpisana postojnskemu okraju oddaja slame za nekaj manj kot 1 vagon, ko po najvestnejšem računu z ozirom na kontingent, ki je bil deželi naložen nikakor ne more dati več kot komaj s/t vagona. Kočevski okraj pa bi lahko po istem računu oddal najmanj 2 vagona slame, vlada mu je odmerila dajatev 1 Va vagona. Kraševcu, ki nima ne slame, ne žita in ki mu je toča uničila še to malo kar je pričakoval, temu vlada naprti več kot mu po pravici sme, Kočevarju pa dajatev svojevoljno znaša kar .pravična vlada tudi noče in ne sme.
Na račun tega kar je vlada odpisala, oziroma manj dajatev naložila kočevskemu okraju, - na ta račun je vlada po vrsti vse druge politične okraje obremenila z dajatvijo sena in slame, pri čemur je pa posebno prizadet postojnski okraj.
Zakaj dvojna mera? V „Slovencu“ smo pa ravno iz Kočevskega okraja čitali pritožbe, da se je temu okraju naložilo neznosno breme. Dotični dopisnik je pač slabo poučen, ali z namenom tako piše. Ako je okrajno glavarstvo napačno porazdelilo kontingente na občine, naj se to še popravi.
Sicer naj se pa občine obrnejo v vseh slučajih do Deželnega mesta za krmila, ki bo izkušalo krivice izravnati. Naložena je Kranjski deželi previsoka množina na senu in na slami, in čujemo, da so se kompetentni faktorji obrnili do centralne vlade, da se to popravi. Za sedaj so kontingenti razpisani in naj za časa preskrbe občine, da bo potrebno seno za oddajo pripravljeno.
V teh številkah je pa zapopadeno:
1. Seno, ki ga rabijo oni živinorejci, ki sami dovolj ne pridelajo za svojo živino.
2. Tiste množine, ki jih rabijo v deželi nastanjene garnizije.
3. Potreba mest in industrijskih krajev.
4. Ona množina, ki se bo oddala iz dežele za civilni konzum velikim mestom in industrijskim centrom.	*
5.	Potreba armade.
Največji del rekviriranega sena pride torej na korist vporabi v domači deželi, ker se je itak potom proste kupčije dogajalo tudi v mirnih časih. Poffeba armade pride tetos šele v zadnji vrsti vpoštev, ker imamo preskrbeti samo italijansko fronto, ki Pa dobi v Italiji sami že večji del lastne'potrebe. Tudi so se posamezni vojaški oddelki že sami precej preskrbeli s senom.
Nevarnost za nas obstoji le v tem, ker smo mi najbližji za fronto, in utegne vojaštvo zopet na nas najbolj pritiskati.
j Razširjajte,Resnico'! i
Zločini v jugoslovanski legiji na Ruskem nad kralju zvestimi Hrvati in Slovenci. ,
Kako „se gradi" Jugoslavija v Petrogradu, in Odesi?
V seji hrvatskega sabora dne 6. t. m-' je interpeliral poslanec stranke prava dr. Aleksander Horvat o grozotah v Odesi, ki so jih zakrivili Srbi jugoslovanske legije . nad vrlimi Hrvati, ki so kot pravi junaki ostali zvesti v mučeniškem ujetništvu svoji domovini in kralju Karolu. V svojih izvajanjih razkrinka slavospev narodnega jedin-stva in bratstva Hrvatov in Srbov. Pobija nekatere podatke predgovornikov In pravi, da je istina, da so Srbi pomorili na deset tisoče hrvatskih vojakov v Odesi in jih pometali v Črno morje. On bi rajši videi, da ’ so ostali pri življenju in se vrnili k svojim družinam. Toda na žalost se ninože od dne • do dne ljudje, žive priče te bratske ljubavi, vračajoči se ujetniki s polomljenimi udi, iz-mrcvarjem in izmučeni, ki so šli skozi pekel, ki jih je vanj pahnila srbska roka.
Kaj pripovedujejo hrvatski vojaki, vrniviU se iz rusko-srbskega ujetništva?
Par dni poprej, preden je vložil zgor. interpelacijo, je prišlo k poslancu Horvatu več ljudi, vrnivših se pred kratkim iz ujetništva, in so sami od sebe začeli pripovedovati o svojih doživljajih. Skrajšano objavljamo ta pripovedovanja:
Gjuro Dumbovič od 25. dom. pp., rodom iz Zlatara, je pripovedoval poslancu, da so jih nekoč v jekaterinoslavski guberniji nabasali v živinski vagon in jih odpo-’ slali v Odeso. Tu je prišel k njim srbski častnik, rekoč, da so zdaj v njegovi oblasti, ker so to njegovi transporti. Izstopivše so silili, da se morajo priznati za Srbe. Hrvati pa so se branili in četudi so jih Srbi mučili, tolkli s puškinimi kopiti itd., jih je večina izjavila, naj jih pobijejo, da ne bodo zatajili svojega hrvatstva in se nazvali Srbe. Ti pa so jim odgovorili: „Tega ne storimo* ampak mučili vas bomo, dokler ne izdihnete duše.“ Nadalje je pravil Dumbovič, da so bili ti rablji takozvani prvi korpus prve divizije, kh se je osnovala v Odesi, in to Srbi iz Hrvatske. Mnogi Hrvati so se rešili le na ta način, da so zatajil* svoje hrvatstvo in se priznali za Madjare ali Nemce. Take so parkrat sunili v rebra in pahnili v stran; toda gorje jim, ako so jih spoznali. To so plačali navadno z življenjem.
Ivana Jambrek iz Radoboja so isto-tako silili, naj se nazivlje Srb, a on jim j® rekel: „Ljudje, kakšen Srb pa bi bil jazi
Imam tri dečke in ženo, ti vsi so Hrvati in tudi jaz ne morem biti nič drugega nego Hrvat." Prisodili so mu na mestu 25 udarcev,^ Jambrek je izjavil, da če ostati kljub , temu Hrvat. Pretepli so ga in človek je le-^ žal nezavesten nekaj ur...
Nikola Šimunec iz Bistrice, Ivan Ive-kovič, Ivan Andrec iz Stubica in Josip Poljak iz Lovrečana *so bili izmed onih, ki so jih s silo vtaknili v jugoslovansko divizijo in jih zlostavljali, končno pa se jim je posrečilo pobegniti.
Andrija Varga iz Zlatara, Anton Hleb in Fran Drvar pričajo prave strahote o tem nasilju. Ko vse nič ni pomagalo, tedaj so jih na pol žive še iztirali Srbi v neko selo i kraj Odese. Bilo jih je nekaj sto, jih pozaprli po kleteh in nabasali v tesnih prostorih kar po sto, koder je bilo mesta komaj za 20 ljudi. Nato so jih polivali z vrelo vodo, da tako kaznujejo te ljudi in umore. Nekaj se jih je rešilo na ta način, da so se jih usmilile ruske žene, ki so videle te grozote, pohitele proti Odesi in prosile oddelek Kozakov ter pripovedovale tem drugače nečloveškim vojakom, kaj se dogaja, in jih zaklinjale, naj prihite rešit nesrečneže.
Kozaki so res prišli in rešili Hrvate iz srbskih krempljev. In groza, da se je v eni kleti celo zadušilo do sto ljudi, drugi pa so se rešili s težkimi opeklinami.
Tolažili so se medsebojno ti junaki, ki se niso hoteli izneveriti svojemu hrvat-skemu kralju in izdati svojo hrvatsko domovino, z mukatni Izveličarja . ..
Čehi, ki so kot prostovoljci vstopili v jugoslovansko divizijo, ker so se Hrvati in Slovenci branili in jo je bilo treba izpopolniti s Čehi, so jim rekli, da je že več kot
60.000	oboroženih Čehov proti Avstriji, a da jih mora biti še toliko, da docela razbijejo Avstrijo.
O vseh teh grozotah priča tudi Stjepan Rod iz Brestovca in ima za to obtežilni materijah
Potem pokaže posl. Horvat original časopisa, ki ima izvirni članek bivšega predsednika zagrebškega meščanskega kluba koalicije dr. Milivoja Jambrišaka. Ta Članek nosi njegov podpis, a tiskan je v Odesi izišlem listu. Popisuje nato na vprašanje posl. dr. Ante Paveliča, kako je prišel časopis v njegove roke.Jma dva izvoda in enega lahko odstopi, kdor se hoče prepričati, kako »se gradi" Jugoslavija v Petrogradu in Odesi.
Vladko N e žič iz Jaške pravi, da so ga Čehi in Srbi v Kijevu imeli zaprtega 3 dni brez hrane, ker jim je odgovoril, da govori hrvatski. Iz usmiljenja ga je izpustil iz ječe Rus. Zunaj pa ga je srbski ^ojak tako gdaril, da je gotovo tri dni ležal v nezavesti. Kasneje je ušel \P notranjost Rusije.
Lovro G a brek iz Jalžabeta je bil tudi grozno mučen. Ko so ga obdelali od vseh strani, so mu začeli cufati brke, in to v navzočnosti srbskih oficirjev iz hrvatskih krajev.
Odeško prebivalstvo se je prav zgražalo nad takim barbarskim ravnanjem, a pomagati ni nihče mogel, ker je vladal carizem; 2adela bi ga ista kazen.
Neki grobar v Cederi jim je pravil, da sp mu Srbi neko noč pripeljali 18 mrtvih Hrvatov, da jih pokoplje. On jim je dejal: »Jaz si moram zabeležiti ime vsakega, ki ga pokopljem." Odgovor: „To so Hrvati, njih imen vam ni treba poznati..."	i
Mučeništvo hrvatskih častnikov.
Ko se je marca t. 1. približavala naša armada, so uganjali Čehi nad Hrvati naj-Večje nasilje. Ti so bili raztreseni po raznih v°jnih taboriščih. Jemali so jim denar in °t>utejv in jih prepustili stradanju.
So častniki, ki so take stvari naznanili vojni oblasti, ker se zasliši vsak ujetnik, ki se vrača iz Rusije. Ti so mi pripovedovali strašne reči.
Ljudi so imeli žive zaprte po par ur v zabojih, nato pa so smrtno prestrašene silili, da vstopijo v jugoslovansko legijo.
Več hrvatskih častnikov so do nagega slekli in jih dali bičati srbskim komitadži-jem, ko niso mogli sestaviti drugega korpusa jugoslovanske legije, ker naši častniki niso hoteli vstopiti kot prostovoljci. Tako so delali ž njimi, dn se človeku ježijo lasje in ga spreletava zona. — Na kupe mrličev je bilo, grmade trupel pa so bile hrvatske žrtve ... In iz živega telesa so jim izreza-vali ude--------------Dalje	ne moremo . . .
Izjave vrnivših se Istranov o mučenju Hrvatov.
Tudi hrvatski Istrani so pretrpeli podobne muke. Kdor se je med srbskimi častniki in vojaki priznal Hrvatom in ni takoj prisčgel zvestobe srbskemu kralju in državi, je bil obsojen na najstrašnejše muke. Lomili so jim prste na rokah, vlekli po tleh, stati so morali po več ur v zmrzli vodi itd., a vse so junaško prestali, ne da bi prelomili prisego svojemu kralju, nič ni izdalo,, da bi vstopili v šrbsko vojsko. Nekateri, k^* so znali nekoliko laški, so se rešili le kot »Italijani". Vse to so ujetniki pripovedovali Istranu župniku don D. Hlača; podobno se izjavlja župnik Stjepan Kropek iz Star. Pazina v Istri.
To so dokazi, kako ljubijo Hrvate njih »bratje Srbi". Pa to niso nedokazane izmišljotine!
Istrski ujetniki, ki so bili v Odesi in v kijevski guberniji, pripovedujejo slične grozote o srbski ljubezni in govore z največjim ogorčenjem o izdajalskih Čehih in Srbih, ki so na vse mogoče načine mamili Hrvate, da se izneverijo svojemu kralju in prestopijo v srbske in češke legije proti Avstriji! Skušali so jih pridobiti z denarjem in laskavimi obljubami, nato z "različnimi grožnjami. A ko vse to ni nič koristilo, tedaj so jih mučili ter jim odsekali roke in noge in tako
pohabljene pometali v Črno morje!--------------
(Dalje prihodnjič.)
Kako so nastale češke brigade?
„Reichspost“ prinaša sledeče poročilo grofice Nore Kinslw, ki je po naročilu »Rdečega križa" delovala dve leti v, Rusiji:
»Le malo jih je prostovoljno pristopilo, večina jih je prisilila lakota. Čehi, Jugoslovani, Italijani iz južne Tirolske. Rumuni in Sedmograščani so bili internirani v ujet-niških taboriščih pri Kijevu. Kmalu pa so jih odpravili v gozdove in silili; „Ali pristopi k brigadi, dobiš plačo in hrano kakor ruski vojak, ali pa umreš lakote 1“ Agitirali so^posebno Čehi, ki so bili že nekaj let naseljeni v Rusiji. Malo jih je pristopilo, ko pa se je čez nekaj dni oglasil glad, so omagali in podlegli. Koliko od tisoč pa jih je vzdržalo, nekateri so ostali stanovitni, toda ti so bili pravi mučeniki; mučili sojih Rusi in rojaki, ki so prestopili. Noben vojak ni trpel v Rusiji toliko kot češki. Zato so se v svojih domovnicah rajši zapisali za Nemce. Nadalje zatrjuje grofica, da so Čehi večina dobri delavci in spretni rokodelci; dokaz tega, da so češki vojaki v Rusiji dobrodošli in jih zelo iščejo, nekateri so tedensko zaslužili do 25 rubljev, zadnji čas celo do 60 rubljev. Marsikdo bo prinesel iz Rusije lepo premoženje, če ga mu ne bodo Rusi pobrali na meji."
Da se lojalnim Čehom v Rusiji tako trda godi, se potrjuje tudi od mnogih drugih
strani. Tako se je godilo v Rusiji tudi cesarju zvestim Slovencem in Hrvatom.
N Dnevne vesti.
Cenjene naročnike, ki še niso poravnali naročnine za »Resnico" za drugo polletje, uljudno prosimo, da jo nemudoma dopošljejo, da bo mogoče redno pošiljanje lista.
Kako so trpeli cesarju zvesti Slovenci in Hrvatje v ruskem ujetništvu. Na, drugem mestu priobčujemo zanimive podatke, ki so se čuli v hrvaškem saboru o trpljenju onih cesarju zvestih Slovencev in Hrvatov, ki ni90 hoteli vstopiti v srbske in češke legije. — Čudno »bratstvo" se tu odkriva. Značilno je, da je od antanti prijaznega časopisja nahujskano občinstvo na govornika, ki je razkrinkal zločinstva, dpilo, da ga bo pobilo. Tako hočejo z nasilstvi dušiti resnico. Resnica si pa kljub temu pridobiva pot. Kako so nekateri zaslepljeni kaže vsklic poslanca Radiča:	„Ali Viljem ali antanta, tretjega
nima!" Tudi od slovenskih vojnih ujetnikov bi bilo treba zbrati vsč podrobnosti "njihovega trpljenja: zgodovina naj to priča, da v času, ko so v zaledju gotovi časnikarski hujskači hoteli zapeljavati ljudstvo, so naši ljudje v junaški zvestobi trpeli za cesarja in ostali neomajno zvesti svoji prisegi. Prosimo svoje somišljenike naj povsod te podatke zbirajo in nam jih pošljejo. Nekdo, ki je prišel iz ruskega ujetništva nam je jokaje pravil o grozotah, ki jih je videl, nekaterim, ki niso hoteli vstopiti v izdajalske legije, so Srbi iztaknili oči, postavili so jih v kad z vodo, potem so jih še pretepli in zakopali v gnoj. Na stotine naših je utonilo v Črnem morju, kamor so jih izdajalci pometali. Te žrtve za avstrijsko misel — nam kličejo svojo zapuščino: vstrajati v zvesti obrambi Avstrije, ki ecjjna naj da Sloveniji srečen dom!
Dr. Tavčar fantazira. Izjava proti ve-leizdajski agitaciji, ki gre sedaj skozi vse občinske odbore cele dežele, je dr. Tavčarja čisto zmešala. Najprej jo hoče s tem oslabiti, da trdi, da je njen oče — grof Barbo. Izvedeli smo, da grof Barbo niti najmanj ni vedel o tej izjavi, dokler je ni dr. Lampe v' seji prečital in jo dal na sklepanje. Vse drugo je sama fantazija. Ne verjamemo, da bi bil namen te izjave Nemcem všeč, kajti njen edini namen je, vzeti Nemcem iz rok vsako orožje proti Slovencem. To je dr. Lampe tudi izrecno v utemeljitvi povdarjal. Iz navedenega vprašanja dr. Ivan Tavčarjevega v »Slov. Narodu" in iz brezglavega hujskanja občin, da se naj upro, se le vifli, da je ta izjava v črno zadela. Zdaj se vidi, kako je bila potrebna. Nemško nacionalno časopisje ni pokazalo nobenega navdušenja za to izjavo, ker ve,, da deželni odbor ž njo zopet utrjuje amajano stališče Slovencev. Članek dr. Tavčarjev v »Slov. Narodu" je naravnost nedostojen. Ali se spodobi za voditelja stranke in za ljubljanskega župana, da »pljuje na vik in krik", da dr. Peganu očita, da »odšteva občinam petindvajset na znani del telesa", ker jih poziva k smotrenemu in pametnemu delu. Ni vredno se dalje pečati s tako nizko pisavo.
Dr. Krek In opljuvane nune. Ko so
bile končane prve volitve po novem volilnem redu za Ljubljano, je prišel f Krek k meni v Št. Lovrenc. »Ali veš, kaj se je zgodilo?" »V statutu je volilna dolžnost. Nobeden ni mislil, da bo^o morale tudi učiteljice iz samostanov iti volit. Ko so šle, so jih te liberalne beštje, te barabe na poti opljuvale. Kadar mi kdo pride s kakim predlogom ali samo mislijo na skupno delovanje z liberalci, bom spomnil na opljuvane nune in bom neizprosen. S temi ljudmi nič skup-
nega*. Tako je mislil dr. Krek! Kakšne nazore imajo njegovi učenci? Št. Lovrenc, 15. julija 1918. — A. Oblak.
Kdo denunclra? Ako „Slovenec“ ali »Narod" dobi od nas po prstih radi goro-stasnega zapeljevanja ljudstva po napačnih poročilih in brezvestnem hujskanju, tedaj se hitro oglase ti poštenjaki in nam očitajo, da jih denunciramo. Ali je pa mogoče kak list denuncirati, ko je vendar javno, kar piše, in ga vsak lahko bere? Listi se pač zato pišejo, da se njihovo pisanje razširja in kritizira. Ako pa gresta dr. Tavčar in prelat Kalan k vladi tožit Slovence, kako se naj pa to imenuje?
Se jim res vrti! Našim mladinom se vrti. Kamorkoli pogledaš — vse vrtoglavo, celo članice Marijinih družb so pripravili do tega, da rajajo z liberalci. Tako hočejo pri-plesati v Jugoslavijo. Brez resnosti, brez pametnih načrtov za bodočnost. Tudi »Slovenčevo" uredništvo je omamljeno od te mladinske plesne vrtoglavosti. Katoliški »Slovenec" namreč v štev. 158 vabi »deklice od 14. do 18. leta (!) ki imajo veselje do plesa, da se prijavijo v gledališki pisarni", da bodo »talentirane plesalke za naš bodoči balet"..Kaka je navadno usoda takih »plesalk", je dovolj znano, zato je nekaj nečuvenega, da list za katerega se agitira, da je pod protektoratom kne-zoškofa, vab! nedoletne deklice, naj gredo na to opolzko pot. In mladini priporočajo s prižnice »Slovenca", da je to edini katoliški dnevnik! »Slovenec" takimi reklamami res čudno dela za to, da si mladina »dejanskih čednosti pridobi". Res čudna vabljenja v katoliški tiskarni pod duhovnim vodstvom izhajajočega dnevnika »Slovenca". Radovedni smo, kaj pravijo k temu gg. člani »Kat. tiskovnega društva. Ali smo že tako daleč, da vabijo iz prižnice priporočani listi mladoletne deklice v balet. V gledališkem odboru, ki razpošilja take vabila »na deklice, ki niso več šoloobvezne" sta dva duhovnika mladina, eden od teh dveh je pa glavni urednik „Slovenca“. Res daleč smo prišli!
„Glasbena Matica" je dobila novega predsednika v osebi svobodomiselnega politika dr. Ravnikarja. Pod predsedstvo tega prvaka J. D. S. sta šla v odbor dr. Kimovec in dr. Premrl in s tem odobrila strankarski nastop »Glasbene Matice" povodom zborovanja J. D. S. v Ljubljani. »Stovenec" toži, da so na deželi ljudem sedaj na stežaj odprta vrata v J. D. S. Ali ne drži vrat odprtih ravno .Slovenčeva" politika. Ali ni čudo, če postaja ljudstvo vsak dan bolj zbegano, če je celo stolni kanonik najsrečnejši v družbi najhujših pospeševateljev J. D. S.
Dr. Ravnikar zastopa »Slovenca". Uredništvi »Slovenskega Naroda" in „Slo-venca" sta poslali k dež. vladi skupno de-putacijo, da se pritoži, ker lista še ne smeta izhajati zjutraj. Značilno pri tem je, da je deputacijo vodil liberalni poslanec Ljubljane dr. Ravnikar. K. T. D. je s tem odobrilo vse dr. Ravnikarjeve nastope, ker se podaja javno pod njegovo vodstvo. Radi »lepšega" naj bi vendar »Slovenec" vzel seboj svojega Gostinčarja.
Gospod s Kamna zopet govor! . . . Pod bobnečim naslovom »Naš kmet za slovensko gledališče" se je oglasil v »Dolenjskih Novicah* nekdanji deželni glavar pl. Šuklje z dolgoveznim uvodnikom, kjer skuša 'navduševati slov. kmeta za narodno gledišče v Ljubljani, ktero bo po njegovih trditvah dobro gledišče, kjer se ne bodo predstavljale „slabe, nič vredne igre, ktere v obraz bijejo moralnemu in verskemu duhu ter kvarijo zlasti ružno mladino in nedolžno ženstvo". Veselilo nas bo, da -se izposluje ta nada g. dvornega svetnika. A vabilo deklic od 14.—18. leta v balet,
ktero omenjamo danes na drugem mestu, nam vzbuja težke dvome. A nas napram g. pl. Šukljeju zanima, da je svojo vabo v »Dol. Novicah" osladil z neresnično trditvijo, daje »slovenska vila takorekoč na smrt obsojena po brutalnosti slovenski kulturi sovražnega samodržca v deželnem dvorcu. V tem tiči kopito Šukljeve reklame. Deželni odbor je dal slovenskemu gledališču na razpolago deželno gledališče, ter si je pridržal pravice hišnega gospodarja zlasti v tem, d a ne bo trpel kršenja morale in verskih čutil v deželni hiši. Zahteval je tedaj prav samo to, kar pl. Šuklje v svojem članku zahteva od dobrega gledališča.
— In zato je menda „slov. vila na smrt obsojena"? Vidi se, da bodo Šukljev veto sprejeli z največjo previdnostjo.’ — Nekdanji deželni glavar nam tudi kot — gledališki impresario ne ugaja. — Izgrešil je svoj poklic v obojnem oziru.
Povej, Resnica! Prijatelj z dežele nam .piše: Povej Resnica, kako je to: Ko se je vojska začela, so ljudje veliko molili in so bili vsi složni. Hodili so na božjo pot. Kranjska dežela se je posvetila presvetemu Srcu, po Ljubljani so prirejali procesije, nosili so podobe Matere Božje itd. Kar naenkrat se je vse prebrnilo. Nobene procesije ni več, nobene javne molitve. Povsod samo kletev in zabavljanje. Zakaj ta izprememba?
— Odgovor Resnice: To pride odtod, ker se je nekaj izpremenilo. Bom že počasi povedala, kaj. Le polagoma, ker slabotni značaji cele resnica na enkrat ne preneso. Gorje tistemu, ki je to zakrivil!
Čudno, zelo čudno . .. Ker z resnico ne pridejo naprej, se debelo lažejo. Ni dneva da ne bi prinesla »Slovenec" in „Slov. Narod" kako laž o dr. Šušteršiču ali deželnem odboru. Tako je te dni „Slov. Narod" trdil, da je bila akcija proti Trumbiču dogovorjena in da njen glavni namen ni ničesar drugega nego to, uničiti uspeh plebiscita za majniško deklaracijo. Dr. Šušteršič da dobiva na Dunaju navodila. — Popolnoma zlagano! — Samoobsebi umevno, da dr. Šušteršič ne sprejema sploh od nikogar navodil. To kar ve poročevalec »iz povsem zanesljivega vira" sl je sam izmislil t. j. debelo zlagal. Tako se dela v tem krogu za slabo stvar. Z resnico ne pridejo naprej, zato se debelo lažejo. Majniški plebiscit ima s Trumbičevim veleizdajstvom toliko opraviti, da je Trumbič zoper majniško deklaracijo, in je za krfsko, ki proglaša srbskega Karadjordjeviča kot jugoslovanskega kralja Slovencev, Hrvatov in Srbov. Zakaj se ne zgražajo liberalci in mladini nad tem sovražnikom majniške deklaracije?!! Zakaj raje podtlkavajo v eno-mer nasprotstvo zoper deklaracijo možem, ki so najodločneje, od izpočetka, za majniško deklaracijo in jo le branijo zoper potvorbe, zoper to potvorbo pa zopet »Slovenec" in »Slov. Narod" nima zle besede! To je vendar čudno, zelo čudno ...
Ker sta pred deželnim predsednikom grofom Attemsom prelat Kalan in dr. Tavčar morala tolmačiti deklaracijo z dne 30. maja v našem smislu, ju je napadla „Hrvatska Država", kateri je celo neljubo povdarjanje patriotičnosti našega naroda. Prelat Kalan in dr. Tavčar bi iz tega lahko razvidela, da sta v jako slabi družbi, ki hoče nekaj drugega, kar sta ona govorila pred deželnim zastopnikom. Če bi bile te njujine besede odkritosrčne, bi tako družbo morala zapu-' stiti. Pa je ne bosta.
Čudna zveza. V drž. zboru je napadel dr. Korošec Bolgare češ, da so preostro postopali proti Srbom, v hrvaškem saboru je bil pred nekaj dnevi sličen napad: torej dogovorjena „taktika" — vse za Srbe. Naš kmet od take »taktike" ne bo imel ničesar.
Naročite takoj dnevnik »Novice," k«
izhajajo v Ljubljani vsako jutro in prinašajo najhitrejše in najnovejše novice. Vsak naj pridobi takoj nekaj naročnikov. »Novice" ■ veljajo za pol leta 20 K, za četrt leta 10 K. Naročnino je poslati na naslov: »Zadružna tiskarna v Ljubljani".
Obolel je deželni odbornik msgr. dr. Lampe na akutnem vrfetju ledvic. Sicer je že izven nevarnosti, a še dalj časa ne bo mogel priti v urad.
V Poljanah na Gorenjskem sta bila za častna občana izvoljena knezoškof dr. • ■ Jeglič in predsednik J. D. S. dr. Tavčar.
Nekaj o aprovizačnem škandalu v Ljubljani. »Arbeiterica" poroča iz Ljubljane:^ , Pred nekaj dnevi smo poročali, da se je v garnizijski bolnici v Trstu obesil oberst-lajtnant Leitner iz Ljubljane. Naše čitatelje bo gotovo zanimalo, zakaj se je to zgodilo.
V Ljubljani obstoji kakor v vseh glavnih mestih po ena podružnica »Oszag", tako-imenovana »Aprovija*. Ljubljanska »Apro-vija" se imenuje kranjska aprovizacijska družba in obstoji iz sedmih družabnikov.
Tej družbi je načeloval trgovec Adolf Kordin. Sčasoma je dobil še enega tovariša v osebi s gospoda Menardija, voditelja podružnice »Geos" v Ljubljani. Pred mesecem dni je državno pravdništvo zaprlo gospode Kordi-na in Menardija kakor tudi vodjo vojaškega transportnega vodstva v Ljubljani, oberst-lajtnanta Leitnerja. Gospoda Kordin in Menardi sta še vedno v preiskovalnem zaporu, gospod oberstlajtnat pa so je rešil s tem, da se je obesil. Kakor hitro bo preiskava končana, bomo mogli o tem obširneje poročati. Govori se mnogo o sleparijah, ki znašajo mnogo milijonov.
Uprava nemških čet povrne škodo, ki so jo napravile nemške čete lansko leto na Kranjskem. Naznaniti jo je treba pri občinskem uradu ozir. pri mestnem. gospodarskem uradu.
Odkrita beseda. »Domoljub" štev. 27 piše: „Kar se na Kranjskem in na Dunaju godi v malem, to se v Rusiji ponavlja v velikem." — Pristavil naj bi še: in vse uprizarja ena in ista roka — antanta.
Kmetski barometer. Lepo vreme bo: jn če lastavice visoko lete — če škrjanec visoko v zraku pleše — če je luna čista večerna zarja, jutrnja vedrinja. Slabo vrenie bo: Če se goste zvezde vidijo — če je mesec bled ali z vencem obdan — če si mačka tace liže in se umiva — če se kokoši in. vrabci v prahu in pesku valjajo — če gosi in race s peruti po vodi tolčejo — če la' stavice nizko lete — če se kavke in vrane v potoku kopljejo — če petelin na večer popeva — če se proti jugu vedri, se ne bo zvedrilo.
13 vagonov slame In sena je zgorel o te dni na radeški postaji pred Zidani# mostom.
Na Dolenjskem hodijo tatovi z nahrbtniki po polju ter strižejo klasje pše' nici in ječmenu. To je pač najnovejši na* čin preskrbe z živili.
Dežela ki ne pozna draginje in W kote. Dočim se evropske gospodinje trudijo, kako naj nabavijo vsakdanji kruh, mleko meso in maslo, živi Japonska brez skrbi za take živežne nakaznice. Masla skoro • ne poznajo, kruh se le redkokdaj vidi v japonski hiši, mleka Japonci sploh ne P1' jejo, ker se jim studi, meso je velika >n draga redkost in ne igra skoro nobene vloge v japonski kuhinji. Na japonskem trgu se dobivajo druge reči, zlasti mnogo rib, p®' čenih in kuhanih. Japonci jedo mnogo j?Jc in sočivja, iz katerega prirejajo najrazlič', nejše jedi. Uživajo tudi številne morske rastline. Iz raznih vrst graha si kuhajo jun® in napravljajo paštete. Največ graha pojen® kmetje, ker je riž predrag. Pijejo jako mnog
čaja in vina iz riža. Na ta način živi 60 milijonov ljudi brez komada kruha, brez čaše mleka in brez mesa, a tudi brez kart za sladkor, moko in krompir.
Cesar Franc I. in profesorji. Franc I. je bil dober oče svojim narodom, ki so ga zelo ljubili. Le profesorjev, učenjakov in pisateljev ni maral. V Ljubljani so se mii poklonili 1. 1821. profesorji, katerim je rekel: „Med ljudstvom se širijo nove misli, katerih nikdar ne bom odobraval. Ostanite pri starem, ki je še vedno najboljše! Našim prednikom se je pri tem dobro godilo, zakaj se ne bi tudi Vam? Ne potrebujem učenjakov, temveč le pridnih državljanov in tako mi vzgajajte mladino. Kdor meni služi, Uči, kar jaz zahtevam. Kdor se pa bavi z novotarijami, pojdi, kamor mu drago, drugače ga pa zapodim."
Gospodarske vesti.
Vprašanje masti. Povsod se čuti veliko pomanjkanje masti. Žetev kaže še zadosti dobro, da bo moke najbrž več za naprej, kakor je je bilo do zdaj. Kako bo z mastjo? Ali ji bo mogoče dobiti vsaj najpotrebnejše? Nekateri so že kupili mlade pujse in si jih dajo pri kmetih rediti. Mesca marca 1917. so našteli na Nemškem 13 miljonov prešičev. Letos ob istem času 5Va miljonov, za 60°/o manj. Lahko rečemo, da je tudi pri nas polovico manj prešičev, kakor navadna leta. V nekaterih krajih so kužne bolezni, zlasti rdečinka, skoro vse prašiče končale. V druzih pa mladičev ni bilo. Da je bilo tako malo mladičev, bi mi razlagali iz teh le vzrokov: 1. Kar se je na skrivaj prodalo, je imelo zelo visoke cene. Nekateri so se polakomnili denarja in so živali doma poklali. 2. Drugim ni bilo treba denarja in niso marali velikih sitnosti z mladiči. 3. Tretji so se bali vladnega preganjanja, bili so zaradi visokih cen mladičev kaznovani. Veliko prešičev je šlo tudi na tuje. Cena je šla kviško, aprila in maja so plačevali za par lepih mladičev že 1000 K. Mnogi dobri gospodarji še danes nimajo prešičev, ker jim je cena previsoka, drugi jih imajo polovico manj, le za dom. Ker manjska oblode, še ti navadno ne vspevajo Posebno, katere imajo. Veliko je škodovala tudi februarska rekvizicija. Par sto suhih Pršutnikov so res dobili, toda na tisoče so jjh kmetje doma poklali, ker so se bali, da jih s silo vzamejo. Večinoma so bili to mladiči 50—70 kg, katere imajo boljši gospodarji do zime prihodnjega leta, ko tehtajo 150—200 kg. To jedro masti je bilo vsled neumestne rekvizicije uničeno. Pravili so, da se bodo letos Špeharji plačevali po 7-50 K 1 kg, ta cena ne zadostuje če je dal za mladiča 500 K ga bo redil 8 mescev, prodan bo kakor pršutnik. Še svojega denarja ne bo nazaj dobil. Ko bi pa bil tudi kot Špehar prodan, ne zadostuje kmetu cena 7-50 K. Postaviti bi bilo tako ceno, da bo kmet z veseljem redil in rad oddajal. Pomisliti bi bilo tudi treba, če ne bi bilo bolje, ko bi se odpravil monopol deželnega mesta, dokler ni bilo monopola, je bilo pri nas vedno dosti prašičev. Zapreti bi bilo pa jreba deželne meje, le v Trst bi morali nekaj prešičev pustiti. Vlada naj ne dovoli v nobeno rekvizicijo prešičev. Na prvi glas, N se namerava, se bodo vsi najlepši preuči poklali.
Pridelovanje tobaka v Avstriji. Pomanjkanje tobaka v Avstriji traja dalje in je vedno večje. Vsi nasveti, kako bi se odjavilo, so se izjalovili vsled uprave monopola. Razni njeni činitelji so se o tem izjavili. Mnenje enega je bilo, da izvira vedno Večje pomanjkanje tobaka odtod, ker je bil Ustavljen uvoz tobaka iz zveznega in nev-lfalnega inozemstva, in to ukinjenje je pri-
silna odredba, da se varuje naša valuta. Da bi pa bila saditev tobaka v Avstriji prosta, temu nasprotujejo fizikalni razlogi. Drugi pa je bil mnenja, naj se primanjkljaj tobačnega uvoza, pokrije s tem, da se pomnoži naša produkcija in dovoli saditi tobak v nekaterih kronovinah, toda uspeh tobačne saditve v Galiciji in Moravski ja zaostal količinsko^daleč za pričakovanjem. Zdaj se misli na Češko in btajersko. Splošna dovolitev je izključena, ker se namreč boje, da se izgubi letni donesek tobačnega monopola v vrednosti 500 milijonov kron. Nihče pa ni omenil, da gre velik del naše in predvsem bosanske cigaretne produkcije v Nemčijo in v nevtralno inozemstvo, da se vzdržuje kurz naših deviz. To logiko mi navadni zemljani le težko razumemo.Tobakni vsedanjem času splošnega pomanjkanja nič več nasladno, temveč živ-ljensko in pomirjevalno sredstvo in tudi najnižji devizni kurz ne opravičuje finančne uprave, odtegniti ljudstvu to življensko sred-svo, kakor se tudi ne sme iz ozira na stanje deviz odkloniti uvoz moke ali žita. Če ne bomo uvažali tobaka iz inozemstva, tedaj moramo z vsemi sredstvi pokriti ta primanjkljaj s. tem, da povišamo lastno tobačno produkcijo. Pri tem pa se finančna uprava ne sme, kapricirati, da naj krijejo ravno Galicija, Češka in Moravska ta primanjkljaj, ko so vendar tudi še druge deleže v Avstriji, kjer bi se mogel saditi tobak in kjer izredne razmere dovolj utemeljujejo prostost tobačnega zasajenja. Kdor bo pač pridelal slab tobak, ga bo moral sam kaditi, kdor pa dobrega pridela, ga bo lahko prodal tobačni režiji. In državni sklad ne bo oško-van, če se omeji število tobačnih sadik z ozirom na obseg posestva, se obdavči posamezna rastlina in se izvrši napoved občine, ki zanje solidarno jamči občinska uprava, kakor tudi tupatam poskušnja v to oblastveno določenih nadzorovalnih organov. Kar pa mora prebivalstvo v zaledju brezpogojno zahtevati, to je zvišanje tobačne produkcije, eventuelno prisilna saditev v Albaniji, Črni gori in Srbiji, uvedba monopola v teh krajih in brezobzirna pritegnitev teh produkcij za fronto in zaledje. „Po Reichs-posti.“
Ukrajinskega žita ni. Sedaj že pač vsakdo ve, kaj so bile nade o 100.000 vagonih Ukrajinskega žita lepe moke, in vsak kmetič ve,, da mu nikdo ne vrne žita, ki ga je bil posodil maja in junija. O dovozu iz Ukrajine so poznavalci razmer že pred meseci sodili zelo dvomljivo. V normalnih časih prihaja žito meseca avgusta takoj po žetvi večjim delom v roke trgovcem, ki so zastopniki v deželi raztrošenih parnih in vodnih mlinov. In v teh ga meljejo in razpošiljajo moko po vsej Rusiji, tako da prihaja le mal del v Odeso in Nikolajev. Tu so prilični elevatorji, kjer se hrani žito dalje časa prav varno. Tako je bilo v času mira. Odesa je namreč pristanišče za izvoz in ker je tekom vojne krenil promet z žitom drugam, so žitnice sedaj tako prazne kakor one v Hamburgu. Tudi sicer ne bo obilice. Posestniki graščin ne hranijo žita dalje kakor do zime. Pred zimo jim treba gotovine, a tudi prostorov nimajo, da bi hranili žito, tako da tudi zato skušajo brzo se iznebiti žita, ker se pogosto dogajajo požarji in tatvine. Minulo leto so se s prodajo tem bolj požurili, ker je bil njih položaj radi grozečih agrarnih reform in raznih prevratov ne-siguren. Če še pomislimo na velike čete v deželi in ponovne rekvizicije, pač razumemo, da veleposestniki na svojih pristavah niso imeli posebnih zalog. Preje bi bilo kaj pri Ukrajinskih kmetih. On je po svoji naravi nezaupen in previden ter je imel pred meseci gotovo večje količine rži in pšenice. Ker pa je bila letošnja pomlad zelo suha,
I bo nova žetev pač bolj slaba; to pa je vzrok, da tudi kmetje niso mnogo oddali.
Draga vina. Pri vinski dražbi v Mainzu se je prodajalo po bajnih cenah. Nacken-heimsko vino letnika 1915 je moral konsu-ment plačati po 250 mark za liter. Kajpada si ga za vsak dan lehko privošči samo možak, ki ima dohodke amerikanskega dolarskega moža. Vberolinskih vinarnah stane steklenica Haut Brion 100 mark. In so, ki ga pijejo, seveda le ljudje, ki se jim denar suje skoz dveri in okna. Vojvoda Nassauski je prodal sto in še več let stara vina, koja je pokušal najbrže še Napoleon. Pred leti si mogel piti v Berolinu ta zgodovinska vina po 60 do 90 mark, če si si jih mogel privoščiti. Splošna pa je sodba, da so na svetu še — slabša vina. Kdo ve kaj plačuje vse človek same baharije, le da renomira.
Enotna obleka na Angleškem. ,,Times" poroča, da izdelajo od junija do konca avgusta na Angleškem milijon komadov enotne obleke. Najvišja cena je 40 funtov, najnižja 30. Obleke po meri ne smejo stati več nego 50 funtov.
Izvoz Ogrske v Avstrijo v letu 1913. Pšenične moke • za 214-7 miljonov
prašičev	„	128-7
pšenice	„	113-8	„
volov	„88-1	„
rži	„	45-2
vina	„	43-3
ječmena......................„	35-5
krav.........................„	31-2
koruze.......................„	24-6
usnja izdelanega	•	•	„	22-4	„
ovsa	„	20*8
bikov........................„	20-1
mesa surovega •	•	•	„	19-9	„
konj.........................„	191
perutnine zaklane	•	•	„	17-7	„
sur. tobaka •	•	•	„	17-3	„
kož	,	170
•	-	16-7
•	„	16-6
•	-	15-9	„
•	„	15 9
z Ogrskega leta 1913 1381 -9 miljonov.
sur.
bombažovega blaga
jajc...................
svinjske masti •
lesa...................
Avstrija je dobila blaga za •
Izvoz Avstrije na Ogrsko v letu 1913. Bombaževega blaga • za 175‘5 miljonov volnenega blaga	•	•	„	113 2	„
izdelanega usnja	•	•	„	66-7	„
železnine	„	646	„
strojev...................„	62'4	„
usnjatih čevljev •	•	•	„	37-8
obleke, moške •	•	•	„	32-1	„
svilenega	blaga	„	28-4	„
perila....................„	27-9
rud, olja.................„	27-8	,
bombaž, blaga, tkanega »	26 0	„
premoga...................„	233	„
papirja...................„	22'6
obleke, ženske	•	■„	21'3	„
bombažene preje	■	•	„	197	„
koksa.....................„	187	„
lesene oprave ■	•	•	,	18 2	„
vina......................„	16-9
klobukov •	•	.	.	16-7	„
sur. kož ....	.	„	15-7
Ogrsko je	dobilo leta 1913 iz	Avstrije
blaga za............................... 1482 8 miljonov.
Kakšen je bil promet za časa vojne, o tem nimamo dosedaj statističnih podatkov.
Ovce Iz Ukrajine in Iz vPoljske se bodo uvažale v nemške dele Češke in jih bodo oddajali posameznim posestnikom v čredah najmanj po 100 glav. Posestnikom se bo potem za pašo plačevala posebna odškodnina, ali pa se jim bo živali takoj prodalo v last, pozneje pa za vnaprej dogovorjeno ceno pokupilo nazaj.
Nadomestilo za tobak si lahko vsakdo sam pripravi. Naberi jagodovega, brezovega (ali bukovega) ter- črešnjevega (najbolje od višnje) listja in mete ali melise. Listje mora
biti zeleno in mlado, ker odpadlo je zelo škodljivo zdravju. Zreži potem ostanke smotk ali tobak in ga zavri v lončenem loncu. Zavrelo vlij na omenjeno zmes listja, postavi na mlačni štedilnik ali peč, da se pari dva dni, pomešaj večkrat in posuši v senci.
Avstrijski Lloyd. Poslanec Jerzabek je opozoril vlado na dejstvo, da so zadnji čas pokupile ogrske banke več kot četrtino delnic avstrijskega Lloyda po razmeroma visokih cenah, da bi po pretekli državni pogodbi med Avstrijo in Lloydom z mad-jaronsko večino na glavnem občnem zboru preprečili obnovitev pogodbe in spremenile Lloyda v ogrsko paroplovno družbo. Od
72.000 delnic Lloyda jih ima baje 20.000 samo neka reška družba, pri čemer se je dvignil kurz do 2700 K.
Pomanjkanje obleke. V Nemčiji bi morali do 15. t. m. oddati vse po postavi odvišnje obleke. Ta rok pa so morali podaljšati, ker oddana obleka ne dosega pro-računanega števila. Berlin bi moral dati
75.000 oblek, dobili pa so jih le 30.000.
Štirje brezmesni tedni v Nemčiji.
Nemški prehranjevalni urad je določil termine za napovedane bresmesrie tedne. Mesa ne bodo nič delili sledeče tedne: Od 19. do 25. avgusta, od 9. do 15. septembra, od 29. septembra do 6. oktobra in od 20. do 27. oktobra. Da se bolj ohrani stanje živine, bodo znižali sedanjo racijo 250 g mesa od srede avgusta nadalje v mestih z nad 100.000 prebivalci na 200 g; manjša mesta bodo dobivala še manj mesa. Kot odškodnino za brezmesne tedne pa bo dobivala od 15. t. m. nadalje v Berlinu vsaka oseba 3 funte novega krompirja.
Žitno gospodarstvo v Astriji. Grof Zedtwitz dokazuje v nekem sestavku s šte-x vilkami, da trditev, da bi se mogla Avstrija pri racijoniranju svoje ^etve sama prehranjevati, ni resnična, in med drugim izvaja: Naravni predpogoji dokazujejo, da Avstrija sama ne more kriti svoje potrebe, akoravno gospodari od 1916 s svojim žitom po nemškem načinu in je vso žetev zaplenila ter porabo racijonirala. V miru je Avstrija absolutno in relativno več žita vvažala kakor Nemčija. Nemčija je za svojih 68 milijonov prebivalcev po odbitku izvožene rži vvažala okoli P/a milijona ton krušnega žita, Avstrija pa za 28 milijonov prebivalcev skoraj 2 milijona ton. Razumno je, da takega primanjkljaja navzlic racijoniranju porabe ni mogoče popolnoma prihraniti, osobito še ker plodovitost tal vsled vedno slabšegd obdelovanja in trajno neugodnega vremena pojema. K temu pride pa še izguba Galicije, in kaj pomeni to, je razvidno iz dejstva, da tvorijo gališka polja eno tretjino vsega' Avstrijskega polja. Žetev pšenice, rži,
ječmena in koruze je v miru znašala 6 milijonov ton, od česar se je porabilo 4 mi-ljone ton za človeško hrano, ostalo se je pokrmilo ali v industriji podelalo. V vojski je pa množina nažetega žita padla ter je znašala leta 1915/16 3'5 milijonov, 1916/17 31 mil. in 1917/18 le še 26 milijona ton. Izguba 1917/18 znaša že več kakor 50 odstotkov. — Od žetve je pred vsem treba odtegniti stalno množino žita za seme, za seme, za gospodarstvo in za one, ki se sami preskrbujejo. To znaša v Avstriji 1'75 milijonov ton. Tedaj je bilo za one, ki se ne preskrbujejo sami, na razpolago: leta 1915/16 175 milijonov ton, 1916/17 l-35 mil. ton, 1917/18 0-85 milijona ton. Žitnoprometni zavod je od tega dobil in nepreskrbljenim oddal 1915/16 1 ■ 12 milijona ton ali 60 odstotkov, 1916/17 0975 mil. ton ali 70 odst. in 1917/18 pa 0 74 mil. ton ali 87 odst. V zadnjem letu se tedaj ni dobilo 130 odstotkov žetve, ki se je pokrmila in prodala pod roko. V miru so porabili oni, ki se sami ne preskrbujejo 2 do 2-5 milijonov ton krušnega žita, od te množine se je tri četrtine vvažalo povečini iz Ogerske. Za ra-cijonirano porabo moke in kruha potreba 16 do 17 milijona ton krušnega žita, dobilo se pa ni niti polovico. Dasiravno se je vsled posebnih odredb o štedenju poraba za 'nekoliko utesnila, bi bila morala Avstrija navzlic temu polovico krušnega žita vvoziti. Med tem ko je bilo pri razmeroma boljši žetvi mogoče vvoziti leta 1915/16 še 1’35 milijona ton, 1916/17 še 0 43 mil. ton, je leta 1917/18 padel vvoz na 0.38 milijonov ton.
Dekleta, še bolj boste Židane! Neki tehnični list poroča, da se je posrečilo neki tovarni, izdelovati najfinejšo svilo iz jelkinih vejic.	'
Znajo, pa znajo! En vagon surovega masla se je stopilo na kolodvoru v Lipskem. Ker se je vagon vozil dolgo časa v vročini, se je maslo razlezlo po celem vagonu.
Lepe zaloge na Ogrskem. V Segedinu je bil obsojen mlinar Lichtenegger na globo 25.000 K in zapor pol jeta, ker je sleparil erar in ljudi, V njegovem mlinu se je našlo na nepriglašenih zalogah: 70 centov pšenice, 50 centov drugega žita, 53 centov moke, 90 centov ječmena, 68 centov ovsa, 12 centov koruze, 18 centov rži itd.
Žena prejme prispevek za preživljanje tudi če nadalje vodi obrt vpoklicanega moža. Okrajna komisija za preživljanje v Ljubljani je ženi nekega vpoklicanega čevljarja prošnjo za podelitev prispevka za preživljanje odbila, češ ker je žena obrt svojega moža vodila s pomožnim osobjem dalje, ni bilo njeno preživljanje ogroženo. V pritožbi proti temu odloku je žena na-
vedla, da obrt ne prinaša toliko, da>bi od tega živela. Za to trditev ponudeni dokaz bi se bil moral pripustiti. Upravno sodišče je pritožbi ugodilo in je prvo odločbo zavrglo. Dejstvo samo, da se obrt s pomožnim osobjem nadaljuje, še ne opravičuje sklepa, da obrt tudi prinaša zadosten 'dohodek.
Najvišje cene svežih hrušk, češpelj, sliv in jabolk. Izšel je vladni ukaz o določitvi najvišjih cen za hruške, češplje, slive in jabolka. Za hruške se določajo cene od 52	vin. do 1	K 30 vin.	na trgu v	Ljubljani
in	v stalnih	obratih (prodajalnah)	od 56 v
do 1 K 34 vin., razven Ljubljane od 42 vin. do 1 K 22 vin. na trgu, v stalnih obratih od 46 vin. do 1 K 26 vin. za 1 kg. Za češplje in slive: na trgu v Ljubljani od 76 vin. do 1 K 50 vin., v obratih od 80 vin. do 1 K 54 vin., izven Ljubljane na trgu od 66 vin. do 1 K 34 vin., v obratih od 70 v do 1 1^38 vinarjev. Za jabolka: na trgu od 60 vin. do 1 K 60 vin., v obratih od 65 v do 1 K 65 vin, v Ljubljanj; izven Ljubljane: na	trgu od	50 vin do	1 K 40 vin., v obratih od 55	vin. do 1	K 45 vin.	Podrob*
nejše v vladnem ukazu v uradnem listu.
Za varstvo polja. Že v zadnjih dveh vojnih letih se je opažalo, da se poškodbe po poljih tako strašno množe, da je preskrba prebivalstva skoraj naravnost ogrožena. Vsi ukrepi za odvrnitev tega zla so bili brezuspešni, ker so po zakonu za poljske poškodbe določene kazni malenkostne, vrhu tega pa je manjkalo potrebnih poljskih čuvajev. Državni zakonik objavlja naredbo z
11.	julija 1918, ki naj temu zlu odpomore. Vsako protipostavno ali proti prepovedi izvršeno poškodovanje ali ogrožanje kmetijskega obrata, v kolikor tako dejanje splošnemu interesu odgovarjajočo preskrbo ljudstva z živili in krmili ogroža, bodo kaznovale politične oblasti.
1...... ........ 1	I1	1	***
Kaj je bilo novega pretekli teden?
Osmega avstrijskega vojnega posojila je podpisanega nad šest miljard. — 25 letnico mašništva sta obhajala pretekli teden velezaslužna čč. gosp. župnik v pok. Vinko Cibašek in župnik na Velikih Poljanah Anton Lavrenčič. — C. g. Andrijan Brumen, dosedaj katehet na meščanski državni soli v Trstu, je imenovan za župnika v Predloki. Odlikovan od cesarja je bil na Dovjem Janez Smukavc po domače Matic, oče sedem vojakov. Cesar mu je podaril lepo srebruo uro Z vrezano krono in črko K, zraven še 300 K denarja. — Potres so čutili v raznih krajih na Kranjskem in na Štajerskem 16. julija. — Orne koze so se pojavile v Ljubljani. Obolela je na črnih kozah dninarica Klara Kovačič. — V Žirovskem vrhu v okolici Trate je po neprevidnosti 13 letni sin Jan Peternelje ustrelil svojo mater. — Silna toča je na Bizeljskem napravila veliko škodo. — Na laški bojni črti je padel Anton Jagodic iz Loke pri Mengšu.
Umrli so: Jožef Mohar v Bukovici pri Ribnici, v Idriji gospa Ana Zazula, vdova po pokojnem rudniškem kontrolorju, v Črnomlju hotelir Andr. Lackner. „
ILIRSKA BANKA V LJUBLJANI
Šelenburgova ulica št. 1.
izvršuje vse bančne transakcije najkulantneje
financira vojaške dobave in aprovizacijske kupčije. — Daje predujme na blago. — Eskomp-tira menice, fakture in terjatve. — Pospešuje trgovino, industrijo ter uvoz in izvoz. — Vloge na knjižice obrestuje po 4%. — Vloge na tekoči račun po dogovoru.
Odgovorni urednik: Vojteh Jeločnik. — Tisk »Zadružne tiskarne* v Ljubljani. — Založil konzorcij.