Iz deželnega zbora kranjskega. oslanec Žitnik : Ker je ura že pozna  in visoka zbornica utrujena, dovoljeno mi bode, da izpregovorim saino par kratkih besed. Nočern, da bi se kdaj reklo, da se ni nibče oglasil in celo tak ne, ki se sam prišteva tistemu faktorju, o katereni se je danes tn govorilo. Predno pa proidem do tega, niorara omenjati, da sem in ostanein prijatelj učiteljstvu v obee in da bodem pri vsaki priliki z veseljem glasoval za zboljšanje njihovega gmotnega stanja, kadar bodo to dopuščali deželni dohodki. V teni se strinjaiii z vsemi gospodi poslanci, ki so pred iiKMioj govorili. Ali nekaj druzega je, kar si liočeni debelo zapisati za ušesa, to namreč, da je gospod s te strani, častiti gospod zastopnik kmetskih občin kainniškega okraja, izrekel, da je sad naše ljudske šole nepovoljen in da naJa Šola ni vredna sedanjib vclikili žrlev. Nečem danes soditi, ali je ta trditev opravičena ali ne, konštatiram samo te besede v dokaz, da je gospod predgovornik sam prepriran o tem in je sedaj tisto trdil, kar sem jaz nedavno govoril na nekem shodu, da nainreč uspeh sedanje Sole ni tolik, kakor bi se smelo pričakovati ])() žrtvah, katere doprinaša dežela, da vzlic ogronmim troškom za šolstvo sedanja žola ne rodi zaželenega sadu. In vender so mi v nekam listu vsled ono tiioje popolneni opravičene trditve predbacivali, da seni nasprotnik šole. Jaz sem bil vedno in ostaneni teh mislij, da za šolo velja stari rek: ,,n o n niulta sed niultuin". Pa to nii ni bilo povod, da seni si izprosil besede, temveč nekaj druzega, česar je oinenil častiti gospod zastopnik kmetskih občin kamnižkega okraja. Hvaležea sem inu iz srca, da je to tako tino povedal in ne razžaljivini glasoin. Di^jal je, da je učiteljstvo važen faktor v boju za obstanek našega naroda in to tembolj važen, ker neki faktor postavlja narodno idejo na drugo mesto. Vsi, ki se bavite s politiko, ne dvomite, kdo je ta drugi faktor, da so to ^brezdornovinci", duhovniki, ki so vrgli narodno idejo v koš in o katerih so pravi, da se za narodne težnje nič ne brigajo itd. To je nekaka insinuacija, proti kateri moram kot duhovnik — in gotovo govorini iz srca vsem svojim ožjim tovarišem, ki niso tu navzoči — odločno ugovarjati (Povše: Istina je ! Hribar: Ste vi duhovnik?) Duhovnik je bil in ostane naroden, če pa pravite, da postavlja narodnost na drugo mesto, vprašam Vas, — ali naj postavi katoliško idejo na zadnje mesto? Dobro poznam razmere in reči sineni, da je ravno duhovnik največji dobrotnik svojega naroda, da ravno on ima največ prilike, širiti pravo oniiko, pravi napredek med narodom. On nosi takorekoo srce narodovo v svojib rokab, on najboije pozoa njegovo gorje, on ga obisknje na postelji bolezni, on deli ž njini žalost in veselje. In kot tak naj bi bil brez narodnega outa, brez narodne ideje? S ponosom se prištevam onemu faktorju, ki po mojem prepricanji največ stori za pravi napredek našega naroda. Dober duhovnik blaži priprostemu ljudstvu srea, on niu vsaja v srce blažilne ideje, on ga opominja na Boga, na večno plačilo in kazen, in tako zabranjuje, da se ne širijo zločinstva itd. Kaj je narod brez Boga? Zrel za vislice, in tacega si gotovo ne želimo. In če rečete, da dubovnik stavi narodno idejo na drugo mesto, je to čista resnica. Duhovnik je po svojem stanu in poklicu dolžan, staviti vero, to je, katoliško idejo na prvo mesto. Tudi gospodu predgovorniku je kot notarju v prvi vrsti raerodajen zakon, naj pride k njemu Nemec ali Slovenec. Sicer pa ne veni, odkod se izvaja ta neutemeljena trditev, da jc katoliška ideja v nasprotji z narodno idejo. (Dr. Tavčar kliče: l)r. Mahnič.) Gotovo bi žalil vsacega iznied Vas, ko bi Vas hotel učiti, kaj je katoliška ideja. Ta ideja daje vsaki narodnosti svojo pravico in tudi slovenski ni iu ne bode kratila svetih pravic. Saj to dokazuje ravno slovenska duhovščina. Opozarjam častito gospodo le na našo družbo sv. Mohorja, na katero smemo z vso pravico biti ponosni. Listi slovenski in tudi ,,Slov. Narod" z vso pravico naglašajo velikanski poinen tega narodnega društva za pravo krščansko izoniiko našega naroda. Gotovo nikomur ne bodi na um, da ta naša vrla družba širi nemško idejo. Nočem kratiti zaslug tudi drugih faktorjev v tein oziru, ali ravno duhovščina naša je, ki vsako leto in pri vsaki priliki nagovarja ljudstvo, naj pristopi k tej družbi. To je pa jasen dokaz, da inia duhovščina srce za narod, za narodno idejo. In poglejte imenik člaiiov ,,Matice Slovenske" in družbe sv. Cirila in Metoda, tudi tukaj nismo zadnji. Ponavl jain torej, da nikdar ne pride čas, ko bi mogla iu hotela katera še tako visoka oseba duhovščini prepovedati gojiti narodno idejo (Dr. Tavear: Dobro! Dobro!), kjer koli je to potrebno in uinestno. Zato globoko užaljen odločno zavračam vsako sramotilno sumničenje, češ, da smo ,,brezdomovinci". (Živahno odobravanje na levici. — Dr. vitez Bleivveis : Facta loquuntur!) Poslanec K 1 u n končno odgovarja poshuieu Kersniku, deš, da bi se od njega ne bil nadejal takih besed, kakeršne bi pričakoval od najradikalnejšega poslanca. Slovenska duhovščina je bila in ostane narodna, kajti ,,stara garda umrje, a se ne uda". (Dobro-klici na levi.) S teni je bila končana dolga debata in sprejet proračun nonnalno-šolskegazaklada. vT^^l^