-----   393   -----
Dopisi.
Iz Dunaja 18. nov. (Kako se paragrafu 19. nos vihaj Že precej dolgo se učiteljske službe za srednje slovenske šole razpisujejo s pogojem, da morajo prosilci dokazati znanje slovenskega jezika ali kterega njemu sorodnega narečja. Čudna se nam je Slovencem zdela predrznost, da služeb na Slovenskem, zlasti kar imamo 19. §., prosijo tudi taki, ki nimajo niti duha niti sluha slovanskega. Odkar sem pa slišal, kako vi predlogi iz teh dežel prihajajo na Dunaj , kar nič več se ne čudim in tudi prosilcem ne zamerim, kajti kruhek je vendar-le dober, če je tudi slovenski! Bila je nedavno z omenjenim pogojem razpisana služba na Slovenskem; izmed prošnjikov je bil prvi predlagan trd Nemec, med razlogi za-nj je bil menda eden kaj čuden. Razpis zahteva sicer znanje slovenskega jezika, a ker je v tukajšnji učilnici (tako se je reklo) učni jezik nemški, zato nima ta pogoj nobenega pomena. O ubogi 19. §., kako čudno se ravnd s teboj!!
Iz Včlikovca na Koroškem, f. — Zimski čas nam je zopet prinesel 2 društvi. Prvo ima bolj soci-jalni obraz, namen druzega je pa boljša izobraženost na političnem polji. Dolgi večeri se bojo krajšali s streljanjem s pušicami in tombolo, na eni strani, na uni pa bo to storilo bralno društvo ali kazina. Ime že pove, da je zadnja naprava le bolj za Nemce. Govorilo se je enkrat tudi o čitalnici; al vse je zaspalo, ker lokalni veter ni posebno prijazen maj ki Slavi. — Jutre 23. novembra se začne tu rekrutba.
Iz Celja. (Oznanilo,) V dvorani narodne čitalnice celjske bodo meseca decembra t. 1. sledeče zabave: 2. tihi večer v spomin dr. Prešernu; 20. glediščina vesela igra „Trip"; 27. glavna skupščina; 31. tihi večer in srečkanje na korist blagajnice. Začetek glavne skupščine in prodaja časopisov bode ob 6. uri, drugih veselic ob 7y2 uri zvečer. Pri prvi veselici se bode tudi pogovarjalo zarad streljanja s pušicami na tarčo. V Celji stanujoči, ki niso družbeniki čitalnice, naj se ne vpeljujejo. Veselice in plesi po novem letu se bodo oznanili v posebnih listih.                                Odbor.
-----   394    -----
Iz Slovenske Bistrice 20. nov. (Oglas.) V našej narodnej čitalnici bo v nedeljo 29. novembra ob 5. uri zvečer prvi občni zbor, pri kterem se bo volil predsednik in odbor čitalničin. — Po volitvi bo petje in tombola. K tej prvi narodni veselici v našem mestu uljudno vabi rodoljube
začasni odbor.
Iz Štajarskega 19. novembra. — Sporočila o šolskih zadevah iz vdovskega okraja in Draguča v predzadnjem listu „Novic" sta mi globoko v srce segla. Nekoliko pozno se zdaj nekteri oglašujejo, ki so se iz ljubezni do revnih Istrijancev za šolo žrto-vali zato, da bi le ljudstvu na noge in k omiki po-mogli, in ki pri pičlih dohodkih duhovsko in šolsko službo vred opravljajo. Al bi ne bilo ob pravem času bilo, da bi bili takrat, ko se je v državnem zboru vpilo: „proč iz šole z duhovni!" po slovenskih, laških in nemških časnikih svetu pokazali, kaj so isterski, posebno pa tržaške škofije duhovniki za šolo storili? koliko ljudskih šol je tam, v kterih ne samo duhovni pomočniki, ampak tudi fajmoštri podučujejo, da bi se le revnim srenjam stroškov prihranilo? Tržaški duhovski šemati-zem, ki jasno pokazuje, v koliko dekanijah le sami duhovniki si pri borni plači z otroci v šoli glave belijo, je čvrst bat, s kterim bi se bilo moglo dosti nehvaležnih in nesramnih izrek pobiti, in — se še pobiti da. Pohlevnost je lepa; al tudi resnica je mila; tedaj pred svet ž njo! Naj on sodi, in potem odsodi. Po latinskih besedah pa: „volenti non fit injuria", slovenski: „kakor si si postljal, tako boš tudi ležal", dobro bi bilo, da bi tisti, kterim je za to skrb in dolžnost, od zdaj svoje duhovnike le za to rabili, za kar so se oni za toliko let nauka in truda pripravljali, in da bi jih pod jarem ne silili, ki jim se zdaj iz sebičnih namenov ponuja. Le dosledno, složno! Oslepljeni bodo že sebi v kvar spregledali.                                       Istrijanec.
Iz Štajarskega 22. nov. — Kje je v „Novicah" omenjenemu in v Ljubljani bivšemu Marckwort-u prava domovina, kaj je ta možiček do pred malo časa bil, mi ni znano; naj pa povem, kar sem o njemu slišal. Romal ni le po spodnjem Stajarskem, kjer so ga Stainzarji malo prijazno sprejeli, ampak tudi po gornjem Stajarskem; tu je v gostilnicah marsiktero o papeštvu in duhovščini pogreval ter jo novoliberalskim želodcem, ki, če je treba, tudi stare rujave žeblje prekuhati morejo, solil, da bi jim bolj teknila. On ko drugi sv. Janez krstnik pot pripravlja novemu zveličarju iz 1848. leta dobro znanemu Ronge-u in mu zemljo rahlja, da bi se seme nove vere vsejalo in v tistih piškavih glavah obrodilo, ki o veri sami ne ved6, pri čem da so. Opravilo novemu preroku med štajarskimi zelenimi gorami ni kaj dobro spod rok šlo. Marckwort s svojo umetnostjo, ki jo na papirji, ne pa v glavi ima, se lahko v kozji rog zagnati da, kakor ga je neki prosti delavec va-nj zagnal. Zbralo se je bilo v neki krčmi naše okolice radovednih poslušalcev, da bi o novi veri kaj slišali; med njimi je bilo tudi takih, ki drugim zapovedovati imajo in že s cilindrom in črnimi svetlimi roko-vicami očitno pokazujejo, da njihova pri podložnikih obveljati ima. Dokončavši Marckwort svoj govor, al da boljši rečem, svoje brbranje o zgodovini „kulture" posebno nemške, v kterem je zelo po papežih, škofih, sploh po katoliški cerkvi mlatil, oglasi se omenjeni delavec, ki je že po Nemškem in Francoskem potoval in marsikje še bil, dosti videl in skusil, in reče: Vi gospod! ste nam zdaj marsikaj povedali, kar smo že vedeli; bote pa tudi pritrdili, da kodar je ljudi, tam se tudi pogrešek nahaja; je pa vselej pametno in spodobno jih odkriti in raztrobiti? Prerok mu odgovori: Ne zrni-raj;  al za vselej jih zamolčati,  ne bi bilo dobro.    De-
lavec pa nastavi: V katoliški cerkvi, kot ljudskemu društvu, je bilo, je in bode pogrešek, kakor tudi v druzih društvih, ki jih za našo korist na svetu nahajamo; smo pa dolžni poglavarje še vbogati in jih spoštovati, ako oni včasih po človeški slabosti bodi-si kakor koli zagrešijo? Pri teh besedah je Marckwortova modrost bila pri koncu; liberalni cilindri pa so se koj pobrali, dobro vede, da jim je za kožo šlo.
Istrijanec. Iz Šentjanža na Dolenskem. Naj naznanim do« brotnike in umetnike, ki so se v povikšanje Božje časti v naši župniji skazali, in sicer: Anton Starina, tukajšnji posestnik in ključar, je leta 1857. na zalem hribčeku Leskovec imenovan, večidel iz lastne moči, le z majhnimi pripomočki dobrih ljudi, novo prav lepo cerkvica sezidal, z lepimi oltarji in z drugimi potrebnimi rečmi omislil. Pri tej zali cerkvici se je pa še posebno velik dobrotnik Matevž Skopore, tukajšnji posestnik, z velikimi darovi skazal; on je lansko leto za 940 funtov težki novi zvon 630 gold. pripomogel, letos pa je sam tej lepi cerkvici nove orgle z 9 spremeni kupil, ktere je Franc Dev, orglar iz Ljubljane, prav lične za oko in prijetne za uho, in močnega glasu, naredil in faranom prav vstregel. Priporočamo ga tedaj po pravici vsem, ki kaj tacega dela potrebujejo.
Anton Pavčič, učitelj. Iz Mazelanrepublike 15. nov. (Zvezdni vtrinki$ ognjeni mož.) Krasno, veličastno prikazen sem včeraj zjutraj ves zamaknjen občudoval, ko grem na vse zgodaj v Vokle maščevat. Brezbrojno zvezdic je migljala še na skoraj čisto jasnem nebu in zvezdni vtrinki (Stern-schuppen) so v raznih podobah in zavinkih tako pogo-stoma švigali v neizmernem nebesnem prostoru, kakor bi bili nebeščani kako posebno slovesnost praznovaje zažigali raketeljce ter je izpuščali. Vse svoje žive dni nisem še videl toliko in tako lepih zvezdnih vtrin-kov kot to jutro. Naj še omenim, da na badnik (in vigilia) sv. apostelnov Simona in Jude je letel meteor od juga proti severu, ki je, kakor nekteri trdijo, med Kočno in Grintovcem padel. Bilo je po naši uri na času nekako pol devetih zvečer, ko se naenkrat posveti — nekteri so še šumenje, viharnemu pišu enaka culi — in kmalu tako strašno zagrmi, da se nam zemlja pod nogami strese. Jaz skočim iz svoje sobe ven in v tem hipu pride tudi moj tovarš, ki mi pravi: ali si čul potres? Jaz dvomim, da bi bil potres — mu odgovorim — ampak mislim, ali je kak meteor letel, ali pa je boje v smodniški tvornici kamniški kaj v zrak zletelo. Ko preteklo sredo novega župnika iz Kranja v Predvor spremljam, mi pripovedujejo Predvorčani, da so zgoraj imenovani dan videli „ognjenega moža" v Kokro po zraku leteti, ki je med Kočno in Grintovcem s silnim ropotom na tla telebil. Ako kdo o tem kaj več ve, prošen je to gotovo znamenivo reč natančnejše popisati ter jo razglasiti.                                                 RobiČ.
Iz Ljubljane. — Včeraj je bil občni zbor družbe kmetijske. Zbralo se je čez 60 udov, med njimi je bilo pričujočih 8 predstojnikov kmetijskih poddružnic. Počastila sta zbor s svojo nazočostjo tudi prečastita gospoda c. k. deželni predsednik Konrad pl. Evbesfeld in deželni glavar dr. pl. Wurzbach. Pričujočih je bilo tudi mnogo gospodov gozdarjev. Predsedoval je družbe podpredsednik gosp. dr. Costa, ker seje gosp. Fid. Ter-pinec zarad starosti in mnogoterih lastnih opravil (kupil je poslednji čas tudi Loško grajščino) odpovedal pred-sedništvu s preprijaznim pismom , v kterem družbi zagotavlja, da jej ostane do konca svojega življenja zvest ud. Zbor cenivši veljavne vzroke, je po predlogu pod-predsednikovem sklenil, naj se po posebni deputaciji gosp. Trpincu zahvaluje družba za več  kot 201etno de-
-----395    -----
lovaaje njegovo^aa blagor kmetijski ia obrtnijski dežele nase. — Ker je program zborov ze!6 obširen in so bile razprave zelo živahne, je seja bila dopoldne in popoldne, ni tedaj mogoče, še danes popisati njene obravnave. Povemo le to, da se je enoglasno zahvalnica sklenila knezu Schonburg-u za ustanovljene gozdarske šole na šneperski grajščini, in daje bil minister kmetijstva grof Potočki za častnega uda enoglasno izvoljen«
—  (Slovstveno naznanilo.) Pretekli teden je prišla na svitlo iz Egerjeve tiskarne v Ljubljani „Mladika", ktero sta izdala in založila gospoda J. Stritar in J. Jurčič. Dobiva se za 60 kr. pri gosp. Hohnu v Ljubljani. V prav lični obliki prinaša „Mladika" na 224 straneh moogo posebno za omikanega bralca zanimive, v lepem jeziku pisane literarne tvarine, ktera se vrsti sledeče: 1. dvajset pesmi; II. povest „Svetinova Metka";
III.   „Evelina"  iz  romana Zor in,   pisanega v pismih;
IV.   „Ako bi človek vse videl in vedel"; V. „Na Go-renskem" balada; VI. „Preširnov god v Elizii"; VIL šest pesmi „Pomlad in jesen"; VIII. osem pesmi z naslovom „Popotne pesmi"; IX. „Izgubljeni sin" balada; X. „Kos tragedije Orest"; XI. povest „Sosedov sin". Gotovo le svojo dolžnost spolnimo, če priporočamo občinstvu ta slovenski Almanah, kteri se stavlja v resnici in po pravici v eno vrsto enakim knjigam druzih omikanih narodov. Prijatelji slovenskega slovstva, ne zabite v last dobiti prvo leto „Mladike", ker le s podporo se bode mogla izpolniti želja v prvi pesmi izrečena:          „Iz tebe sestra za sestro poženi,
Da več ne bode vam sešteti broja, Ko veje v šator sklenete zeleni."
—   V našem listu že naznanjeno šaloigro v treh djanjih „Novi svet", ktero je spisal in izdal kot rokopis gospod Anton Klodič, profesor v Gorici, smo ravnokar iz Gorice dobili in hočemo drugi pot kaj več o njej omeniti.
— „Beseda" v nedeljo je sijajno dosegla dvojni namen: nabralo se je za zimska oblačila ubozih šolarč-kov 223 gold., in vsi, ki so se besede iz mesta in dežele udeležili, med njimi tudi visokorodna gospoda c. k. deželni predsednik Konrad pl. Eibesfeld in deželni glavar dr. pl. Wurzbach, deželnega glavarja namestnik g. Peter Kozler in druga gospoda, bili so prav zadovoljni z vsem, kar so slišali. Vojaška kapela baron Huynovega polka, ki jo je glede na dobrotni namen gospod polkovnik brezplačno dovolil, je vpeljala prvi in drugi del besede z lepimi overturama, med kterima je vzlasti druga po slovanskih melodijah od g. Santel-na složena, navdušila občinstvo. Po dovršeni prvi overturi stopi gospa Solmajerjeva na oder in govori sledeči prolog, ki ga je sama za ta večer v nemškem jeziku slo-žila in ga poslovenil naš gosp. L. J.:
Burja brije, drevje poka,          Mati to prevdarja — reVa, V izbici pa mat' sedi,  —           Se ozre na malih krog,
Tam sedi, na mrzlem joka,        Solza jej solzo zaliva, Ker jej skrb srce* topi.               Moli: o pomagaj Bog!
Ob kolenih lačni mali                 In ko moli mati bleda, Bledi materi slone, —               Toži svojih sto britkost,
Kaj jim mama bodo dali,          Hčerka jej v oci pogleda, Milo gledajo, dihte.                    To-le govori prostost:
Bolj in bolj pritiska zima, —     „Mati, mati, ne jokajte!
Mrzla soba, mrzla peč!              Sije upa zvezdica:
Mati drv, denara nima,              Kaj nocoj sem — poslušajte —
Tudi živeža ni več.                     V lepih sanjah vidila."
So zaslužki ponehali,                  ,,B'la v veliki   sem sobani — Krhko se dobi pomoč,                Oj  kako je to lepo! —
Slabo oblečeni so mali,              VePki,  mali skupaj zbrani Zebe, zebe dan in noč!              Gledajo, poslušajo";
„Kup obldk povsod nastavljen,     „In Boga bom poprosila, Ljudstva polno je naskriž:           Naj še mati kaj dobe*,
Dan prelep, o dan preslavljen,     Vse bi rada osrečila,
To je skoraj paradiž!"               Naj se vsi razveseli!" —
»Mama, zdaj odpro   se vrata      „Sej v družbi tej človeški — Va-nje vse oči se vpro:              Kdo zamore jo umeV? —
Lej! sirot vesela jata —            Zdi se, angelci nebeški Vsi v dvorano sujejo."                Prišli danes so na svčt."
„In iz zlatih ust beseda             „ Glejte svit, ki nas obdaja!
Kliče male k sebi kar,               Al cvete že rožni maj?
Bližej stopa mlada čeda,            Al že Božič se obhaja?
Vsak dobi preldpi dar."              Al je sveti Nikolaj ?" —
„0 kako so ostrmeli                   Kar to dete v sanjah snuje, Sladke radosti vsi ččz!               To pripravljajo ljudje",
Mama! bodite veseli:                  Se v čitalnici spolnuje, Bila sem tud' jaz vmds."            Pridne delajo roke*.
„Ko me bo oblek'ca grela,         In prišli ste, mili, dragi!
Ne bo zdblo v prstice,               Da bi djali na oltar
Bom Bogu zahvalo pela,            Vi v namen visoki, blagi
Čislala dobrotnike."                     Otročičem zlati dar.
„Tudi sestri posodila                   Domorodci srčno-miii, Novo bom oblečico,                    Blage domorodkinje!
Bratcu še za v cerkev dala,       Blagor Vam,  ki radi v sili Svoje nove Čevljice."                   Vbožicev se smilite.
O kako bodo hvaležne
Slave mlade srčica! Vse darove bodo nežne
Vam sprosile od Boga.
Nepopisljiv je vtisek, ki ga je ta govor včinil na poslušalce, kterih srca je tako presunil, da pač vsako oko se je topilo v solzah. Govornica je z milim svojim glasom, živim čutjem tega, kar je rekla, in izvrstnim nijansiranjem različnih občutkov deklamovala tako, da nam je kakor malar pred oči postavila ljubomilo sceno, ki jo govor opisuje. Da je bila pohvala gromo-vita, ni nam treba potem še dostavljati. „Veni, vidi, vici" — more pač govornica o sebi reči, Čeravno vemo, da ni po več letih spet na očiten oder stopila zato, da bi nas opomnila slave, ki jej je bila na drugem mestu došla, ampak le zato, da je tudi dar svojega dvojnega talenta (pesniškega in govorniškega) položila na oltar druzih darov za siromake naše. Srčna hvala jej za to, in očitna prošnja, da bi blaga gospa nas mnogokrat razveselila s takimi darovi! Ne moremo si pa kaj, dane bi s pohvalo omenili tudi prevoda slovenskega, ki se prav izvrstno oklepa izvrstnega izvira. — Grospodičina Evgenija Froiichova sije občno pohvalo pridobila z varijacijo mične Vieutemps-ove arije, ki jo je igrala na goslih s živim občutkom in elegantno; — gospa Roža Souvan-ova pa je z dvema pesmama navdušila poslušalce tako, da niso dali mini, dokler ni ponovila priljubljene nam romance iz Ipavčevega „Tičnika", ktero pač tako prisrčno poje, da bi jo poslušali v eno mer. — Pevski moški zbor nas je seznanil danes z Lžičarjevimi „pri-morskimi narodnimi pes mami", za ktere smo mu prav hvaležni, ker so venec mičnih narodnih pesmi, ki jih je zbor pel tako lepo, da so se prikupile občinstvu in jih bo rado še drugikrat slišalo. — Po dovršenem mu-zikalnem deluje dramatično društvo prvikrat danes predstavilo veselo igro v dveh delih: ,,Zakonske nadloge" na veliko veselje poslušalcem. Igra je precej težka, vendar je tekla tako gladko, da je na čast vsem, ki so jo igrali. Da so na odru že skušeni gospodje Žagar, TiseninTrtnik bili kos svojim nalogam, porok so nam že njihova imena; al da tudi gospa K le rova in gospodičina Horakova,   ki ste prvikrat
-----   396____
stopile na oder in ste svoje nalogi tudi na občno pohvalo zvršile, to nam je dokaz, da na dramatičnem polji bodemo čedalje bolj napredovali. In tako sklenemo sporočilo to s srčno zahvalo vsem, ki so se ta večer na odru žrtovali za to, da so siromakom naklonili tako zdatno pomoč. Slava!
—  V pondeljek so napravili čitalnični pevci sere-nado ljubljencu slovenskega naroda dr. Janezu Blei-weisu za god njegov.
—  Tudi našim fajmoštrom je od c. k. deželne vlade prišel ukaz zarad pisanja krstnih bukev vsled novih verskih postav. To je kaj čisto novega, da fajmoštri ne po škofijstvu, ampak kar naravnost po svetni oblasti sprejmejo ^povelje.
—   Čudne prikazni na ljubljanski gimnaziji hrup delajo po mestu. Pripoveduje se, kakor je tudi „Slov. Narod" povedal, da sedanji knjižničar g. H. slovenskim knjigam pot zapira v knjižnico in iz knjižnice, — da se slov. knjigam ne pristuje med klasiki; če pride dijak s ponižno prošnjo, naj bi mu profesor dal slovensko knjigo, zadere se nad njim blezo tako-le: „Lesen Sie deutsche Blatter, deutsche Classiker und keinen solchen Quark und Schmier." Se cel6 deželo, ktere kruh je, je menda sramotil ter jej kaj sramoten priimek dal. Neverjetno se nam je zdela ta govorica, če tudi nam je znano, da je „Novice" že imenoval „Schmierblatt", zato dosl6 nismo hoteli govoriti o njej; a ker ni preklical, kar je gotovo izvedel iz vnanjih listov, zato se nam verjetna zdi, in več ne moremo molčati, ampak jvpra-šamo: ali se to ne pravi dražiti narod slovenski? Čudno se nam tudi to zdi, da je vodja, ki je miren mož, takemu izročil knjižnico? Ali nima med toliko profesorji nobenega mirnejše krvi? — Dalje se nam tudi to čudno zdi, da slovenščina na gimnaziji nima na teden saj toliko ur, kolikor na realki. Zakaj si. ministerstvo v istem mestu ne meri z enakim vatlom? Dve uri za cel teden je pač preubogo malo! In še od teh dveh marsiktera odpade zarad konferencij ali drugih pripet-ljejev, ker so ure menda le od 11—12 dopoldne in poslednjo uro popoldne. Deželni zastop bode vendar moral resno zahtevati, da se v slovenskih deželah ne gleda samo na učne stvari, ampak tudi na osebe, kterim je nauk izročen!
—   (Celo mirne nune nimajo mirili) Kolik trn v peti je „Tagblatt-u" duhovstvo in plemstvo, pokazal je zopet list, v kterem je priobčil svoje sestre „Tages-pošte" laž: „da je grofovski stric 161etno hčer z zvijačo odpeljal starišem ter jo v poduk izročil ljubljanskim nunam — da so stariši za to skrivališče zvedevši svojega otroka zahtevali iz samostana, toda brez vspeha, in da hočejo pri sodniji iskati svoje pravice." — Da naši bralci izved6, kako dopisun resnico sovraži, povemo jim ves ta prigodek: Oče baronovskega stanu je svojo hčer v odgoji tako zanemaril, da 16 let stara ne zna niti ročno brati niti pisati, tudi v verskem uku je nevedna. Sorodnik (grof P.), spoznavši nevarnost za zanemarjeno sorodkinjo svojo, jo na svoje stroške v iz-rejo izroči tukajšnjemu izvrstnemu in obče čislanemu nunskemu samostanu, a to še le potem, ko je c. kr. sodnija neskrbnemu očejbu vzela očetovo oblast do nje. In to blago delo je nova „Mortara"?! Sicer je ta umazanec v drugem listu preklical ta izmišljeni škandal. Al mi ga vprašamo: Ali se ne bi bil imel prepričati, predno je natisnil „Tagespoštno" laž? Toda po znanem načelu „le obrekuj, saj nekoliko vendar le obvisi", hotel je — le pri Bogu je milost! — „Mortaro" imeti v Ljubljani. Dopisun „Tagespoštni" pa si je vrh tega še hotel  par  krajcarjev  prislužiti s tem,   da je  prodal
umazano blago temu listu, sicer bi si bil lahko prihranil poštnino s tem, da bi bil svoj dopis kar naravnost izročil „Tagblatt-u", ki mu je bliže in v duhu soroden. — Ce se taka blaga dela oskrunjajo, čegava čast je po tem še varna razbojnikov!