FRANCE ŠTUKL KAMNITI MOST Kamniti most pri severnih mestnih vratih — Selških vratih je dal zgraditi škof Leopoldi, ki je vladal freisinSfcemu gospostvu med leti 1378—1381. Ob obisku v Loki je padel s konjem vred z mostu v naraslo Selščico in utonil. Gotovo kmalu po tem dogodku so na mostu naredili masivno kamnito ograjo, ki pa je most zožUa na svetlobo 2,8 m. Takšen je bil most stoletja. Naslikanega imamo na starih upodobitvah Škofje Loke od Valvasorja dalje. Most je bil vključen v mestni obrambni sistem pri severnih ali Selških mestnih vratih. Okrog leta 1870 so se že pripravljali, da bi most razširili. Ldka je dobila na Trati železnico in promet preko Kamnitega ali Kapucinskega mostu se je močno povečal, zlasti zato, ker so b0.i drugi loški 'mostovi, pri Krennerjevi tovarni (Lahov most pri Seširju), Finferjev most v Sovodnju na Studencu in Puštalsiki most, leseni in večkrat v slabem stanju in neiprevozni. Leta 1870 z rekonstrulkcijo Kamnitegai mostu še niso uspeli. Misel na razširitev mostu so obnovili leta 1884. Oskrbeli so načrt rekonstrukcije. Načrte in predračun je izdelal c. kr. okrajni inženir Konrad Grimm. Maja 1884 so na občinski seji obravnavali vprašanje razširitve mostu. Stroški bi znašali 1550 goldinarjev. Cestni načelnik Janez Gu2»lj je zelo priporočal to delo, prav tako nekateri odborniki. Ker pa je bila občinsika blagajna prazna, most pa je spadal po mnenju nekaterih odbornikov v okrajno pristojnost, so razširitev odložili. Ponovna so vprašanje mostu postavili na občinsko sejo avgusta 1887. Odborniki se niso mogli zediniti, kdo bo prevzel vodstvo del. Nekateri so bili mnenja, naj most gradi cestni odbor, stroSke pa naj prevzame okrajna blagajna. Občina bi dala: v tem primeru le dotacijo. Pokazalo pa se je, da bodo morali sami ugrizniti v kislo jabolko, ker se okrajno glavarstvo v Kranju prav nič ni brigalo za loški mestni most. Na sejo so poklicali posestnika Franca Ziherla, ki je takrat prezidava! hlev ob mostu. Od njega so za 200 gl. kupili del sveta na kapucinski strani mostu, Ziherl pa se je umaknil z zidom na svoj svet. Tako so pridobili nekaj več prostora tam, kjer jei sedaj Foj kar jeva hiša. Za vodstvo del so zaprosili cestni odbor, ki pa je nadzomištvo odklonil. Na drugi septembrski seji so izvolili -poseben 5-članski odsek za razširjenje Kapucinskega mostu. V odsek so prišli »per acclamationem« župan Valentin Sušnik, občinski svetovalec Alojz Krenner, Jur Deisinger, Janez Giizelj in odbornik Jakob Gašperin. Na tej seji so tudi sklenili, da se Grimmova rekonstrukcija ne sprejme. Odsek so zadolžili, naj pripravi nove načrte in predračune. s* 67 stranski pogled na most po načrtu Inž. A. Žužka iz 18Sf7. Oblika ograje je bila med delom spremenjena. (Zgodovinski arhiv v Skoljl Loki) Načrte in predračune so zaupali v delo inženirju Antonu Žužku, c. kr. stavbnemu praktikantu iz Kranja. Novembra 1887 so bili načrti gotovi. Občina si je pri Okrajnem glavarstvu v Kranju preskrbela gradbeno dovoljenje. S posebnim razglasom j e župansitvo naznanilo: St. 1442 R a z g l a s C. kr. Okrajno glavarstvo v Kranju naznanja, da bo dne 14. tm. ob 9. zjutraj se vršil ogled v namen razširjanja Kapucinskega mostu in da se k temu vabi vsak, komur je stvar m,ar. Na ovire, ki bi se po končanem ogledu naprej prinesle, bi se ne moglo več ozir jemati. Sfco(fja Loka, 10. 12. 1887. Valt. Sušnik. Šestnajstega decembra 1887 je glavarstvo dovolilo rekonstrukcijo mostu. Za 6. februar 1888 so razpisali javno licitacijo prevzema del. Trikrat so ofert objavili v Laibacher Zeitung in enkrat v Slovensikem Narodu. Izklicna vsota del je bila naslednja: zidarska in težaška dela kamnoseška dela železnina tesarska dela skupaj 473,18 gl 429,65 gl. 889,01 gl. 459,08 gl. 2250,92 gl. 68 Na licitacijo je prišlo več privatnih ponudnikov in celo firma Tonies. Vsak od teh pa bi licitiral le eno vrsto del. Tega pa občina ni hotela. Zato so se odločili za prevzemnika celotnih del. Za 2700 gl. je delo prevzel »podvzetnik«, trgovec in veleposestnik Anton Lončarič iz Selc-Vinodola pri Reki. Dodatna dedai, ki bi se šo pokazala, pa bi plačali posebej. Rok za izvedbo del je bil določen od srede aprila do konca junija. Tedaj so most zaprli za ves promet. S pMDsebnimi dopisi in razglasi so občinstvu na2!neinili zaporo. Obvestili so tudi vodstvo deške in nunske šole, da je otrokom prepovedan prehod preko mostu. Nekateri občinski odborniki so želeli, da bi za neovirano peš pot naredili zasilno brv malo više pri Koširjevem mlinu, vendar občinska seja predloga ni osvojila. Nadzorstvo nad deli je prevzel inž. Žuželk. Rok dogotovitve se je zavlekel. Pokazala se je potreba dodatnih investicij. Narediti je bilo treba pokrit kanal do Selščice tik ob mostu na mestni strani. Prav tako so morali prizidati nekaj opornega zidu pri danes podrti mesnici ob Kasarni in pri Bogatajev! hiši proti Vincarjem. Dodatne naprave so delo podražile. Poleg občinskega denarja je Cestni odbor nakazal 1000 gl. Za podporo so zaprosili Deželni odbor, ki pa je bil užaljen, ker mu že prej niso priglasili rekonstrukcije. Iz Loke so mu morali poslati načrte in proračune. K predelavi so primaknili 500 gl. z izrecno zahtevo, da morajo biti železni držaji pri ograji visoki 110 cm in konzolno podprti. Za 500 gl. se je splačalo spremeniti načrt in upoštevati pripombe. Inž. Žužek je zamislil novo ograjo po vzoru Francevega oziroma Ferdinandovega mostu v Gradcu. Povoljno ograjo je potem dobavil Ahčin iz Ljubljane. Ponovno prošnjo za 600 gl. posojila pa je Deželni odbor zavrnil. Prav tako jim je 1000 gl. posojila zavrnila Ljubljanska hranilnica. Načrt inž A. 2užka iz 1887 za razširitev mostu s hodnikom na vsaki strani. Vidna Je še stara kamnita ograja. (Zgodovinski arhiv v Skofjl Loki) 69 Vsa dela 90 veljala 3300 gl. Befecit so slku5ali pokriti na različne načine. Za leto 1889 so nameravali zvišati davke, vendar odborniki niso bUi enotni glede zvišanja. Poskusili so še s prostovoljnimi prispevki občanov. Večje vsote so darovali: stavbenik Molinaro, tovarnar Krenner, bivši župan Mohar, vitez Strahl in Dolenc iz Stare Loke, župnik SoMič, mestni zdravnik dr. Arko in podotočina Zminec ter seveda še cela vrsta meščanov. Celo v Železnike so prosili za pomoč. Podjetnika Lončariča pa so prosili, da bi počakal nekaj časa na plačilo z obresitmi. Januarja 1889 so sklenili likvidacijo računov. Tridesetega julija 1889 pa je ob letu inž. Žužek v imenu Lončariča zaprosil, da naj po kolavdaciji mostu Lončariču vrnejo vplačano kavcijo, ki jo je moral položiti ob pričetku del. Zdi se, da so brez dviganja davkov most z združenimi močmi poplačedi. Kljub denarnim težavam so se zavedali pomembnosti opravljenega dela. Ze po licitaciji so na občinski seji 7. februarja 1888 odločili, da bodo postavili sredi mostu soho sv. Janeza. Kip naj bi postavili iz prostovoljnih darov. Vendar je moral svetnik še malo .počakati. Najprej so most krstili. Cesar Franc Jožef je leta 1888 obhajal 40-letnico vladanja. Odborniki so predlagali, da bi se most imenoval Franc Jožefov most. Na decembrski seji 1888 je župan prebral dopis glavarstva v Kranju, da je »cesar dovolil Kapucinski most imenovati Franc Jožefov most ob 40-letnici vladanja«. Odborniki so ta| poročilo sprejeli z »živijo klici«. V Tomanovi kamnoseški delavnici v Ljubljani so za 13 gl. naročili votivno tablo iz višnjevega marmorja s pozlačenim napisom. Kam je p