števllka 12 • leto KLJi* cena 500 din
Celje, 24. marca 19i38
MOVI TEDNIK JE dLASILO OBČINSKIH ORGANIZACIJ SZDL CEUE, LAŠKO. MOZIRJE. SLOVENSKE KONJICE. ŠENTJUR. ŠMARJE PRIJELSAH IN ŽALEC
Po otvoritvi sejma Ideja 88 so si Andrej Marine in drugi gostje ogledali sejemslce prostore. Sejem bo odprt do viiljučno
petka, 25. marca, predstavljajo pa se inovatorji, izdelovalci računalniških programov in opreme ter izdelovalci
poslovnih in novoletnih daril. j^^^sNEC
Nujno krčenje administrativnega aparata
iNespreiemUlve splošne deklaracile na tudi recepti za uniformno ra¥nanle
Nihče več ne dvomi, da je admini-
<8trativni aparat pri nas prevelik in
da ga je potrebno skrčiti - od zveznih
upravnih organov do režije v organi-
zacijah združenega dela. Nesporno je
tudi nujna racionalizacija politične-
f a sistema. Kako bi se naj tega lotili
- o tem pa so mnenja različna. Tudi
3ia celjskem območju.
Laški mladinci na primer zahtevajo
predvsem deprofesionalizacijo funkcij
■V družbenopolitičnih organizacijah,
)V celjski občini so pričeli v upravnih
rorganih. Zapleti, ki so ob tem nastah,
*o sprožili tudi širša razmišljanja, ki so
*e izrazila tako v razpravah na pred-
sedstvu občinske konference SZDL
Kot na konferenci občinske organiza-
tije ZKS Celje.
, Posplošeno dsuanje naukov in na
drugi strani skraOno administrativno-
centraUstičen »ukaz« o 10 odstotnem
zmanjšanju režije v strokovnih služ-
bah samoupravnih interesnih skupno-
sti, upravnih organih in drugod ne mo-
re dati haska. Kot je utemeljila Kar-
men Gorišek iz skupnih strokovnih
služb SIS družbenih dejavnosti v obči-
ni Celje, bi morah pri usmeritvah za
družbene dejavnosti vzporedno upo-
števati trenutne probleme preživetja,
ki terjego hitra reševanja, ter postavlja-
nje osnov za dolgoročno prestruktu-
iranje, ki pa ne pomeni nujno takoj
pocenitev ah večjo učinkovitost. Spre-
jemanje ukaza o 10 odstotnem zmanj-
šanju administrativnih služb je ne-
spom dokaz, da hočemo v inovacijsko
družbo po isti neuspešni poti, po kate-
ri smo hodih doslej. Racionahzacija
takšnih služb lahko izh^a samo iz cilja
- preobrazbe teh služb v sodobne or-
ganizacije. Racionahzacija dela in višja
strokovnost bi sami povzročih manjše
število zaposlenih. Morda res za deset
odstotkov, morda za manj ah pa za
precej več.
Zmanjševanje administrativnega
aparata ne more biti akcija, niti ne mo-
re biti omejena na določeno občino ah
službo v njej. Ustavne spremembe, če
bodo sprejete, obetajo nek^ spre-
memb v položaju občin in v racionah-
zaciji političnega sistema. Dejanskih
sprememb pa samo od tega tudi ni
pričakovati. Le od hkratnega iskanja
poti k razvojnim ciljem na vseh ravneh
sije mogoče kaj obetati. A to je proces,
ki ga ni moč speljati v enem letu.
MILENAH. POKLIC
Sfotlana nI pozabila
Dokumentarec Jurklošter je vznemi-
ril ljudi v laški občini. Stran 6.
Kritična analiza nekega doflštva
Gustav Golavšek, brezdomec s podrtijo na Ostrožnem, za
nič na svetu noče v dom. Stran 12.
Jutri potulemo na Izlet
100 kmečkih žensk 16. na morje. Stran 10.
Inovativnost naj bo
sestavina živijenja
Bogat program spremljajočih prlroditew
na lotošnjom sojmu Idola
»že lanski sejem je bil po-
slovno uspešen. Prepričan
sem, da bo tudi letošnji,« je
v otvoritvenem govoru po-
udaril Andrej Marine, član
slovenskega predsedstva,
ki je tudi odprl sejem. Tor-
kove slovesnosti ob otvori-
tvi celjskega spomladan-
skega sejma Ideja 88 so se
udeležili tudi Mika Špiljak,
član Sveta federacije in šte-
vilni drugi predstavniki
družbenopolitičnih organi-
zacij iz naše in sosednje re-
publike.
Letošnji sejem je sestav-
ljen iz treh delov; predstav-
ljajo se izdelovalci računalni-
ških programov in opreme,
avtorji idej in patentov ter
izdelovalci poslovnih in no-
voletnih daril.
Sejem je pravzaprav še
mlad (letošnji je šele drugi
po vrsti) in bo vsekakor v na-
slednjih letih doživel še pre-
cej sprememb. V primerjavi
z lanskim sejmom je letos
večja in kakovostno boljša
ponudba poslovnih in novo-
letnih daril ter računalniških
programov, precej slabše pa
so se odzvali inovatorji (če
odvzamemo projekt Yu-spit,
ki se predstavlja posebej
v novozgrajeni dvorani). To-
krat so organizatorje ŠRC
Golovec v veliki meri pustili
na cedilu tudi celjski inova-
torji, ki se predstavljajo
v manjšem obsegu kot lani
in manjšem kot bi si želeli.
Vse to kaže, da smo še daleč
od tega, da bi »inovativnost
postala sestavina našega živ-
ljenja«, kot je v otvoritve-
nem govoru dejal Andrej
Marine.
ŠRC Golovec tu nedvom-
no čaka še precej dela, če naj
bi Ideja postala dopolnilo je-
senskemu obrtnemu sejmu
in osrednja slovenska pred-
stavitev inventivne dejavno-
sti. Potrebno pa je povedati,
da vse le ni odvisno od orga-
nizatorja sejma, pač pa je le-
tošnja predstavitev le odraz
stanja na področju inovacij-
ske dejavnosti pri nas, ko so
inovatorji, bolj kot ne, pre-
puščeni samim sebi.
Kot je ob takšnih manife-
stacijah že v navadi, je orga-
nizator pripravil tudi soraz-
Ob tokratnem sejmu so se
bolj, kot smo v Celju nava-
jeni odzvali gostinci. Poleg
posebne ponudbe v resta-
vraciji Golovca so pripravi-
li posebno ponudbo še v Ce-
leii (teden slovenskih jedi),
Merxu (dnevi stekov in bif-
tekov), Turški mački (dnevi
testenin in solatnih bifejev)
in tudi v žalskem Rubinu
(kitajska kuhinja).
merno bogat program
spremljajočih prireditev. Že
včer^ je bilo predavanje
o uporabi mikroračunalni-
kov v gospodarstvu s poseb-
nim poudarkom na drobnem
gospodarstvu. Danes (v četr-
tek) bo okrogla miza o ovirah
pri reaUzaciji projekta Yu-
spit (skupni program izvoza
turizma SFRJ), jutri (v pe-
tek) pa se bodo v Golovcu
zbrah inovatorji. Najprej bo
posvet o uresničevanju no-
vega zakona o zaščiti izu-
mov, tehničnih izboljšav in
znakov razlikovanja, nato pa
še posvet o inovacijski politi-
ki in inovacijskih ciljih, ob
zaključku pa bo popoldne še
skupščina DIATI SR Slove-
nije.
S.ŠROT
Vloga občil v demokratizaciji
Vloga množičnih občil v procesu demokratizacije
- tako so naslovili okroglo mizo, ki bo v sredo, 30.
Diarca ob 17. uri v spodnji stranski dvorani Narod-
nega doma v Celju.
Pripravljata jo celjski aktiv Društva novinaijev Slo-
venije in občinska konferenca Sociahstične zveze
v Celju, nanjo pa so povabih številne ugledne sloven-
je novinarje, kot so Manca Košir, Tit Dobršek, Božo
Kovač, Robert Botteri, Franci Zavrl in Boris Bergant
^ot predsednik slovenskega društva novinaijev.
^eveda pa pričakujejo tudi številne občane, ki jih pro-
blematika zanima.
pziia tik pred zdalci
centru so prejšnji teden podpisali inici-
^^stino o ustanovitvi nove delovne organizacije
^inte drugo malo produkcijsko enoto v Celju (za
fait\xn^\ *f * *e uspešno posluje), kjer bodo aprila z izdelavo
Pole* . ^ programov začeli trije zaposleni,
f f ^^^^^^ občinske konference mladih so ustanovitelji
liorai ^^.^^^ci Razvojnega centra in Kovinotehne, le-ti pa
fer Sam ^ ^ vseh tozdih obravnavati akte za ustanovitev
*stano °t^^'^^^'^^ ^PO'"^'^"^ ° združevanju dela in sredstev za
t Vizi^^ nove male produkcijske enote. Z delom naj bi
t posi začeU predvidoma aprila, prostore pa so našh
I ^iovni stavbi Nivoja v Škvarčevi uhci.
I I. FIDLER
Celje Je ohromljeno
Delavci Komunalnega tozda Ceste kanalizacije so že pred dvanegstimi dnevi pričeh
obnavljati Vodnikovo uhco v Celju, dela pa naj bi končali v prvih dneh maga. Ta čas bo
v centru mesta veljal drugačen prometni režim, vse obvoze in posebne dovoze pa so seveda
ustrezno označih. BP. Fotp: EM
2. STRAN - NOVI TEDNIK
24. IVIAREC 19a
Delegati na Celjskem so bili Jallnovidni
Podpora kanuiaacllsklh konfennc Janozu Stanovniku In Molel Drčar-Murko
Delegati občinskih kandidacijskih
konferenc na celjskem območju so
prejšnji teden glasovali tako kot da
bi vedeli, da bosta ta teden samo še
dva možna kandidata za predsednika
predsedstva SR Slovenije (ker odprte
kandidatne liste za to funkcijo po
ustavi in volilni zakonodaji niso
možne, bo enega kandidata določila
republiška kandidacijska konferenca
29. marca). Povsod (s celjske občinske
kandidacijske konference smo poro-
čilo objavili prejšnji teden) so podpr-
li Janeza Stanovnika in z nekaj manj
glasovi Mojco Drčar-Murko. Edina iz-
jema je bila konferenca v Slovenskih
Konjicah, kjer je za Stanovnikom do-
bil največ glasov Ciril Zlobec.
V vseh občinah so soglasno podprh
tudi kandidaturo Mirana Potrča za
predsednika skupščine SRS, za pod-
predsednika pa so dobili največ glasov
Jože Knez, Aleksander Ravnikar in
Danica Železnikar. Za predsednika
zbora združenega dela je dobil ncuveč
podpore Valentin Dvojmoč, za pred-
sednika zbora občin Vlado Breznik in
za predsednika družbenopolitičnega
zbora Tone Anderlič. Med možnimi
kandidati za člane predsedstva SR
Slovenije so podprli zlasti Janka Ple-
terskega, Emila Milana Pintarja, Mili-
co Ozbi^ in Dušana Pluta (Šmaije) ter
dr. Petra Novaka (Šentjur).
Nekgj zagat pri glasovanjih so po-
vzročih odstopi posameznih možnih
kandidatov. Tako so na primer v žalski
občini na temeljnih kandidacijskih
konferencah večinsko izbrali Andreja
Marinca za kandidata za funkcijo
predsednika predsedstva, na občinski
pa o njem niso mogli več glasovati.
Podobno je v velenjski občini za člana
predsedstva dobil najprej vso podporo
Matjaž Kmecl, ki pa je prav tako odsto-
pil od kandidature. To je pri nekaterih
delegatih povzročilo dvom o upraviče-
nosti glasovanja za možne kandidate.
Sicer pa so v razpravah zahtevali pred-
vsem še bolj skrbne priprave na voli-
tve v bodoče. V Šentjurju so pogrešali
obrazložitve zlasti za kandidate za
predsednike in podpredsednike v re-
publiških samoupravnih interesnih
skupnostih, v Mozirju so menili, da so
se možni kandidati s programi pred-
stavili prepozno in da je med njimi
premalo mladih ljudi. Za kandidate
v skupščinah samoupravnih interes-
nih skupnosti je bilo sploh malo raz-
prav. Posebej so podporo izrekli le
v Slovenskih Konjicah svojima soob-
čankama Sonji Punčuh in Marinki Ha-
senbihel, ki kandidirata za funkciji
predsednic skupščine skupnosti otro-
škega varstva SR Slovenije in zbora
uporabnikov skupščine skupnosti so-
cialnega skrbstva Slovenije. Dodatnih
predlogov je bilo malo - v Velenju so
evidentirali Vaneta Gošnika za pred-
sednika skupščine kulturne skupnosti
in Alojza Filipančiča za predsednika
republiške zdravstvene skupnosti,
v Šentjurju pa Edvina Tovornika za
podpredsednika zbora združenega de-
la republiške skupščine.
Za najodgovornejše dolžnosti v ob-
činah so potrdih dosedanje nosilce
funkcij v Mozirju, Šmarju in Žalcu,
drugod pa so spremembe majhne.
V Laškem so bile tri: za predsednika
družbenopolitičnega zbora kandidira
Andrej Mavri, za predsednico zbora iz-
v^alcev v izobraževalni skupnosti Sla-
vica Šmerc, za predsednico občinske
zdravstvene skupnosti Marija Rum-
bak. V Šentjurju so za predsednico
skupnosti socialnega skrbstva podprli
Marijo Krajnc, za podpredsednico pa
Majdo Kop. V skupnosti za varstvo
pred požari je dobil podporo za pred-
sednika Branko Oset in za podpred-
sednika Ratko Pušnik. V Slovenskih
Konjicah so kandidatne liste podprli,
tam, kjer sta bila dva kandidata, pa so
se opredelili za enega: tako bi naj ostal
predsednik družbenopolitičnega zbo-
ra Miroslav Peško, predsednik občin-
ske raziskovalne skupnosti Savo Grilj,
namestnik predsednika skupščine
skupnosti za zaposlovanje Milan Hren
in predsednik zbora uporabnikov te-
lesnokulturne skupnosti Janko
Kohne.
IZJAVE, MNENJA...
Andrej Marine, član Predsedstva SR Slo-
venije ob otvoritvi sejma Ideja 88:
»Znanje in moderna tehnologija, katere nosilec je
ustrezno usposobljen, motiviran in izobražen človek
sta pridobila na pomenu kot najpomembnejši razvojni
tvorec. Če k temu dodamo, da nam primanjkuje kapi-
tala in da imamo premalo izkoriščena delovna sredstva
in tudi že razpoložljivo znanje, potem je na dlani, daje
lahko inovativnost pomembnejši vzgib našega bodo-
čega razvoja. Zaenkrat je odločilnega pomena, da spre-
menimo družbeno zavest o pomenu znanja in ustvar-
jalnosti za splošni družbeni razvoj. Inovativnost mora
postati sestavina našega življenja. Postati mora mno-
žično gibanje, ki naj ga usmerjajo ustvarjalne subjek-
tivne sile. Inovativnost morajo vzeti v zakup poslo-
vodni kadri in ne le posamezni strokovnjaki. Podpirati
ga mora ekonomska politika in ves sistem socialistič-
nega samoupravljanja, ki naj tudi sam doživi družbeno
inovativne spremembe. Prizadevanje za inovativno
družbo pomeni prizadevati si za resnično samouprav-
ljanje.« _
Filip Beškovnik, predsednik medobčin-
skega sveta SZDL Celje, o problemih inva-
lidov in njihovih organizacij:
»Sam sem si nekatere obveznosti nakopal, a vidim,
da jim nisem kos. Tako opažam, da tudi o problematiki
naših društev prav malo vem. Toliko sem seznanjen,
da vaše regijske organizacije nimajo včasih denarja
niti za plačilo tajnika, kaj šele pomoči, ki bi jih, društva
potrebovala. Osebno sem spoznal vašo stisko. Veliko-
krat nastopijo težave tudi zato, ker se vaše zagate ne
rešujejo kom.pleksno, ampak preko sisov, ki denar
razdrobijo, da peščica, ki jo dodelijo vam, res ne more
zadostovati za preživetje. Obljubljam, da se bom za
vaše probleme bolj zavzemal, samo opozorite nanje,
saj denar ni vse, včasih je že razumevanje dovolj.«
Sentlur v senci
¥oč iruda za onotno katlrovsko politiko
na CoUskom
šentjurska občina se bo
z zadnjega mesta na lestvici
ustvarjenega družbenega
proizvoda v letu 1986 povz-
pela le na dva načina. Z iz-
koriščanjem lastnih moči,
znanja in rezerv ali pa
z vključevanjem zunanjih
nosilcev razvoja, so ugotav-
ljali komunisti na svoji let-
ni programsko-volilni kon-
ferenci.
Šentjursko gospodarstvo
je že dolgo odrinjeno v senco
celjskega in tudi razvoj temu
primerno zaostžoa, po drugi
strani pa je za šentjursko ob-
čino bližina velikega indu-
strijskega središča ugodna.
Upoštevati je treba, da je pri-
bližno polovica Sentjurča-
nov zaposlenih v delovnih
organizacijah izven občin-
skih meja, večina pa je delo
našla prav v celjski občini.
Vendar pa šentjursko gospo-
darstvo zaradi neenakih po-
gojev dela in osebnih dohod-
kov zapušč^o tudi strokov-
njaki, ki bi lahko s svojim
znanjem pripomogli k hitrej-
šemu in uspešnejšemu raz-
voju.
Ob podatkih, da se v zadnjih
letih šentjursko gospodarstvo
ni širilo in vlagalo v perspek-
tivne proizvodne programe ter
zaradi majhne akumulacije te-
ga tudi v prihodnje ne bo zmo-
glo, so dejstva še bolj zaskrb-
ljujoča. S prestrukturiranjem
celjskega gospodarstva bo naj-
brž tehnološki višek delavcev
iz šentjurske občine večji in
v matični družbeno-politični
skupnosti jim bodo le s težavo
našli delovna mesta.
Prav zaradi tega je pobuda
za enoten sistem zaposlovanja,
ki bi ga morale ustvariti vse
občine celjskega območja, toli-
ko bolj nujna. Zdaj je, smo lah-
ko slišali v razpravi Mirka
Čandra na programsko-volilni
konferenci šentjurskih komu-
nistov, kadrovska politika
v slepi ulici in čeprav so v obči-
ni vsi potrebni nosilci njenega
razvoja, vseeno ne delujejo po-
vezano. V občini se letno spro-
sti približno 40 delovnih mest,
lani pa so za nadaljevanje šola-
nja podelili 900 štipendij. Ka-
dre, so ugotavljali, tako vzgaja-
jo in jim pomagajo pri izobra-
ževanju za druge delovne orga-
nizacije, lastno gospodarstvo
pa zaradi slabših delovnih po-
gojev in osebnih dohodkov
ostaja brez strokovnjakov.
Fluktuacija kadrov med de-
lovnimi organizacijami je nor-
malen in za ustvarjalnejše delo
celo nujno potreben pojav,
vendar morajo v šentjurskem
gospodarstvu ustvariti pogoje,
da se bodo strokovnjaki tudi
vračali in ne le odhajali.
IVANA FIDLER
Borci za
zdravje
Borci v konjiški občini
v zadnjem času niso zado-
voljni z odobravanjem kli-
matskega zdravljenja, o če-
mer nameravajo v svojem
poročilu 30. marca med dru-
gim spregovoriti na pro-
gramsko volilni skupščini
Zveze združenj-borcev NOV
Slovenske Konjice.
Od 88 zahtevkov je zdravni-
ško klimatsko zdravljenje do-
bilo le 32 borcev, dva od njih
pa na zdravljenje nista odšla.
Od Zdravstvenega doma Slo-
venske Konjice želijo doseči
večje sodelovanja in pripomi-
njajo, da lani kot člana konzi-
lija pri obravnavi pacienta-
borca, za zdravljenje niso po-
klicali niti enega borca. Lani
je odšlo na klimatsko zdrav-
ljenje samo 6 odstotkov bor-
cev, ali znatno manj kot iz
drugih, manj razvitih občin,
medobčinsko povprečje
takšnega zdravljenja znaša
namreč skoraj 18 odstotkov.
Borci konjiške občine zato
predlag^o, da bi bilo klimat-
sko zdravljenje urejeno po re-
publiškem družbenem dogo-
voru. Prav tako opozarjajo na
podatek, da je bilo lani
v Zdravstveni dom napote-
nih 93 borcev za sistematični
pregled, vendar so jih pregle-
dali le 50, ali toliko, kolikor je
bilo posebej zagotovljenega
denarja, pa še ti niso prejeli
nobenih izvidov o pregledu.
Kot rečeno, je to samo ena
izmed tem na volilni skupšči-
ni, ki bo med drugim tudi pri-
ložnost za obravnavo števil-
nih tegob in težav, s katerimi
se srečujejo borci pri svojem
delu in v življenju.
MATEJA PODJED
Zalcaj neicateri molčijo?
v nekaterih občinah se
vse pogosteje pojavljajo
zahteve po deprofesionali-
zaciji posameznih funkcij.
Najbolj glasni v tem smeri
so v zadnjem času laški
mladinci, njihovemu mne-
nju pa pritrjujejo še nekate-
ri drugi. V laški občini je
pobudo sprejela občinska
konferenca socialistične
zveze, katere predsednik je
v novem mandatu neprofe-
sionalec. Občinskih plotov
pa zahteve o deprofesionali-
zaciji še niso preskočile.
Ne gre zato, da bi morali
zdaj kar povsod in za vsako
ceno slediti modelu laške (in
še nekaterih) SZDL. Navse-
zadnje se evforično posne-
manje takšnih in drugačnih
modelov še nikoli doslej ni
izkazalo za dobro in pamet-
no. Vprašanje »deprofesi-
onalizacija da ali ne?« goto-
vo zahteva tehten preuda-
rek, kd^ in kje jo je mogoče
ali celo nujno izpeljati. Toda
tudi tisti v posameznih obči-
nah, ki podpirajo deprofesi-
onaiizacijo v občinskih orga-
nih, so mnenja, da takšni
procesi nimajo pravega smi-
sla, če ostanejo brez odmeva
v medobčinskih in republi-
ških organih. Od tam pa ni
zaenkrat skoraj nobenega
glasu, četudi so laški mladin-
ci že pred meseci poslali
v razpravo pobude o drugač-
ni organiziranosti medobčin-
skih svetov in o racionaliza-
ciji v republiških organih.
Največ, kar so »zgorj(j
o takšnih pobudah pripon
nili, je bilo, da bi »v trenu
nih razmerah deprofesional
zacija pomenila korak na?
pri uresničevanju ciljev
nalog ter vloge posamezni
družbenopolitičnih organ
zacij.« Vsekakor preohlapr
in preveč formalna obrazli
žitev pomislekov proti di
profesionalizaciji. ]
Morda pa je molk I
s takšnimi frazami odpr»
Ijeno vprašanje še najbo
udobno glede na nevarnos
da bi brezkompromisna ra
prava ponekod morda pok
zala potrebe po drugačni o
ganiziranosti. To pa bi nek
terim tudi spodmakni
stolček.      NADA KUME
Sprejeli letošnio resoiucilo
Učinkovitejše naj bo poslovanje z občani
z zadnjo sejo celjske ob-
činske skupščine so tudi
v Celju dobili letošnjo reso-
lucijo. Delegati so namreč
sprejeli predlog tega doku-
menta, ki se deloma razli-
kuje od osnutka. Do spre-
memb je prišlo na osnovi
pripomb na osnutek in spre-
memb, ki so posledica ukre-
pov Zveznega izvršnega
sveta.
V predlogu resolucije so
sprememb predvsem mate-
rialne okvire razvoja, ki so
nižji kot v osnutku, vendar
še vedno višji kot v republi-
ki. Do sprememb je prišlo
tudi pri opredeljevanju druž-
benih dejavnosti, kjer so nji-
hovo delovanje usklajevali
z dohodkovnimi možnostmi.
Novost pa je tudi opredelitev
o pospeševanju razvoja
drobnega gospodarstva, ki
naj bi se hitreje razvijalo
s pomočjo obveznic. Pri se-
stavi predloga resolucije so
v občini ugotavljali, da so na-
povedi organizacij združene-
ga dela kljub ukrepom dokaj
optimistične. Tudi rezultati
gospodarjenja posameznih
organizacij kažejo, da je pri-
šlo do pozitivnih premikov
in da se je le v dveh organiza-
cijah stanje lani poslabšalo.
Te premike pripisujejo tudi
akciji za spodbujanje uspeš-
nosti gospodarjenja. V tem
času imajo precej težav v Že-
lezarni Štore zaradi nedavne
okvare in s tem izpada proiz-
vodnje, v težavah pa je tudi
Žična in celotno gradbeni-
štvo. V družbenih dejavno-
stih pa se ubadajo z vpraša-
njem, kako uresničiti pro-
grame. Na to temo je bila
uglašena tudi ena od razprav
delegatov. Predstavnica os-
novnega šolstva je opozorila
na izredno težke razmere
v tej dejavnosti. Gre za pro-
storsko stisko, saj od le
1980 Celje ni dobilo nov
prostorov za osnovnošolsi
pouk, število učencev pa
je povečalo za 600, kar je C
volj za novo osnovno šo
Na več šolah bi bila potreb
nujna obnovitvena dela,
kar pa ni denarja. ^
Delegati so na zadnji s(
občinske skupščine tudi o(
njevali delo izvršnega sv«
in upravnih organov. Spreji
so poročila o njihovem d«
in podprli racionalizacijo t
modernizacijo občinske upi
ve, ki naj bi bila učinkovit
ša zlasti v poslovanju z ob^
ni. Izvršni svet pa naj pripi
vi celovitejši program modi
nizacije in ga predloži skv
ščini v obravnavo. V prihc
nje pa so predlagali, da naj
bilo poročilo o delu uprav«
organov sestavljeno bolj v:
binsko, z ugotovitvami o p<
mikih v njihovem delu, tai
pa naj bi bilo organizacijst
poudarkov.
Na drugi strani pa je de
gacija Ema zahtevala, da
razbremeni gospodarst>
saj so izračunali, da so let
različni prispevki večji ^
lani. O tej problematiki f
bi izvršni svet pripravil '
tančnejšo analizo, pobU'
Ema o zmanjšanju različr
prispevkov pa naj bi uvelj^
Ijali tudi republiški delegs
Strolcovniaki se vozijo v sosednje
občine v Žalcu pa jili primanjkuje
Na programsko volilni seji OK
ZKS v Žalcu, ki je bila v torek po-
poldne, so največ pozornosti nameni-
li gospodarjenju v občini in s tem
v zvezi tudi prenovi gospodarstva.
Razpravljalci so med drugim opozo-
rili na nekatere težave, ki se v gospo-
darstvu občine nadaljujejo že nekaj
let. Zlasti težko je, ker je družbeni
proizvod v občini realno upadel, za
5 odstotkov, eden izmed vzrokov za
to pa je tudi v prepočasnem procesu
prestrukturiranja gospodarstva.
Lanskoletni kazalci o gospodarjenju
v občini so morda na prvi pogled celo
spodbudnejši kot smo jih pričakovah,
vendar ni vzroka za kakšno samozado-
voljstvo, so menili na seji. Vedno več
je organizacij združenega dela, ki po-
slujejo na meji donosnosti, povečujejo
pa se tudi izgube. Ena izmed svetlih
točk je ta, da so izvozni rezultati dobri,
saj se je izvoz v primerjavi z letom
poprej realno povečal za desetino, do-
bršen del izvoza pa predstavljajo tudi
končni izdelki. Močno se je zmanjšal
uvoz in pokritje uvoza z izvozom je
najugodnejše v celjski regiji. Tudi iz-
voz je realno v regiji najbolj narasel
v Žalski občini. V prizadevanja za bolj-
še gospodarjenje in prenovo gospodar-
stva se bodo morali še bolj vključiti
komunsti.
Težave so seveda tudi kadri. Precej
strokovnjakov se vozi na delo v sosed-
nje občine, v kolikor pa bi v žalski
občini hoteh hitreje izpeljati proces
prestruktuiraja gospodarstva, so izo-
braženi kadri še kako potrebni. Kam
lahko pripeljejo strokovno slabo pod-
kovani kadri, se je že ničkolikokrat
pokazalo. Zadnji primer je Montana.
V Žalcu ocenjujejo, da je bil to eden
izmed glavnih vzrokov za nastalo izgu-
bo, zaradi tega in še drugih pomanjk-
ljivosti, pa ni bilo drugega izhoda kot
uvedba ukrepa družbenega varstva.
Precej besed na seji so namenili tudi
delu komunistov v osnovnih organiza-
cijah v krajevni skupnosti. Komunisti
bi morali biti bolj kot doslej vključeni
v vsa dogajanja v krajevnih skupno-
stih, v vrste zveze komunistov pa bo
treba dobiti več mladih članov. To pa
bo mogoče le, če bo delo in obnašanje
bolj življenjsko in ne preveč fo-
rumsko. JANEZ VEDENIK
n/. MAREC 1988
NOVI TEDNIK - STRAN 3
KOMENTIRAMO
KO bi bilo
povsod tako
prejšnji teden so se v Žal-
cu delegati zbrali na obč-
jjgrn zboru Občinske gasil-
ske zveze Žalec.
V prejšnjih sestavkih
srno velikokrat pisali kri-
tično o delu te zveze, ki so
ga kalili slabi medsebojni
odnosi in druge nepravil-
nosti. Na zadnjem občnem
zboru pa smo bili prijetno
presenečeni. Novo vod-
stvo, izvoljeno lani na iz-
rednem občnem zboru je
- tako vsaj trenutno kaže
- dobro zastavilo svoje de-
lo. Predvsem želi v svojih
humanitarnih vrtah red,
disciplino, medsebojno
spoštovanje, delo, odkri-
tost, skrb za najmlajše, za
boljšo izobrazbo kadrov,
racionalno izkoriščanje in
varovanje obstoječe tehni-
ke. Marsikdo bo rekel, da
so to samo besede na papir-
ju, vendar vs^ v žalskem
primeru ni tako, kar je po-
kazal zadnji občni zbor
z dobrimi razpravami ter
nekatere uspešno izpeljane
akcije. Šli so celo tako da-
leč, da že razmišljajo tudi
o uvedbi računalništva
v svoje delo (predloga
predstavnika občinske ga-
silske zveze Celje in pred-
sednika gasilskega društva
Šempeter) ter o specializa-
ciji posameznih društev ta-
ko s kadri kot opremo za
področja gašenja, reševa-
nja iz vode, pri potresih,
z višinskih stavb itd. Če bo-
do gasilci združeni v občin-
ski gasilski zvezi Žalec ta-
ko složno, odkrito in dobro
nadaljevali svoje delo, bo-
do ponovno samo za vzor
ostalim organizacijam.
TONE VRABL
Rezerve so - v novem in še
bolj v neiziforiščenem znanju
Dobro In drugačo Izuedena konforonca celjskih komunistov
Minulo sredo je 264 dele-
gatov osnovnih organizacij
ZK v celjski občini izvedlo
občinsko konferenco in iz-
volilo devet novih članov
sicer 49-članskega komite-
ja, ta pa je takoj po konfe-
renci na svoji prvi seji za
predsednika občinskega ko-
miteja izvolil Alberta Lebi-
ča iz Blagovnega centra soz-
da Merx.
Konfereca celjskih komu-
nistov je potekala pod ambi-
Za večjo iniciativnost ko-
munistov, ki naj se odraža
zlasti v novi vsebini in raz-
voju tržišča, lastninskih od-
nosih, reviziji razvojnih
modelov, deregulativi in
debirokratizaciji ter v mo-
tivaciji za ustvarjalno delo,
se je zavzel tudi Štefan Ko-
rošec in poudaril, da bodo
morali jasnejše odgovore in
usmeritve dati aprila in
maja republiške, pokrajin-
ski in zvezna konferenca ko-
munistov.
cioznim sloganom Kako naj
se (v Celju) rešimo iz prime-
ža razvojno-tehnološke stag-
nacije. V kritično razgibani
razpravi je sodelovalo 20 de-
legatov med njimi kot gost
tudi Štefan Korošec, član
predsedstva CK ZKJ.
Konferenca je bila dobro
pripravljena in letos na pose-
ben, drugačen način, saj so
delegati že prej v šestih de-
lovnih skupinah poglobljeno
preučili gradivo, ocene in de-
lovne usrneritve. Če poskusi-
mo strniti nekatere bistvene
poudarke iz razprave, mora-
mo najprej omeniti realno-
optimističen ton in ostrino
za preseganje političnega in
delovno-poslovnega malo-
dušja, ki ne najde motivov za
izhode iz družbene in gospo-
darske krize. Več veljave de-
lu in znanju, večja posamič-
na in kolektivna odgovor-
nost, večja prodornost novih
idej in inventivnosti, manj
negibnosti in čakanja, teme-
Ijitejše opredeljevanje do-
brih in slabih gospodarjev
ter manj izgovarjanja na zna-
ne in neznane zle sile, ki one-
mogočajo premike k boljšim
dosežkom v gospodarstvu in
družbenih dejavnostih - to
so bih najpogostejši apeh
celjskih komunistov. Pri
tem smo pogrešali več pred-
logov, kako in s kakšnimi
političnimi prijemi doseči
večjo iniciativnost komuni-
stov.
Zaskrbljujoč je podatek, ki
ga povzamemo iz poročila
o evidentiranju in kandida-
cijskih postopkih za nove
člane komiteja, da namreč
med njimi ni mlajšega od 27
let in, da je povprečna sta-
rost članov komiteja prese-
gla 46 let. To bo vsekakor od
novega oziroma prenovlje-
nega komiteja zahtevalo po-
sebno obravnavo, ki jo bo
mogoče dati v okvir pomla-
ditve članstva.
MITJA UMNIK
Težav le veiiifo
Prejšnji teden so se na redni
letni seji zbrali tudi komuni-
sti laške občine. Sprejeli so
poročilo o delu v preteklih
dveh letih in program za na-
prej ter izvolili nekaj novih
članov v občinski komite ozi-
roma statutarno komisijo.
V občinski komite so bili na
novo izvoljeni: Dare Arse-
njuk, Cveto Brod, Rudi Kav-
čič, Marjan Zor in Jernej Žo-
har, v statutarno komisijo pa
Marjan Gombac in Franc Ho-
čevar.
V obširni razpravi so komu-
nisti ponovno opozorili na vr-
sto nepravilnosti in težav, ki se
pojavljajo v družbi. Tako so
spregovorili o težavnem polo-
žaju družbenih dejavnosti,
predvsem zdravstva in izobra-
ževcinja, o izvozni politiki, ki
izvoznikom ne zagotavlja nor-
malnega preživetja, o nesmi-
slih, ki krojijo kmetijsko politi-
ko in o (kljub programom raci-
onalizacije) vse bohotnejši re-
žiji in administraciji. Dane
Rine in Janez Zahrastnik pa
sta spregovorila o položaju
Slovenije v Jugoslaviji in
v svetu.
Eden od delegatov je v svoji
razpravi opozoril tudi na ved-
no večji razkorak med bogati-
mi v naši družbi na eni strani
in revnimi na drugi, saj je ved-
no več delavcev na robu preži-
vetja. Med konkretnejšimi
vprašanji je bila zahteva, da
Ljubljanska banka pojasni
svojim varčevalcem, kako je
lahko odpisala del Agrokomer-
čevega dolga in zakaj v SDK
ne razčiščujejo odgovornosti
za dopuščanje takšnih in dru-
gačnih Agrokomercev oziro-
ma, kako lahko do takih nepra-
vilnosti sploh prihaja.
Laški komunisti pa so bili
kritični tudi do svojega dela:
ugotovili so, da je še vedno
preveč forumskega dela, in da
se še premalo vključujejo v ne-
posredne aktivnosti drugih
družbeno političnih organiza-
cij, predvsem socialistične zve-
ze. Ob zaskrbljujočem upada-
nju članstva v nekaterih oko-
ljih so opozorili na to, da niso
dovolj proučili vzrokov za šte-
vilne izstope iz Zveze komuni-
stov. Menili so sicer, da število
članstva samo po sebi ni meri-
lo za kakovost dela organizaci-
je, vendar pa pogosti izstopi ne
morejo ostati brez ustrezne re-
akcije.
Razprava je torej dregnila
v številna pereča vprašanja,
a je navsezadnje ostala le pri
ugotovitvah in opozorilih,
medtem ko konkretnih odgo-
vorov na to, kako razrešiti na-
kopičene težave ni bilo sUšati.
NADA KUMER
Baziforalc do razvitili se veča
z dosožkl ¥ Šentjurju niso zadovoljni
Spremenjen obračunski
sistem in spremembe zako-
na o celotnem prihodku sta
vzroka, da lanskih rezulta-
tov gospodarjenja in rasti
družbenega proizvoda ni
mogoče v celoti primerjati
s poslovnimi rezultati pre-
teklih let, so ugotavljali
"ilani šentjurskega izvršne-
ga sveta na svoji zadnji seji.
Sicer pa velja, da so poslov-
ni rezultati šentjurskega
gospodarstva navidezno,
brez upoštevanja deflator-
skih stopenj, ugodni - real-
no pa je za optimizem manj
vzrokov.
Družbeni proizvod je v pri-
n^eijavi z letom 1986 porasel
za 131 odstotkov, vendar ob
'upoštevanju deflatorske
stopnje to realno pomeni le
0.2 odstotka. Z občinsko re-
solucijo so v Šentjurju za la-
f^i načrtovan 3 do 4 odstotno
'■ast,.še po podatkih ob de-
^etmesečju pa je stopnja ra-
sti dosegala 0,7 odstotka. Na
padec rasti družbenega pro-
izvoda je torej vplivalo viša-
nje cen v zadnjih treh mese-
cih, saj so deflatorsko stop-
njo v repubhškem Zavodu
za statistiko izračunavali gle-
de na porast cen na drobno.
Nekoliko bolj ugodna,
v primerjavi z republiškimi
podatki pa že kar razveselju-
joča, je rast industrijske pro-
izvodnje, ki je v šentjurski
občini presegla 10 odstotkov
- načrtovan so 2 do 3 odsto-
ten porast - v republiki pa se
je zmanjšala za dve desetinki
odstotka. Za pol odstotka so
v občini presegli tudi 2 od-
stotno načrtovano rast zapo-
slovanja, veliko slabši pa so
zunanje trgovinski rezultati.
Izvoz so v šentjurski obči-
ni v primerjavi z letom 1986
sicer povečali za dober od-
stotek, vendar so dosegli le
90 odstotkov načrtovanega
izvoza. Uvoz pa so v primer-
javi    s    preteklim    letom
zmanjšah za nekaj več kot
8 odstotkov, a še vedno pre-
segh načtovanega za skoraj
6 odstotkov.
Izgubo so ob koncu po-
slovnega leta zabeležili le
v treh tozdih - v Toprovi Mo-
di, Emovih Kotlih in Alposo-
vi Cevarni - vendar so jo
v vseh treh kolektivih pokri-
li z lastnimi revalorizacijski-
mi rezervami. Še vedno pa
ostaja ključen problem šent-
jurskega gospodarstva nizka
stopnja akumulacije, kije la-
ni dosegla le 780 milijonov
dinajev in ostaja nominalno
na ravni leta 1986. V indu-
strijski proizvodnji so aku-
mulacijo ustvarili le v Bo-
horjevi Žagi, Tolu, Orodju in
opremi ter v Tajfunu, na ra-
čun ugodnih posojilnih po-
gojev je močno porastla v tr-
govinski dejavnosti, občut-
no - kar za petino - pa se je
zmanjšala v kmetijstvu.
IVANA FIDLER
Največja proizvodnja, najsiabša presicrba
l^marskl sls za preskrbo nima dovolj denarja
sesf premoru se je v Šmarju
trn«? predsedstvo konference po-
SZm 6 ^ pri občinski konferenci
J;;.Smarje pri Jelšah. Med drugim
v m opredelilo do aktivnosti
^ov ^^^^^ marcu, mesecu potrošni-
ka ra razglasila konferenca
slavr '"'Revnih skupnosti Jugo-
prog^^ pripravila poseben akcijski
Propr^^^'^^^^^ menilo, daje akcijski
vseni v mesecu potrošnikov pred-
trošnisu^u^'^'^'^^ za oživitev dela po-
budo 7 ^^^tov, dalo pa je tudi po-
ne ■ ustanovitev diskontne trgovi-
v šmarski občini ni.
Ob oceni možnosti zagotavljanja ne-
motene preskrbe s pomembnejšimi
prehrambenimi proizvodi, ki jo je pri-
pravil Merxov Marketing sektor, je
šmarsko predsedstvo konference po-
trošnikov opozorilo na še vedno nere-
šen problem združevanja sredstev po
domicilnem principu oziroma na to,
da občina Šmarje pri Jelšah ne bo spo-
sobna zagotavljati sredstev za pokriva-
nje negativnih razlik pri prodaji dolo-
čenih proizvodov v široki potrošnji.
Ob dejstvih, da se okoli 3 tisoč delav-
cev dnevno vozi na delo v občino Ce-
lje, da je občina Šmarje pri Jelšah naj-
slabše preskrbljena z mesom in mleč-
nimi proizvodi in daje šmarska občina
ena vodilnih proizvajalk mleka in me-
sa na Celjskem, bo treba zagotavljanje
osnovne preskrbe v regiji urediti dru-
gače kot to predlagajo v Merxu.
Na spremembe in dopolnila samo-
upravnega sporazuma o temeljih pla-
na razvoja PTT prometa do leta 1990 je
predsedstvo menilo, da je besedilo
premalo jasno, zlasti glede na to, da
organizacije združenega dela in obrtni-
ki v občini Šmarje pri Jelšah že sedaj
plačujejo dvakrat višjo ceno impulza
za razvoj tovrstnih zmogljivosti.
M. A.
SVETmO TEDNOM
Piše Slobodan Vulanovič
Noriega popušča,
razpieta še ni
Močni mož Paname, kot ga imenujejo, general Manuel
Antonio Noriega, po petih letih krojenja panamske poli-
tike odhcoa. Očitno namreč, da je njegov odhod spričo
razvoja dogodkov - gospodarski in politični pritiski ZDA,
poskus vojaškega udara, napadi opozicije - neizogiben.
Ostaja le še vprašanje, kdaj bo to storil. Generla namreč za
svoj odstop zahteva določene pogoje, ki pa jih ZDA in
domača opozicija zavračajo. Želi, naj v ZDA umaknejo
tožbo, ki ga bremeni sodelovanja s kokainsko mafijo.
Hoče tudi ostati v Panami in sodelovati pri preoblikovanju
vojaškega vrha in vlade, kot pravi.
Toda vse generalove zahteve so naletele na gluha ušesa.
Dobil je le jamstva za politični azil, med drugim iz Španije
in Francije. Noriega je poskusil še z eno karto - odstopil
n^j bi po splošnih volitvah, ki naj bi jih sklicali prihodnje
leto. Toda ameriški State Department je potrdil, da ZDA
ostajajo pri dosedanjem stališču in da mora panamski
general v dobro države in zaradi vzpostavitve demokracije
v Panami čimprej predati oblast.
Američani menijo, da jim ne bo treba izvajati nobenih
novih pritiskov na Panamo, saj popolnoma zadoščajo že
dosedanji - zamrznitev panamskih skladov v ameriških
bankah in ustavitev izplačil nadomestil za uporabo
Panamskega prekopa. Noriega pa je razglasil v državi
obsedno stanje in oznanil, da je Panama v »neobjavljeni
vojni« z ZDA.
Oglejmo si zgolj na kratko potek zgodovinskih dogod-
kov, kije nazadnje pripeljal do tolikšne zaostritve. ZDA so
leta 1903 izpod Kolumbije »osamosvojile« Republiko
Panamo, da bi si tako zagotovile nadzor nad ozemljem
okoli prekopa, ki so ga začeli graditi leto kasneje. Ameri-
čani so skrbeli za prekop in hkrati upravljali s panamskim
gospodarstvom. Panamska valuta je še dandanes ameriški
dolar.
Po desetletjih lenega političnega življenja, zaznamova-
nega s korupcijo, je leta 1968 oblast prevzela vojaška junta
pod vodstvom generala Omarja Torrijosa. V njeni politiki
so bili močni elementi peronizma in nacionalizma. Leta
1977 sta ameriški predsednik Carter in Torrijos sklenila
sporazum, po katerem naj bi prekop leta 2000 prešel
v panamske roke.
Torrijos je umrl v nepojasnjeni letalski nesreči leta 1981.
Dve leti kasneje je postal vojaški poveljnik general No-
riega, kije bil prej zadolžen za varnost prekopa v sodelova-
nju z Američani. Norijegovi kritiki pravijo, da se je na glas
šel nacionalista, na tihem pa opravljal umazane posle za
Američane. Toda Američani nad njim vendarle niso imeli
pravega nadzora.
Medtem ko je bil do leta 1980 prekop panamski glavni
vir dohodkov, za ZDA pa velikega prometnega pomena, se
je oboje spremenilo. ZDA so večino prometa med svojim
vzhodom in zahodom preusmerile na kopno. V Panami pa
je zacvetela trgovina z mamili, in država je postala posred-
niško središče za promet z mamili iz Južne Amerike do
odjemalcev na severu.
Noriega se je znašel na udaru Američanov zaradi dom-
nevne vpletenosti v posle z mamili in diktatorskega obna-
šanja, še bolj pa zaradi odnosov s Kubo in Nikaragvo, ki
naj bi ju oskrboval z orožjem in vojaškimi informacijami.
Potem ko je floridsko sodišče na podlagi zaslišanj prič
zahtevalo izročitev Noriege zaradi vpletenosti v mafijske
posle, je predsednik Delvalle odstavil Noriego s položna
vojaškega poveljnika. Toda Noriega, ki je leta 1985 sam
postavil Delvalla na predsedniški položaj, ga je nemu-
doma zamenjal z novim človekom, Manuelom Solisom
Palmo. Tega seveda ZDA ne priznavajo.
Kot rečeno, vsa zgodba še ni končana. Toda poglavitno
vprašanje ni več, ali bo Noriega odšel, temveč, kaj se bo
zgodilo po tem. Stabilnost države je močno načeta, poli-
tične sile pa polarizirane. Noriegov odhod utegne pome-
niti začetek nove drame.
Odmevi po obisku Gorbačova: Svetovna sredstva
obveščanja so obisku sovjetskega voditelja Mihaila Gorba-
čova v Jugoslaviji namenila veliko pozornost. Skupni ime-
novalec večine komentarjev je, daje Sovjetska zveza opu-
stila tako imenovano »doktrino Brežnjeva« in da jugoslo-
vansko-sovjetska deklaracija pomeni model prihodnjih
odnosov Moskve s socialističnimi državami. Komentatorji
opozarjajo tudi na sestavine deklaracije kot so samouprav-
ljanje, neuvrščenost in človekove pravice. Dokument
o gospodarskem sodelovanju pa naj bi izražal napore obeh
držav v iskanju takšnega socializma, ki bi ustrezal potre-
bam ob prehodu v 21. stoletje. Nekaj značilnih naslovov:
»Lastna pot v socializem« (BBC), »Pohvale ,reformistič-
nemu komunizmu'« (Suddeutsche Zeitung), »Gorbačov
v Sloveniji - izložbi socializma« (Frankfurter AUgemeine
Zeitung). Ob tej priložnosti je bilo v tujem tisku zaslediti
tudi veliko pisanja o Jugoslaviji, njenih političnih in
gospodarskih razmerah in težavah. Nenavadno veliko je
bilo člankov o Sloveniji, ki je večinoma kontrastno pred-
stavljena po gospodarski uspešnosti in političnem »libera-
lizmu«.
Ševardnadze v Washingtonu: V Washingtonu so se
začeli pogovori med ameriškim zunanjim ministrom
Georgeom Shultzem in njegovim sovjetskim kolegom
Eduardom Ševardnadzejem. Sogovornika bosta največjo
pozornost posvetila pripravam na moskovski sestanek
med Ronaldom Reaganom in Mihailom Gorbačovom.
Osrednja tema bodo priprave za sklenitev sporazuma
o zmanjšanju strateškega jedrskega orožja za polovico.
Druga pomembna tema pa bo vprašanje Afganistana.
V zvezi s tem so se namreč stvari precej zapletle, kajti na
ženevskih pog^anjih doslej še ni sklenjen sporazum med
Afganistanom in Pakistanom, ki ga SZ zahteva kot pogoj
za umik njenih čet.
Islamska konferenca: V Amanu se je začelo srečanje
zunanjih ministrov 46 držav članic Organizacije islamske
konference. Ministri so izrazili podporo palestinskemu
uporu na zasedenih ozemljih, glede druge glavne teme
- iransko-iraške vojne - pa je pričakovati razhajanja.
4. STRAN - NOVI TEDNIK
24. MAREC 19a
Družbeno varstvo za Montano
Na zasedanju zborov občinske skupščine v Žalcu, ki
je bilo prejšnji teden so se odločili za uvedbo ukrepa
družbenega varstva v Montani.
Izguba v Montani je konec lanskega leta znašala
dobro milijardo dinarjev, kar je dvakrat več od ustvar-
jenega celoletnega prihodka. Sama izguba pa ni glavni
razlog za ukrep, pač pa predvsem bistvene motnje
v samoupravnih odnosih in huje oškodovanih družbe-
nih interesih. Na seji izvršnega sveta so povedali, da
v Montani vlada prava anarhija, da niso pravočasno
oddali niti zaključnega računa in da niso imeli človeka,
ki bi znal oseminpetdesetim delavcem izračunati
osebne dohodke. Na izvršnem svetu so menili, da je
glavni vzrok za takšno stanje v neustreznih kadrih.
Kako bi si sicer lahko razlagali, daje proizvodnja tufov
drugod po svetu prava zlata jama. V Montani so odsta-
vili direktorja Staneta Deisingerja, začasno so omejili
uresničevanje samoupravnih pravic, vodstvo pa so
prevzeli trije člani začasnega kolektivnega organa:
Alojz Lilija, Slavko Mežnar in Veno Satler.
JANEZ VEDENIK
Za tehnološko prenovo rabijo več časa
Ukrep družbenega varstva v Topru daje rezultate, a radi bi ga še podaljšali
v delovni organizaciji To-
per so lansko poslovno leto
zaključili brez rdečih šte-
vilk, saj so tudi v šentjur-
skem tozdu Moda, kjer so
v zaključnem računu sicer
zabeležili 17 milijonov 695
tisoč dinarjev izgub, le-to
sami pokrili iz revaloriza-
cijske rezerve. Sanacijske
uspehe in rezultate začasne-
ga ukrepa družbenega var-
stva v delovni organizaciji
so ocenili kot pozitivne tudi
člani šentjurskega izvršne-
ga sveta, ki pa bodo zborom
občinske skupščine dali
v obravnavo ponoven spre-
jem ukrepa družbenega var-
stva.
Šentjurskima Toprovima
tozdoma Modi in Elegantu
namreč ukrep poteče marca,
ponovno pa naj bi ga uvedli
zaradi tega, ker celotna sana-
cija s tehnološko prenovo,
delno finančno sanacijo ter
reorganizacij skimi ukrepi
v delovni organizaciji zahte-
va več časa. Lansko poslova-
nje v delovni organizaciji To-
per ocenjujejo kot uspešno,
s^ so skor^ vsi kazalci po-
slovanja v primeijavi z letom
1986 boljši. Fizični obseg
proizvodnje   je    približno
7 odstotkov manjši od načr-
tovanega, od tega so v šent-
jurskem tozdu Moda za de-
lovnim načrtom zaostajali za
11 odstotkov, v tozdu Ele-
gant pa so ga presegli za ne-
k^j manj kot odstotek. Načr-
tovanega fizičnega obsega
proizvodnje v Topru niso do-
segli predvsem zaradi slab-
ših rezultatov novembra in
decembra, ko so bile proiz-
vodnje zmogljivosti delno
nezasedene. Tako so v no-
vembru zaostajali dobrih 18
odstotkov, decembra pa že
29,5 odstotkov za načrtova-
nim obsegom.
Izguba v višini nek^ več kot
17 milijonov dinarjev v toz-
du Moda je posledica prene-
senih stroškov iz prejšnjih
let, s^ so v Topru v lanskem
poslovnem letu obračunali
v stroške tudi tretjino na-
knadno ugotovljene izgube
Topsporta in približno 467
milijonov dinarjev pozneje
ugotovljenih poslovnih stro-
škov iz preteklih let. V okvi-
ru celotne delovne organiza-
cije tudi celotni prihodek ne
dosega načrtovanega, kar je
posledica manjše prodaje.
Zaradi manjšega obsega pro-
izvodnje so tudi porabljena
sredstva manjša, več denar
pa so v letu 1987 namci ih^
nujna naložbena v/lr^.
vanja.
V šentjurski občini vidij
prihodnost Toprovih toi
dov Moda in Elegant v : eoi
ganizaciji. Kakšna bo Ic-tj
bo seveda potrebno ugot
viti znotraj delovne orgag
zacije, že zdaj pa so se v El
gantu odločili, da bodo šii
li proizvodne prostore, ki
povezujejo z združitvi;
šentjurskih proizvodni!
zmogljivosti v tehnologi
proces z enotno samouprav
no organiziranostjo.
Ob zaključku poslovneg
leta so v Topru tudi ugota\
Ijali, da neposredno primei
Janje s poslovanjem v preU
klih letih zaradi spremer^f
nega obračunskega sistem
ni več mogoče. Prav zarac
tega so za leto 1987 velik
bolj primerne primerjav
s sorodnimi delovnimi orgs
nizacijami, kjer pa so pr
merjalni podatki znani le z
prvo devetmesečje posloi
nega leta.
IVANA FIDLEl
Priključili so se na plinsko omrežje
v žalskem Juteksu si prizadevajo za čistejši zrak
Juteks je v očeh krajanov
Žalca in okoličanov dolgo
časa veljal za enega izmed
največjih onesnaževalcev
zraka. Pripomb na Juteksov
račun je bilo zares zelo veli-
ko, v zadnjih nekaj mesecih
pa so se v tej delovni orga-
nizaciji potrudili in skušali
storiti čim več za prispevek
k boljši ekološki bilanci.
O tem smo se pogovarjali
z vodjo vzdrževanja, Marti-
nom Sedovnikom.
Pomembna novost je ta,
da so se pred kratkim prik-
ljučili na plinovod. Z dogra-
ditvijo internega plinskega
omrežja in prehodom na
kurjenje z zemeljskim pli-
nom so precej prispevali
k čistejšemu zraku v Žalcu
in okolici. Žalsko plinovod-
no omrežje je sicer bilo zgra-
jeno za priključitev na plino-
vod iz Alžirije. Ker tega plina
še vedno ni, trenutno upo-
rabljajo plin iz Sovjetske
zveze.
Zakaj uporabljate zemelj-
ski plin?
Sedovnik: »Zemeljski pUn
kot primarno gorivo uporab-
ljamo na treh kotlih za proiz-
vodno tehnologijo pri proiz-
vodnji toplega poda in jute
in za ogrevanje tovarniških
prostorov. Dnevna poraba
znaša okrog 5700 kubičnih
metrov plina.«
Kakšne so ekonomske
prednosti prehoda na ze-
meljski plin?
Sedovnik: »Investicija iz-
gradnje plinovodnega
omre^a z obnovo kotlov je
veljala okrog devetdeset mi-
lijonov dinarjev. Dela so
opravili IMP Ljubljana in 14.
oktober iz Gornje Radgone.
Plin je cenejši kot cene ma-
zuta s prevozom vred.«
Drugih prednosti je ver-
jetno še več. Jih lahko na-
štejete?
Sedovnik: »Pri izgoreva-
nju se ne sprošča več žveplo,
kar seveda vpliva na čistejše
ozračje. Vzdrževanje naprav
je enostavnejše, prav tako
enostavnejšo pa je tudi
upravljanje s transportom
plina do gorilcev. Delovno
okolje v kotlarni je boljše, ne
potrebujemo rezervoarjev za
skladišča goriva, porabimo
pa tudi manj pare in električ-
ne energije. V zvezi z eko-
nomskim vidikom naj po-
vem še to, da je plačevanje
ugodnejše, saj pUn sproti
plačujemo, toliko torej kot
smo ga porabili in ne v na-
prej kot mazut, ko smo si
morah napraviti tudi trime-
sečno rezervo, kar je seveda
obremenjevalo zaloge.«
O čistilni napravi, ki ste
jo v glavnem zgradili sami,
je bilo slišati že precej poh-
valnih besed. Imate sedaj že
kakšne konkretne podatke
o njenem vplivu na boljši
zrak v Žalcu?
Sedovnik: »Meritve je
opravil mariborski inštitut
za varstvo okolja. Količine
pare in dimov smo uspeli
spraviti na minimum. Tako
se sprošča le 16 miUgramov
ogljikovodikov na kubični
meter zraka, dovoljena koli-
čina pa znaša 150 miligra-
mov. Zalčanom pa bi rad po-
vedal še to, da lahko včasih
opazijo precej pare, ki se ka-
di iz Juteksa. To je vodna
para, ki občasno izhaja iz
varnostnih ventilov, ne gre
pa za nikakršne škodljive
pline.«
.___________JANEZVEDENiK
Uspel referendum v Cometu
Delavci Cometovih tozdov v Z reč ah so se pred tednom
dni na referendumu izrekli za novo samoupravno orga-
niziranost delovne organizacije, katere posledica bi naj
bila tudi boljša poslovno tržna organiziranost, o čemer
smo pisali v prejšnji številki.
Da je bila takšna naravnanost v spremembo samo-
upravne organiziranosti pravilna, se je izkazalo z izidom
referenduma, ko so se delavci petih tozdov: Cefleksa,
Comaga, Coneka, Cotima in Siva odločili za združitev
v eno temeljno organizacijo. Nova samoupravna organizi-
ranost bo veljala od 1. julija dalje. Comet bo imel v bodoče
le dva tozda in delovno skupnost skupnih služb.
V Coneku se je za novo samoupravno organiziranost
odločilo 92 odstotkov delavcev, v Comagu 87, v Cotimu 74,
v Sivu 65 in v Cofleksu 60 odstotkov. V tozdu IBA Ada
v Vojvodini delavci niso glasovali, prav tako ne delavci
v skupnih službah, ker ruihova samoupravna organizira-
nost ostcga nespremeryena. Spremembe, ki bodo kasneje
potrebne v statutih, razvidu del in drugih dokumentih, pa
bodo sprejemali vsi zaposleni v Cometu.
MATEJA PODJED
Preboldske tkalke
so prekinile delo
Nezadovoljne z osebnimi dobodki
Poročali smo že, da so de-
lavke in delavci dopoldan-
ske izmene tkalnice v pre-
boldski tekstilni tovarni
prejšnji teden za nekaj ur
prekinili delo, ker so neza-
dovoljni z osebnimi dohod-
ki. Ko jim je direktor Drago
Pušnik razložil gospodarski
položaj, so nadaljevali z de-
lom brez obljube, da bodo
plače povečali.
Prejšnji mesec so osebne
dohodke povečali za 29 od-
stotkov, tako da je znašal
povprečni osebni dohodek
337 tisoč dinarjev. To pre-
boldske tekstilce uvršča
v gornji del lestvice v njihovi
branži v Sloveniji, tam pa so
biU tudi lani. Tkalke so
prejšnji mesec zaslužile od
300 do 420 tisoč dinarjev, se-
veda z vsemi dodatki vred in
nekatere tudi z nočnim de-
lom. Delavci so zahtevali za
sedemnsost odstotkov višje
plače, za kar pa, kot pravi
direktor Drago Pušnik, ni
nobenih možnosti. Tekstilna
tovarna Prebold se namreč
močno otepa s posledicami
pretiranega investiranja
v preteklih letih. Samo letos
bodo morali za kredite in
obresti plačati okrog dve mi-
lijardi dinarjev, interventni
ukrepi Zveznega izvršnega
sveta so jih prikrzošali za do-
datnih 500 milijonov dinar-
jev, prispevki za nerazvite pa
se bodo letos realno podvo-
jiU.
Ob vsem tem je sreča, da
imsgo zagotovljeno vsjo delo,
česar ne bi mogli trditi za vse
podobne organizacije zdru-
ženega dela pri nas. Prodna
je sorazmerno dobra, fizični
obseg proizvodnje pa bodo
letos povečali za pet odstot-
kov, do konca avgusta pa so
založeni tudi s surovinami in
repromateriali, kar je dobro,
čeprav je treba plačevati
obresti na zaloge.
Vsi ti problemi seveda
vplivajo na gospodarske re-
zultate in s tem seveda tudi
na oblikovanje osebnih do-
hodkov.
Ob tem velja zapisati še, da
v TTP povečujejo tudi izvoz,
ki bo letos skoraj za tretjino
večji kot lani. Na tujem bodo
iztržili deset milijonov dolar-
jev, zaradi zamrznitev doma-
čih cen in tečajnih razlik pa
sedaj za svoje izdelke na tu-
jem iztržijo več kot doma.
JANEZ VEDENIK
Gorenjev lanski
Izvoz
Sestavljena organizacija
združenega dela Gorenje je
lani izvozila za 162 milijo-
nov dolarjev izdelkov, od
tega več kot 91 odstotkov
na konvertibilne trge.
Izvoz so tako v primerjavi
z letom poprej povečali za 14
odstotkov in bili v skupnem
slovenskem izvozu udeleže-
ni s 6,1 odstotka, v konverti-
bilnem izvozu pa s 7,2 od-
stotka. V skupnem jugoslo-
vanskem izvozu je bil delež
Gorenja na konvertibilnih tr-
gih dvoodstoten. Ob tem so
Gorenjeve delovne organiza-
cije uvozile za 125 milijonov
dolarjev različnega materiala
za proizvodnjo.
BP
Klin nad povprečjem
Kriza načenja tudi dobre gospodarje
v konjiški občini si, kar
tiče gospodarjenja in gospo-
darskih rezultatov za minu-
lo leto, ne zatiskajo oči pred
dejstvom, da je splošna kri-
za najedla tudi njihove po-
zitivne kazalce gospodarje-
nja. Večino začrtanega niso
v celoti dosegli.
Fizični obseg industrijske
proizvodnje se je lani pove-
čal za 0,8 odstotka v primer-
javi z letom poprej. Poglavit-
ne vzroke za nedoseženo
stopnjo, opredeljeno z reso-
lucijo za leto 1987, so našU
v omejevanju uvoza, dohod-
kovno nezanimivem izvozu
in administrativnem posega-
nju na področju cen ter v de-
litvenih razmerjih dohodka.
Njihovi negativni učinki so
bolj ali mjmj ostro vplivali na
celotno aktivnost in položcU
združenega dela. Zaključni
račun pa je pokazal, da sta
kljub težavam z izgubo zak-
ljučila leto samo dve organi-
zaciji združenega dela, in si-
cer Unior in Kmetijska za-
druga, kjer je skupaj zapo-
slenih 271 delavcev, izguba
pa znaša 254 milijonov dinar-
jev. V občini ugotavljajo, da
niso dosegli ciljev, ki so sijih
za lani postavili na področju
rasti industrijske proizvod-
nje, zaposlenosti, povečanja
števila gostitev, odkupu
kmetijskih proizvodov in od-
kupov lesa. Tudi načrtovane
blagovne menjave s tujino
niso dosegli.
Blagovna menjava s tujino
je lani znašala 79 milijonov
dolarjev, izvoz je presegel
uvoz za 116 odstotkov, kar je
za 49 odstotkov nad regij-
skim in 10 odstotkov nad re-
pubUškim povprečjem. Iz-
vozna dejavnost gospodar-
Največji izvoznik v konji-
ški občini še vedno ostaja
Unior, ki je lani izvozil za 11
milijard dinarjev izdelkov,
sledijo pa mu Kostroj s po-
■ lovico manjšim izvozom.
Konus, Comet in drugi. La-
ni je na konvertibilno po-
dročje z največjo stopnjo
rasti, s 26,6 odstotki, uspelo
povečati izvoz Cometu in
Konusu, za 8 odstotkov.
S svojevrstnim rekordom
pa se lahko pohvalijo v Ko-
stroju, kjer je skupen izvoz
porasel za skoraj 100 odstot-
kov (pretežno na klirinško
tržišče), v Cometu pa za 21,4
odstotkov.
stva je še vedno usmerjena
na konvertibilno tržišče
s skoraj 76 odstotki celotne-
ga izvoza. Celjska regija je
lani izvozila za 401 milijon
dolžirjev izdelkov, od tega
gospodarstvo konjiške obči-
ne 13,5 odstotkov od celotne-
ga deleža izvoza.
MATEJA PODJED
SKUPŠČINA OBČINE LAŠKO
Komisija za podelitev Priznanja občine Laško - 2.
Julij
RAZPISUJE
na podlagi 8. člena odloka o uvedbi in podelitvi
»Priznanja občine Laško - 2. julij« (Uradni vestnik
občine Laško, št. 1-1/75)
za leto 1988
DESET PRIZNANJ
Priznanja podeljuje Skupščina občine Laško za iz-
redne uspehe in dosežke pri pospeševanju gospo-
darskega in družbenega razvoja občine, dosežene
v daljšem časovnem obdobju. ^
Priznanja lahko prejmejo posamezniki in skupine
občanov, ki stalno prebivajo na območju občine
Laško, temeljne organizacije združenega dela, de-
lovne skupnosti, družbenopolitične organizacije, sa-
moupravne interesne skupnosti, krajevne skupnosti,
družbene organizacije in društva, ki imajo svoj sedež
na območju občine.
Priznanja lahko prejmejo tudi posamezniki in orga-
nizacije, ki ne prebivajo oziroma nimajo sedeža na
območju občine Laško, imajo pa zasluge za razvija-
nje bratstva in enotnosti med jugoslovanskimi naro-
di in narodnostmi, kakor tudi pri razvijanju medob-
činskega sodelovanja na gospodarskem in družbe-
nem področju.
Priznanja bodo podeljena 2. julija, na praznik občine
Laško.
Predlog za podelitev priznanja občine Laško - 2.
julij, lahko podajo temeljne organizacije združenega
dela, delovne skupnosti, družbenopolitične organi-
zacije, družbene organizacije in društva, krajevne
skupnosti, samoupravne interesne skupnosti in po-
samezniki.
Predlog mora biti primerno obrazložen.
Predloge sprejema komisija do vključno 15. maja
1988.
Pozneje prispelih predlogov komisija ne bo obravna-
vala.
Predloge je treba poslati na naslov:
Skupščina občine Laško - Komisija za podelitev
priznanj občine Laško - 2. julij.___^
oL. MAREC 1988
NOVI TEDNIK - STRAN 5
Razpis za
stanovanja
maja
v času javne razprave
J, osnutku novega pravil-
nika o družbeni pomoči
y stanovanjskem gospo-
darstvu celjske občine ni
bilo pripomb, ki bi pose-
gale v bistvo sprememb
tega pravilnika. To so
spremembe, ki se nana-
šajo na financiranje sta-
novanj tega sklada, ki bo
pO novem združeval
sklade splošnega stano-
vanjskega fonda, soli-
darnostnih stanovanj,
stanovanja za udeležen-
ce NOV in upokojence
ter nadomestna stanova-
nja in spremembe v me-
rilih za dodeljevanje sta-
novanj tega sklada.
Miro Gradič, vodja
splošno kadrovskega sek-
torja samoupravne stano-
vanjske skupnosti v Celju
ocenjuje, da je bil nov
pravilnik v času javne
razprave dobro sprejet.
Pripombe na osnutek so
večinoma že vgradih
v predlog pravilnika. Ne-
kaj pripomb pa niso mo-
gli upoštevati, ker niso bi-
le v skladu z namenom
pravilnika ah z obstoječo
zakonodajo na tem po-
dročju. Tako ni bilo mo-
goče upoštevati pripomb,
da naj bi črtali kreditira-
nje gradnje stanovanj
borcem NOV, pripombe
v zvezi z lastno udeležbo,
definicije družinskih čla-
nov, stanovanjskih stan-
dardov in podobno.
O vsem tem bo še razpra-
va na seji skupščine sa-
moupravne stanovanjske
skupnosti Celje, v sredo
30. marca.
Če ne bo novih pripomb na
pred\og pravilnika, bodo
le-tega v kratkem objavih
v uradnem Ustu SRS, kma-
lu za tem bo lahko izšel raz-
pis prednostne Uste za pro-
silce stanovanj iz sklada
družbene pomoči.
Nazadnje so v celjski ob-
čini prejeU prednostno U-
sto upravičencev do soli-
darnostnih stanovanj in
stanovanj splošnega druž-
benega sklada 1985. leta.
Od skupno 435 prosilcev,
ki so se uvrstili na pred-
nostno Usto, jih je 206 dobi-
lo ustrezna stanovanja.
Spričo težav, s katerimi se
srečuje stanovanjsko go-
spodarstvo v Celju ocenju-
jejo, da še dokaj uspešno
rešujejo probleme ljudi, ki
nim^o rešenega stanovan-
skega vprašanja.       VVE
Kalfo Celju zagotoviti vodo?
Finančne In tehnične težave pri Iskanju rešitev
V tem srednjeročnem ob-
dobju naj bi imelo Celje na
razpolago dovolj pitne vo-
de, vprašanje pa je, kako ta
problem rešiti dolgoročno.
To so ugotavljali na zadnji
seji celjskega izvršnega sve-
ta in s tem na nek način na-
daljevali razpravo izpred
dobrega leta. Že takrat so
namreč ugotavljali težave
pri oskrbi Celja z zdravo
pitno vodo in zastavili ne-
kaj nalog, ki pa so še vedno
aktualne, saj do bistvenih
sprememb ni prišlo.
Še vedno je veliko možnih
rešitev v fazi raziskovanja,
poraba pa je vedno večja,
medtem ko se nivo podtalni-
ce niža, pa še kohčine nitra-
tov v vodi iz Medloga so ved-
no večje.
Lani je znašala poraba
pitne vode v Celju približno
7 milijonov kubičnih me-
trov, vsako leto pa se pove-
ča še za 6 odstotkov.
Oskrba z vodo je v veliki
meri odvisna od vremenskih
razmer oziroma od sušnosti
obdobja, saj je takrat
v omrežju tudi do 30 odstot-
kov manj vode. Precejšen
problem predstavljajo tudi
izgube vode zaradi starega in
dotrajanega omrežja. Sicer
pa se iz sistema Vitanje-Med-
log-Levec oskrbuje skoraj
osemdeset odstotkov vseh
prebivalcev v občini, ostah
dobivsuo vodo iz manjših
kr^evnih vodovodov, pri-
bhžno 10 odstotkov občanov
pa nima rešenega problema
oskrbe s pitno vodo. Iz cen-
tralnega vodooskrbnega si-
stema se deloma oskrbuje
tudi industrija, velik del te
vode pa ne gre v tehnološke
namene, pač pa za sanitarne
in druge potrebe delavcev.
Vendar bo treba v prihodnje
to porabo še omejiti. Dva
največja industrijska porab-
nika Emo in cinkarna se
oskrbujeta z vodo iz Hudi-
nje, pri tem pa je vedno več
težav, zato pripravljajo pro-
gram bogatitve vode Hudi-
nje z vodo z Šmartinskega
jezera z izgradnjo povezoval-
nega cevovoda. Za to nalogo
so zadolžili Nivo in preisko-
valna dela so že opravih.
Vodo iz osrednjih vodnih
virov kontrohrajo enkrat
mesečno, iz omrežja pa en-
krat tedensko, kontrolo kra-
jevnih vodovodov pa oprav-
ljajo na izvirih enkrat letno,
v omrežju pa enkrat meseč-
no. V zadnjih letih ugotavlja-
jo vse večji problem prisot-
nosti nitratov iz vodnjakov
v Medlogu. Za odpravo teh
načrtujejo infiltracijo Savi-
nje v obstoječe vodnjake,
kjer naj bi bili preizkusi letos
končni, vendar je naprava
trenutno v okvari. Drug po-
memben ukrep za izboljša-
nje oskrbe naj bi bila izgrad-
nja vodovoda iz vojnika do
Škofje vasi, kot tretji ukrep
pa predvidev£oo možnost
preusmeritve kakovostne
pitne vode iz vitanjskega vo-
dovoda v stanovanjske pre-
dele Celja, slabše vode iz
Medloga pa v industrijo.
Eden n^pomembnejših
ukrepov za zmanjšanje koh-
čin nitratov pa bi bilo po
mnenju nekaterih strokov-
njakov predvsem drugačno
gospodarjenje na poljedel-
skih površinah nad podtal-
nico.
Pri dolgoročnih rešitvah
v Celju razmišlj^o pred-
vsem o vodnih virih v Zgor-
nji Savinjski dolini, kjer je
vode dovolj, vire pa bo treba
naprej zaščititi. Ker gre pri
vseh teh načrtih za vehka fi-
nančna sredstva, ki jih ni,
razmišljajo o različnih mož-
nostih, od višanja cen vode
do samoprispevka. Možnost
o razhčnih možnostih, od vi-
šanja cen vode do samopri-
spevka. Možnost za dolgo-
ročno urejanje pa se kaže tu-
di v okviru republike, kjer
bodo v naslednjih letih zdru-
ževah sredstva za rižanski
vodovod, kasneje pa bi lah-
ko na ta način financirah še
druge vodovode.
T. CVIRN
KOMENTIRAMO

Konferenca celjskih komu-
nistov, kije bila prejšnji teden,
je s svojim izivalnim naslovom
nakazovanja poti občinskega
razvoja v 21. stoletje naredila
prvi korak. Nakazala je nekate-
re sistemske blokadcr naše
subjektivne slabosti in oprede-
lila smeri za akcijsko delova-
nje ZK v prihodnje.
Veliko razpravljalcevje izpo-
stavilo, da je znanje in kadri
najučinkovitejšo orožje v uve-
ljavljanju nove strategije raz-
voja, ki naj nas bi potegnilo iz
dosedanje krize. Nekateri so to
dejstvo ilustrativno prikazali
tudi na posameznih primerih
iz svojih delovnih sredin. Dele-
gat iz združenih osnovnih šol
pa je nakazal zelo pereče pro-
bleme, s katerimi se danes sre-
čujemo v šolstvu. Ob tem pa se
opravičeno lahko vprašamo,
ah je še vedno prisotna KTG
(kreda, tabla, goba) metoda
prava pot na pragu stoletja, ki
n^ bi nas oz. šolcfjočo mlado
generacijo popeljala v postin-
dustrijsko družbo? Odgovor
na to vprašanje gre vsekakor
iskati v naši dosedanji inertno-
sti do znanja in negativni se-
lekciji kadrov, ki sta med dru-
gim tudi vzrok za razvojno-teh-
nološko stagnacijo.
Dejstvo je, da smo z doseda-
njo pretirano normativno insti-
tucionalizacijo na vseh po-
dročjih zaostajali v razvojni
ustvarjalnosti. Strah pred teh-
nokracijo (znanjem) seje raz-
bohotil kot strah (tudi ideolo-
ški) pred nečim novim. Temu
primerna so tudi naša različna
obnašanja in odločitve, ki ni-
hajo med dvema ekstremoma,
dogmatizmom in empirizmom
ter podaljšujejo »cik-cak« raz-
voj. Še vedno se namreč sreču-
jemo s paradoksalno situacijo,
da se na prehodu v informativ-
no dobo pojavlja vrsto dejavni-
kov, ki omejujejo vlogo zna-
nja in družbno moč usposob-
ljenih kadrov. V tem kontek-
stu stopa v ospredje specifično
razmerje, ki ga ne moremo za-
obiti; razmerje med politiko
in znanostjo, ssd obstaja vtis in
ocene, da so poUtični kriteriji
in odločitve prevladujoči in si-
cer ne tako, da bi se opirali na
znanost, kot ugotavlja dr. Z.
Mlinar, »temveč jo bolj izriva-
mo-če pa jo že upoštevamo je
to zgolj kot kozmetični okra-
sek politiki«.
Znanje ima torej očitno po-
vsem sekundarno vlogo s^ je
v procesih odločanja o razvoju
še vedno odločilna politična
moč, ki temelji zgolj na ideolo-
ških vrednotah, voluntarizmu
in subjektivizmu. Zato je še
mnogokrat v teb procesih po-
membnejša politična zane-
sljivost sodelujočih kadrov
kot pa njihova profesionalna
kompetentnost. In ravno ta
»naravnanost« in konformi-
zem sta postala značilnost, ki
marsikje še vedno opredeljuje
kadrovsko politiko odločujo-
čih vodilnih struktur.
Na ta način kostituirane od-
lučujoče skupine (brez ah s po-
manjkljivim znanjem), prven-
stveno vrednostno ideološko
usmerjene, so vzrok za njihovo
sicer lastno reprudukcijo in
hkrati reprodukcijo neznanja
ter stagnacijo v razvoju, s^j
z utrjevanjem svojega položena
odrivsoo na obrobje bolj spo-
sobne od sebe, kajti le-ti bi jim
lahko ogrozili vodilni položaj.
Zato je mnogokrat opaziti, da
se nekateri »oblastveniki« po-
nekod obdajajo z nekakšno
»tamponsko cono« sodelav-
cev, ki ne izskakujejo iz sivine
povprečja (kimavci), šele
v marginalni sferi pa hirajo
strokovnjaki, ki imajo rela-
tivno zelo malo družbenega
vpliva in moči.
Ugotovitev, da imamo
opravka z nekakšno bifurkaci-
jo; na eni strani moč brez zna-
nja in na drugi strani znanje
brez moči, je eno izmed naj-
bolj značilnih protislovij tega
časa, ki izraža tudi težke raz-
mere v naši ožji skupnosti. Za-
to kaže prizadevanja celjskih
komunistov, na osnovi zak-
ljučkov pravkar izvedene kon-
ference, usmeriti predvsem na
področje odpravljanja negativ-
ne selekcije kadrov, povečeva-
nje in vrednotenje znanja, ter
se s tem približati korak bližje
k izhodu iz primeža razvojno-
tehnološke in še kakšne stag-
nacije.
VIKI KRAJNC
Komunisti o sebi
Seja Občinske konference
Zveze komunistov Sloven-
ske Konjice, ki bo danes, 24.
marca, bo znova priložnost
za temeljito analizo in raz-
pravo o lastnem delu in ak-
tivnosti v Zvezi komuni-
stov.
Na to so opozorile že pro-
gramsko vohlne seje osnov-
nih organizacij, ki so se vrsti-
le od novembra lani do fe-
bruarja letos. Komunisti ko-
njiške občine, teh je 1082, so
povezani v 57 osnovnih orga-
nizacij ZK, volilne seje so iz-
vedb v 56 osnovnih organiza-
cijah, ker so koncem minule-
ga leta osnovno organizacijo
ZK Emona Zreče ukinih
MP
Poiščite, izberite, kupi-
te. Kje? V malih oglasih
Novega tednika    •
FRED VPISOM

Letošnji informativni dnevi nakazujejo v nekaterih pro-
graniih in smereh večje neskladje kot smo ga bih vajeni
doslej. Zato so pristojni strokovni delavci na šolah začeli
s preusmerjanjem učencev še pred iztekom prvega prijav-
nega roka. Vendar je uparge za uspeh majhno, ker je
preveč zanimanja za tiste programe, kamor se že tradici-
onalno vpisuje več deklet kot fantov. Za dekleta pa
v nireži šol na našem območju nimamo dovolj zanimivih
programov.
Pravi naval je letos doživel program trgovinska dejav-
nost. Za 150 razpisanih mest se zanima kar 313 učencev.
Za oddelek in polje večji interes učencev kot pa je vpisnih
"»est v poslovno finančni dejavnosti. Prav toUko več je
učencev, ki bi se radi vpisah v program tekstilnokonfek-
cijske tehnologije in osebne storitve (frizer). V srednji šoli
^ gostinstvo in turizem v Celju se zanima za tri oddelke
kuharjev 142 učencev, za tri oddelke strežbe pa le 38
Uv-encev. Tudi peta stopnja obeh programov ostaja po
pravih podatkih na pol prazna.
Preveč zanimanja je tudi za program elektronika (pičel
Pa za elektroenergetika). Za več kot oddelek preveč intere-
sentov je tudi za zdravstveno in pedagoško šolo.
Po drugi strani pa bo v nekaterih programih večji pri-
manjkljaj kot je bilo leta prej. Težko jih bo zapobiiti pred-
^em zato, ker gre za programe, ki niso zanimivi za
«;W «   " program gradnja in kemija v srednji tehni-
soh maršala Tita v Celju, metalurgija v Štorah. tekstil-
'omehanska tehnologija v srednji šoli boriš Kidrič, rudar-
V 1 J '^ftovem Velenju in steklarstvo v Rogaški Slatini.
Slednji so že začeli z aktivnostmi za pridobitev učencev
^^dnjih hrvaških občin.
hum ko bomo - kot se kaže - zapolnili nov klasično
pgV^^^stični program v sredryi družboslovni šob v Celju,
nik v^"^ vehkim vprašanjem nov program prometni teh-
njen ^^"J* ^oli Boris Kidrič. Za ta program, ki je name-
učencem iz vse Slovenije, se zanima le 12 učencev.
OKNO V JUGOSLAVIJO
Piše: Jože Volfanci
Nerazviti se nočejo razviti
Ali bo siromašno jugoslovansko gospodarstvo sploh še
zmoglo polniti nenasiten državni sklad za razvoj nerazvi-
tih? Čeprav v Jugoslaviji ni enotnih mnenj, na kakšen
način financirati razvoj nerazvitih, pa zadnji glasovi (ne le
v Sloveniji) le opozarjajo, da bodo tudi na tem področju
spremembe neizbežne.
Zagrebški Vjesnik ugotavlja: letos bodo morali tisti, ki
še kaj imajo oziroma, ki še sami nimajo več, za razUčne
programe in naložbe nerazvitih, pretežno v ekstenzivnih
gospodarskih dejavnostih, združiti kar 1170 milijard dinar-
jev ali 40% svoje neto akumulacije.
»Aktualne polemike v jugoslovanski skupščini,« piše
Vjesnik, »o financiranju hitrejšega razvoja nerazvitih
v tem letu so samo nadaljevanje včasih tišjega, včasih pa
glasnejšega nezadovoljstva z dvajset let staro politiko tega
razvoja. Ostrejši toni v teh polemikah so izraz gospodarske
krize, v kateri rastejo dinarska in devizna nelikvidnost pa
enormne izgube, v kateri pada družbeni in osebni stan-
dard in se zaostrujejo socialni problemi. A to so le najizra-
zitejši znaki krize. Polemični ogenj podpihuje še spozna-
nje, da se z zbranim denarjem za nerazvite ne dosežejo niti
približno ustrezni rezultati ter da se vse bolj oddaljujemo
od vzpostavljanja enakomernejšega razvoja države kot
enega izmed bistvenih pogojev za pozitivne spremembe.«
No, najzanimivejše je, da nerazviti v svoje najmanj raz-
vite občine usmerjajo samo 40% dobljenih sredstev. Vse to
navaja k sklepu, da se preuči politična odločitev o tem, da
se sprejete meje nerazvitosti ne spremenijo do konca tega
srednjeročnega obdobja.
Izhod iz sedanje pat pozicije?
Politika razvoja nerazvitih se mora podrediti ekonomski
logiki, prav tisti, ki bi jo morala upoštevati vsa področja
gospodarjenja in ki nas edino lahko izvlečejo iz sedanjega
siromaštva. Vsak združen ali posojen dinar se mora raci-
onalno izkoristiti in vlagati, učinkovitost tega vlaganja in
porabe denarja pa se mora meriti z ustvarienim dohod-
kom, s povečanjem izvoza, s tehnološkim razvojem in
z drugimi parametri, ki Jugoslaviji zagotavljajo enako-
pravnejše mesto v svetovni dehtvi dela. V nasprotnem
primeru bo jugoslovansko gospodarstvo v vlogi Sizifa tudi
letos zvalilo k nerazvitim svoj kamen, težak 1170 milijard,
pa se bo šele pozneje ugotovilo, kako je bil to pravzaprav
- napačni kamen.
Vjesnik sicer piše, da se ne manjša ekonomski jez med
jugoslovanskim Severom in Jugom. Toda morebiti se le
premalo odločno vpraša, kdo je odgovoren, da dosedanja
politika razvoja nerazvitih ni dala nikakršnih rezultatov.
Točno to - nikakršnih. Analize družbeno ekonomskega
razvoja Jugoslavije (v celoti in po federalnih enotah) zgo-
vorno dokazujejo, kako se razkorak med nerazvitimi in
razvitimi v Jugoslaviji povečuje. A ne le to. Večajo se tudi
razlike v razvoju razvitega jugoslovanskega Severa z razvi-
timi sosednimi državami.
Torej - zaostajanje na obeh straneh in to navzlic ogrom-
nemu združenemu družbenemu kapitalu, ki pa se trosi
brez vsakršnega samoupravnega nadzora.
Ljudstvo torej nI problem
z vrha jugoslovanske piramide se v zadryih dneh, pod
bremenom raznovrstnih oblik naše večletne krize,
končno, kot se zdi, oglasno novi toni... Tako so zapisale
beograjske Večernje novosti v komentarju o nastopu
Lazarja Mojsova, ki je govoril ožjemu državnemu in partij-
skemu vodstvu Bosne in Hercegovine. Le zakaj se je čas-
nik zaustavil ob tem dogodku?
Presenetilo ga je priznanje predsednika SFRJ, da bo
izhod iz krize možen, ko bo doseženo večje soglasje, torej
večja enotnost v republiških, pokrajinskih in zveznih
vrhovih. Problem torej ni ljudstvo, pač pa so to vrhovi in
sistem.
Ko je Lazar Mojsov očitno ciljal na vodstvo, piše list, je
tudi določil zadnji rok za soglasnost o tem, kako zaustaviti
stagnacijo... To se naj bi zgodilo s konferencami ZK
- tako v republikah in pokrajinah kot v zvezi.
Predsednikova odločnost je po mnenju časnika več-
stransko pomembna. Prvič zato, ker je jasno določil rok,
ko naj bi bil sprožen proces resnih procesov v preseganju
oziroma obvladovanju krize. Drugič pa zato, ker je ned-
vomno potrdil, da so nesoglasja med vodilnimi oseb-
nostmi in institucijami glavni vzrok za neuspešno zaustav-
ljanje inflacije.
Tako sklepajo Večernje novosti.
Lazar Mojsov je govoril ožjemu političnemu aktivu BiH.
Na pogovor sta prišla skupaj z Boškom Kruničem, jugo-
slovanskim partijskim šefom. Večernje novosti so se za-
ustavile predvsem ob sporočilu in napovedih Lazarja Moj-
sova. Poseben odmev pa zasluži nova forma ali metoda
komuniciranja med voditeljema države in partije ter repu-
bliškimi in pokrajinskimi vodstvi. Sliši se namreč, da bi
n^ Lazar Mojsov in Boško Krunič iz prve roke dobila
informacije o pregledih republiških in pokrajinskih struk-
tur na izhod iz krize. To je dobro. Obe predsedstvi, pa če to
priznavata ali ne, nista in ne moreta biti v vlogi statistov
v zdajšnjem nemočnem lovljenju krize za rep. Vse več
glasov je tudi na sejah centralnih komitejev in v skupšči-
nah, da sta glavna igralca krize čisto na vrhu. Potemtakem
ni nevažno, ali predsednik države in predsednik ZKJ kot
voditelja kolektivnih organov dobro poznata razlike
v pogledih na vzroke za krizo in tudi vse bolj različno
vrednotenje posameznih pojavov v družbi. Še posebej pa,
kako si vsaka republika in pokrajma predstavlja konec
sedanjega dolgega potovanja skozi noč. Kajti bistveno
vprašanje je, kaj bo vsak del države sam storil za svoj
stabilni dolgoročni razvoj in s tem za razvoj jugoslovanske
skupnosti in po katerih poteh, s katerimi skupno dogovor-
jenimi ukrepi na ravni federacije je moč potisniti potaplja-
joči se čoln v mirnejše vode.
Lazar Mojsov in Boško Krunič, čeprav imata kratek
predsedniški mandat, bi se le morala zavedati moči svo-
jega glasu za tisto novo, kar mora priti.
Tudi, na primer, ko bo šlo za oceno, kaj je obljubila in
česa ni storila zvezna vlada. To končno oceno in sodbo
bosta predsedstvo države in ZKJ končno morala izreči.
O tem si je jugoslovanska javnost dokaj enotna.
6. STRAN - NOVI TEDNIK

Konec brezvladja v Rogatcu
Krajevna organizacija so-
cialistične zveze v Rogatcu
je bila kar mesec dni brez
predsednika. Frontna orga-
nizacija je torej v času, ki ji
je naložil zahtevna opravila
in akcije, mirovala. Da bi
čimprej nadoknadili zamu-
jeno in oživili aktivnosti, se
je prejšnji teden sestalo
predsedstvo krajevne kon-
ference SZDL Rogatec.
Osrednja točka dnevnega
reda je bila ostavka pred-
sednika predsedstva.
Brez uradne obrazložitve
in ne da bi poskrbel za svoje
nasledstvo, se je Nikola Ja-
dek umaknil, odstopil, in to
v času, ko bi morali v sociali-
stični zvezi v kr^ju razprav-
ljati o osnutku ustavnih
sprememb in ko bi morali
opraviti temeljno kandida-
cijsko konferenco. Zaradi te-
ga nenadnega dejstva je mo-
ralo predsedstvo na seji
ukrepati hitro, predvsem pa
se dogovoriti o novem vod-
stvu krajevne organizacije
SZDL Rogatec. Po daljši raz-
pravi so se modro odločili
(seveda s pristankom predla-
ganega), da to funkcijo za-
časno prevzame dotedanji
podpredsednik Martin Po-
horc, do novembra letos ozi-
roma do programske seje ob-
činske konference SZDL
Šmarje pri Jelšah.
V nadaljevanju seje so
opravili temeljno kandida-
cijsko konferenco, na kateri
so podprli predlagano vod-
stvo v občinski skupščini in
samoupravnih interesnih
skupnostih. Med možnimi
kandidati   za   predsednika
predsedstva SR Slovenije so
se »ogreU« za Mojco Drčar-
Murko ter za Dušana Pluta
kot člana slovenskega pred-
sedstva.
Predsedstvo krajevne kon-
ference SZDL Rogatec se je
seznanilo tudi z informacijo
o »črni« gradnji teniškega
igrišča na spomeniško-var-
stvenem območju parka ob
graščini Strmol. Dejanje so
označih kot nepravilno, ker
pa so dela pod vodstvom in
investitorstvom novega teni-
škega kluba v Rogatcu v za-
četni fazi, so omenjeni klub
zadolžili, da se nemudoma
poveže s strokovnjaki Zavo-
da za spomeniško varstvo
v Celju in popravijo, kar se
popraviti da.
MARJELA AGREŽ
V Rogatcu
trgovcem
ni do
novcev
v Rogatcu sta dve samo-
postrežni trgovini Merxo-
ve delovne organizacije
Jelša Šmarje. Z osnovno
preskrbo bi torej morali
biti v kraju, kakršen je Ro-
gatec, zadovoljni.
Pa ni čisto tako. Tako je
samo od ponedeljka do
vključno petka, ob sobotah
pa nastopijo težave. Ob so-
botah se namreč vrata obeh
samopostrežnih trgovin
točno opoldne zapro. No,
tisto o težavah ni čisto res,
k^ti krsOani Rogatca se
znjudejo. Preprosto jo mah-
nejo preko Sotle, v najbUž-
jo prodajalno v sosednjem
Brodu. Ta je ob sobotah od-
prta do devetn^ste ure, pa
še obilno je založena za po-
vrhu.
In tako se očividcu ponu-
ja pristna oblika zbliževa-
rxja dveh bratskih narodov,
kar seveda ni nič narobe.
Narobe je le, da na drugi
strani Sotle trgovci imajo
posluh za svojega občana-
potrošnika, na naši pa ga
nimajo. Tudi ni vseeno,
kam potujejo občanovi
novci, četudi le ob sobotah
popoldne. Ob sobotah po-
poldne si trgovci na oni
strani Sotle manejo roke,
naši pa nič.
MARJELA AGREŽ
Razvita skrb za starejše
¥ krajevni skupnosti Center v Celju so praznovali
v celjski krajevni skup-
nosti Center, ki je v soboto
praznovala krajevni praz-
nik, niso zadovoljni z delom
delegacij. Ugotavljajo, da
so seje delegacij v povpreč-
ju na robu sklepčnosti. De-
legati pa se vse bolj pritožu-
jejo nad tem, da nimajo
o čem odločati, saj so skoraj
vse pomembne odločitve že
v naprej dogovorjene.
Še najbolje dela delegacija
za zbor krajevnih skupnosti
občinske skupščine. Žal
z bolj rnalo uspeha. Že več
let se na primer, zaman pote-
gujejo za večji prometni red
v središču mesta.
Bolj uspešen je svet za ko-
munalo, stanovanjsko go-
spodarstvo in urejanje pro-
stora, ki mu je, ob podpori
nekaterih delovnih organiza-
cij, uspelo vključiti v načrt
sklada za urejanje zemljišč
ureditev prostora med Can-
karjevo, Levstikovo, Stane-
tovo in Aškerčevo ulico.
Organi krajevne skupnosti
se uspešno vključujejo tudi
v izvajanje prenove mestne-
ga jedra. Čeprav je tu še veli-
ko želja in odprtih vprašanj.
Na slovesni seji ob prazni-
ku krajevne skupnosti, ki je
bila v petek, so podelili
priznanja krajevne skupno-
sti naslednjim krajanom:
Juliju Fliserju, Faniki Pa-
vič, Viktoriji Blažan, Stane-
tu Gaberšku ter Viliju Kra-
golniku.
vsakdo lahko opazi, da sre-
dišče Celja dobiva vse lepšo
podobo.
Pohvaijo se tudi z organizi-
rano družbeno skrbjo za sta-
rejše kr^ane. To ni tako ne-
pomembno, če vemo, da je
po starostni sestavi prebival-
cev ta krajevna skupnost ena
n^starejših v Celju. Različne
oblike samopomoči, družab-
na srečanja, predavar^ja za
kr^ane in rekreativne dejav-
nosti izvajajo s pomočjo raz-
ličnih organizacij in društev
z območja te krajevne skup-
nosti. WE
Vse slabše je
s konference o problemih Invallilov
Socialni in varstveni po-
ložaj invalidov je nevzdr-
žen, zlasti pa je pereč pri
tistih, ki živijo na obrobju
svojih občin in niso člani
društev invalidov, ker po-
verjeniška mreža do njih še
ni razpeta. Vsako leto se po-
ložaj društev tudi slabša,
ker so odvisni od pičlega
denarja samoupravnih
skupnosti v posameznih ob-
činah. Največkrat za invali-
de ostanejo samo drobtini-
ce. Nekoliko bolje je v de-
lovnih organizacijah, kjer
so ustanovljeni aktivi inva-
lidov, ki so seznanjeni s pro-
blemi vsakega posamez-
nika.
To pahljačo problemov so
razgrnili na konferenci
o problematiki invalidov, ki
je bila sklicana ob Medna-
rodnem tednu invalidov in
na pobudo medobčinske ko-
ordinacije društev invalidov
celjskega območja. Prisotni
so bili tudi predstavniki
družbenopolitičnega življe-
nja v Celju.
V celjski občini znaša naj-
večja invahdska pokojnina
z varstvenim dodatkom 110
tisoč dinarjev, kar ne zado-
stuje za pokritje življenjskih
stroškov. Člani društev inva-
Udov se na svoje organizacije
največkrat obračajo v social-
nih stiskah, ko jim zmanjka
denarja za pokritje stroškov
elektrike, ko nimajo za kur-
javo, za popravilo pralnega
stroja. Odklapljajo bojlerje,
ker na tak način varčujejo,
itd.
S podobnimi težavami se
srečujejo v vseh društvih in-
validov na celjskem območ-
ju, le da imajo nekje bolj,
drugje manj razširjeno mre-
žo svojih poverjenikov.
Pravkar sprejeti program
o odstranjevanju arhitekton-
skih ovir so pozdravili pov-
sod in že ustanavljali komisi-
je, ki bodo nadzorovale delo.
Predstavniki družbenopo-
Utičnih organizacij iz Celja
so menili, da so takšna sreča-
nja koristna, ker se seznanja-
jo z invalidsko problemati-
ko. Spremenili naj bi tudi
statuse društev in sicer naj
bi postala društva humam-
tame organizacije in bi imele
kot take prednost pri dodeli-
tvi denarnih sredstev. Lahko
bi v te namene koristili tudi
sindikalni denar.
Za svoje humanitarno po-
slanstvo so predstavniki
društev invalidov iz celjske-
ga območja dobili priznanje
za svoje delo in obljubo za
pomoč.
ZDENKA STOPAR
Nova gasilska lestev
žalsko gasilsko društvo je po daljšem pričakovanju in zbira-
nju sredstev končno le dobilo gasilno lestv, ki seže v višino
17,5 metra.
Tako bo možno ob morebitnem požaru ali drugi elementarni
nesreči z rxjo reševati iz okoli 80 odstotkov vseh visokih zgradb
v žalski občini, predvsem pa še v večjih naseljih, kot so Žalec,
Šempeter, Polzela, Braslovče in Prebold. Žalski gasilci so kupili
star avto od PTT in odstranili keson ter ga dali v »nadgradijo«
v tovarno Marija Bistrica na Hrvaško, ki je znana po izdelavi
opreme za gasilska društva. Ko so povsem opremljeno vozilo, ki
je stalo okoli 40 milijonov din pripeljab pred žalski gasilski dom,
so pripravili slovesnost, kot se za takšne priložnosti spodobi.
S šampar^jcem je novo lestev krstil predsednik SIS za požarno
varnost občine Žalec, Ivan Vasle.
TV - Foto: TONE TAVČAR
Svetlana ni pozabila:
Dokumentarec Jurklošter Je vznemiril
ljudi v laški občim
člani sveta za informira-
nje ter sveta za kulturo in
telesno kulturo pri OK
SZDL Laško so v ponede-
ljek razpravljali o doku-
mentarcu z naslovom Jur-
klošter, ki ga je ljubljanska
televizija predvajala na
svojem prvem programu
v sredo, 26. marca, ob 22.45.
Ljudje v Laškem in pred-
vsem v Jurkloštru so vzne-
mirjeni, ogorčeni, jezni, pri-
zadeti. Vsi, ki so sodelovali
v dokumentarcu režiserja
Frankoviča se počutijo izi-
grane, saj so privolili v sode-
lovanje z zagotovili filmske
ekipe, da bo dokumentarec
govoril o razvoju Jurkloštra.
V resnici pa so ustvarjalci
uporabili le tiste dele posa-
meznih izjav, ki govore
o sporu med Svetlano Maka-
rovič in prebivalci Jurklo-
štra ter kulturniki laške ob-
čine fn jih s kasneje posneti-
mi (in prirejenimi) komen-
tarji Makarovičeve zmontira-
li v enostranski prikaz do-
godkov, ki so se odvijah
pred tremi leti, preden je
umetnica zapustila kraj v do-
lini Gračnice.
Člani obeh svetov so meni-
li, da je takšna privatizacija,
kot si jo je v tem primeru
privoščila ljubljanska televi-
zija nedopustna, saj je imela
Svetlana Makarovič kot ena
od sprtih strani vse možno-
sti, daje resnico prikrojila po
svoje, pri tem pa ni štedila
s posmehljivimi in celo žalji-
vimi pripombami na račun
ljudi, ki žive in delajo v Jur-
kloštru oziroma v Laškem.
To, da televizija s tujimi
sredstvi proizvaja ceneno
propagando za posamezni-
ke, je vredno vsega obsoja-
nja, so menili člani svetov
v razpravi. Svoja stališča pa
bodo tudi posredovali vod-
stvom Radiotelevizije Ljub-
ljana in RepubUškega sveta
za informiranje. V njih med
drugim terjajo razčiščevanje
odgovornosti za oddajo, ki je
slovenskim gledalcem prika-
zala popačeno podobo kraja
z več stoletno zgodovirK ,
zahtevajo, da v primeru
novnega predvajanja do['
mentarca dobijo možtii
komentarja tudi pri/ad'
da bi s tem ustvarili obj,'
KOMENTIRAM!
Naša, vaša ali
njihova televizija?
čemu služi pogrevanje
kega spora izpred treh
javno pranje umazanega
rila pred avditorijem slov
ske televizije? Je to Vizai
starih ran, maščevanje ne
mu okolju, ali zgolj poci
propaganda nekega po
meznika?
Ne gre samo zato, daje.
ka slovenska umetnica s s
jim vplivom in dobrimi z
zami uspela zrežirati rek
mo zase na račun Jurkloš
in njenih prebivalcev. (
tudi za bolj splošen prei
slek o tem, komu in čei
pravzaprav služi m^jvplivn
ši vseh javnih medijev v s
venskem prostoru - ljublji
ska televizija. Je ta ustano
res nedotakljiva, vzvišei
nad vsemi svojimi gledd
ki drago plačujejo njen pl
gram, da si lahko privo.
vsakeršno izigravanje Iji
brez posledic? Kaže, da pi
vila igre za televizijce ne t
Ijajo, da lahko po svoje, i
kor se komu zljubi režir,
in montirajo takšne aH di
gačne resnice. Danes so
vrsti Jurklošterčani, ji
kdo drug. Toda: ali so čusl
in prizadetost malih Iji
sploh pomembna? Naji
jih televizijci s svojega
edestala sploh ne opazijo.
tivno podobo o omenjeni
sporu.
Na potezi so zdaj televii
ci, ki so jih Laščani tudi p
vabili na razgovor, da
»razumno rešili nastali |
ložaj.«        NADA KUMIl
Konji so poznali tudi gostilne
Včasih je bil kmet in fur-
man, danes pa zemlje nima
več, saj jo je dal v najem,
furmanski časi pa so tudi že
davno mimo. Ostali so mu
spomini na tiste čase, ko se
je s konjsko vprego vozil po
Šoštanju in okoliških kra-
jih in ko je bilo vse lepše
kot danes.
^ Tako pove Martin Turk iz
Šoštanja in se hudomušno
smeji, ko ga povprašamo po
letih. »Kaj mislite, koliko jih
imam, ko sem že čisto brez
zob?«, sprašuje. Nazadnje
prizna, da bo letos praznoval
že 88 pomladi, pa kljub temu
časopis še vedno prebere
brez očal.
»Čez dan grem malo k so-
sedom na obisk, pa mi ni
dolgčas. Vmes preberem,
kar mi pride pod roke in
zvem, kaj se dogaja po sve-
tu.« Tako pravi Martin, ki ga
imajo sosedje radi, saj jim
večkrat priskoči na pomoč
pri kmečkih opravilih, kadar
gredo od doma, pa mu lahko
brez skrbi zaupajo varstvo
doma. Martin se tako vsaj za
trenutek spet počuti kot ne-
koč, ko je bil gospodar na
kmetiji. Da je bilo pri hiši
malo več denarja, pa je kot
furman prevažal najrazlič-
nejše stvari. »40 furmanov
nas je bilo v Šoštanju, pa je
bilo^za vse dovolj dela, saj
drugega prevoza ni bilo,« se
spominja Martin. »Vozil sem
na sejme v Ljubno, Gon
grad. Slovenj Gradec in
kam. Konji so že kar sat
poznali pot in dobro so ved
li, pri kateri gostilni se moi
jo ustaviti.« Prepogosto tel
seveda niso smeli poče
vendar kozarček ne škodi, t
di Martin. »Dokler sem še p
zdravju, si ga lahko privo
čim. Zdravnika pa se raje ki
izognem; bolj ko bi ga ol
skoval, bolj bi bil bolan,«
prepričan Martin Turk.
očal pa bo tudi še zdržal. ^
šo ima ob cesti in večkrat i
ga že zalotili, da zvečer be
kar pri oknu, sveti pa mu o'
cestna svetilka. »Tako vs
za elektriko prihranim,«
smeji in ugotavlja, da bo m'
ral odslej pri tem bolj paTij
da mu kljub temu ne hm
poslali kakšnega računa.
T. CVII«
Volilna konferenca RD Celle
Pretekli teden so se na volilni konferenci zbrali člaoi
Ribiške družine Celje, ki šteje 686 članov, od tega 53
članic in 40 mladincev.
Ocenili so petletno mandatno obdobje, kije bilo izredno
plodno in delovno, pa tudi gospodarno. Rilaiči so namreč
v tem času opraviti več kot 27 tisoč prostovoljnih delovnih
ur v 316 akcijah. V tekoče vode so vložih 70.400 komadov
rib, v Šmartinsko jezero pa več kot 35 tisoč kilogramov
raznih vrst rib.
Na konferenci so za predsednika izvoUli Franca Vitanca,
za gospodarja Jožeta Gruberja in za tajnika Ivana Krulcf
Imenovali so tudi izvršni odbor, ki ima devet stalnih komi-
sij, 67 delegatov pa so izvoliU po ključu na 10 ribičev po eij
delegat iz vsake kr^evne skupnosti. F. BOGAD'
j4. MABEC 1988
NOVI TEDNIK - STRAN 7
Starši v Celju podcenjujejo
pomen CIcibanovih uric
y vrtcu v Čopovi ulici
^^ Celju se vsak četrtek po-
»oldne zbere skupina dva-
jajstJh otrok starih od štiri
jo šest let pri »Cicibanovih
uricah«, ki jih vodi vzgoji-
teljica Majda Slapnik. Cici-
baflove urice so že znana
oblika vzgojnovarstvenega
jela s predšolskimi otroki,
Iji niso v vsakodnevnem
varstvu.
Vse tri vzgojno varstvene
organizacije iz Celja so priče-
|g s Cicibanovimi uricami
pred šestimi leti z namenom,
otrokom, ki niso v vrtcu,
ponudijo del vzgojnega pro-
grama. Z njim naj bi poma-
gali otrokom k laijemu
Vključevanju v skupino in
skupinsko delo, navajanju
la življenje v skupnosti, pri-
iobili naj bi se nekatera os-
lovna znanja, ki jih dobijo
)troci v rednem varstvu. Vse
;o jim bo pomagalo, da se
a^e vključijo v program pri-
prave na šolo pa tudi v pravo
iolo. Hkrati naj bi vrtec utr-
eval odnose med starši, ki
iivijo na območju neke kra-
evne skupnosti in se bodo
;lej ko prej srečevali tudi na
'oditeljskih sestankih in bo-
le, če se med seboj bolje
V Celju je okoli 6300 otrok
itarih do šest let. V vsako-
Inevnem varstvu jih je oko-
li 3600. Zato sodi Celje med
tiste občine v Sloveniji, ki
Ima s 56 odstotki otrok
v rednem varstvu največje
rajetje otrok v rednem
vzgojnovarstvenem pro-
gramu.
poznajo, lažje reševah skup-«
ne probleme. \
Odziv staršev in otrok je ■
ial pod pričakovanji. Število '
otrok v teh skupinah celo'
upada. Leta 1982 se je v celj-
ski občini v ta program
vključilo 144 otrok, lani le še
98. V povprečju se le polovi-
ca od vseh vabljenih staršev
Jdzove in pripelje otroke
t Cicibanovim uricam.
I »Podobna shka je tudi le-
Os«, pravi M^da Slapnik.
'V prvem polletju je naša
vzgojno varstvena organiza-
cija Anice Černejeve organi-
zirala ta program za otroke
na območju Polul. Od 31
vabljenih otrok smo jih imeli
v skupini le trinajst. Podob-
no je tudi v skupini v Čopovi
ulici, v katero smo vabili
otroke iz krajevnih skupno-
sti Medlog, Savinja, Slavko
Šlander in Karel Destovnik-
Kajuh. Vzrok za skromen
odziv je morda v tem, da je
večina otrok iz teh krajevnih
skupnosti v rednem varstvu.
Delno so krivi tudi starši, ki
temu programu ne pripisuje-
jo nobene pomembnosti ah
pa se jim preprosto ne ljubi
otroka enkrat tedensko pri-
peljati v vrtec, saj je to zanje
dodatna obveznost.«
Kljub slabšemu odzivu
vzgojnovarstvene organiza-
cije vztrajajo pri tem progra-
mu, saj jim je v največjo
spodbudo zadovoljstvo
otrok in staršev.
Imajo pa še vrsto progra-
mov za otroke, ki niso v red-
nem varstvu. Poleg Ciciba-
novih uric im^o še skrajša-
no pripravo otrok na šolo in
potujoči vrtec. Tega organi-
zira le VVO Tončke Čečeve.
Vanj je vključenih okoli dve-
sto otrok in tu je vsako leto
večji odziv.
Rezultati večjega odpira-
nja celjskih vrtcev navzven
so že vidni. S takšnim nači-
nom dela so vrtci ponekod
poštah nosilci ah vsaj soor-
ganizatorji številnih akcij
v krajevnih skupostih h ka-
terim pritegnejo vse več star-
šev. To pa je tista prava pot
k podružbljanju vzgojnovar-
stvenega dela, ki je ena te-
meljnih usmeritev celjskih
vzgojnovarstvenih organi-
zacij. VVE
V Taboru
predvsem kmečki
upokojenci
Društvo upokojencev
v Taboru v Savinjski do-
lini je bilo ustanovljeno
leta 1950 in ima trenutno
150 članov, od tega je 93
ženskih članic.
Največ med njimi je
kmečkih upokojencev,
zato je tudi dejavnost
društva temu primerna.
Kmečka opravila tabor-
ske upokojence zadržuje-
jo na domu. kjer je tudi
pozimi obilica dela. Prid-
ni so v zbiralnih akcijah,
tako pri zbiranju denarja
za modernizacijo celjske
bolnišnice, veliko so na-
birali tudi prispevkov za
mrliško vežico v Taboru.
Sodelujejo na prireditvah
krajevnega praznika ter
uspešno tekmujejo na go-
barskih tekmovanjih
v žalski občini.
Z. S.
Konjičani, vode žejni
s komunalnimi storitvami občani niso
proveč zadovoljni
če kje, potem se na področ-
ju komunalnega gospodar-
stva najde cela vrsta proble-
mov in konjiška občina pri
tem ni nobena izjema. Na ple-
čih komunalnega gospodar-
stva pa je veliko nalog, od
oskrbe z vodo, odvajanja od-
plak, javne razsvetljave, zim-
ske službe in še kaj. Vse to pa
so občutljiva področja in naj-
ti osir, ter dregniti vanj, ni
težko.
Komunalne dejavnosti v ko-
njiški občini opravlja deloma
Komunalno podjetje, nekatere
pa posamezne krajevne skup-
nosti. S komunalnimi storitva-
mi občani niso povsem zado-
voljni, za kar bo potrebno najti
ustrezne rešitve, so z zaključki
opozorili tudi na minuli seji iz-
vršnega sveta, kjer so obravna-
vali področje komunalnega go-
spodarstva. Predvsem je po-
trebno poenotiti upravljanje
vodovodnih naprav, kotlarn in
drugih naprav za toplotno
ogrevarije, javno razsvetljavo
in pokopališč.
Vzemimo pod drobnogled
samo oskrbo s pitno vodo za
prebivalstvo in industrijo
v Slovenskih Konjicah in oko-
liških krajih, kar je ena od os-
novnih dejavnosti Komunal-
nega podjetja. Le-to je prevze-
lo tudi vodovod v krajevni
skupnosti Zbelovo. Zgradili so
pet zajetij vode, šest črpalnic
in 11 vodnih rezervoarjev. Dol-
žina primarnega vodovodnega
omrežja je 60 kilometrov, dol-
žina sekundarnega pa 120 kilo-
metrov. Vodovodne naprave
v Zrečah, Vitanju. Stranicah,
Polenah, Gorenju in Skomarju
pa zdaj upravljajo in jih vzdr-
žujejo krajevne skupnosti.
Vzdržujejo jih z lastnimi sred-
stvi, za investicijsko vzdrževa-
nje pa iščejo dodatna sredstva
skupnosti za družbeni stan-
dard. Vodovode za manjše za-
selke in skupine hiš pa vzdržu-
jejo in jih upravljajo porabniki
sami.
Zaradi vse večje porabe pit-
ne vode je že čutiti pomanjka-
nje. Prav zato so se lotili grad-
nje vodovoda iz Polen do Ko-
njic. Vrtine v Polenah dajejo
po zadnjih podatkih 32 litrov
vode na sekundo, s črpanjem
pa je bodo mogh zajeti še več.
Pa tudi odlašati ne bo več dol-
go mogoče, ne samo zaradi
akutnega pomanjkanja vode
v občini, tudi zato, ker je zdaj
voda cesto kalna, zlasti po dež-
ju. Zato bo potrebno čimprej
vgraditi posebne »hitre filtre.«
Vse to pa bo veljalo nove de-
naije. Občani niso še malo ne
navdušeni, če jim nenehno vle-
čejo iz žepa, pri Komunalnem
podjetju, kjer je zaposlenih 36
delavcev, pa tudi tarnajo.
MATEJA POD JED
Prostorsica stisica v celjsiciii šoiah
v celjskih osnovnih šolah
je iz leta v leto več otrok.
Zato so predvsem šole v bli-
žini novejših stanovanjskih
sosesk prepolne, kar pone-
kod že močno ovira normal-
no delo.
V šoli Ivana Kovačiča
Efenka število učencev naj-
bolj niha. So obdobja, ko jih
je kom^ čez tristo, sedaj pa
jih je bhzu šeststo. V osnovni
šoh na Hudinji, ki je trenut-
no n^bolj obremenjena, je
že nemogoče izvajati nekate-
re dejavnosti. Učenci razred-
ne stopnje im^o pouk slo-
venščine v kabinetu za teh-
nični pouk. V jedilnici, kjer
je prostora za 30 učencev,
kosi dvesto učencev. Števil-
ne šole so za pouk priredile
hodnike in drug^ šolske pro-
store.
Poleg prostorske stiske
otežiije uvajanje novega pro-
grama dela in življenja v os-
novni šoli pomarykanje spe-
ciahziranih učilnic. Največji
problem so učilnice za go-
spodii\jstvo, tehnični pouk
pa tudi še telovadnice. Doga-
ja se, da učenci nižjih razre-
dov ne pridejo več v telovad-
nico.
Takšne razmere se odraža-
jo tudi v učnem uspehu, ki
v povprečju pada. Ponavljal-
cev je bilo lani za 4 odstotke
več kot leto prej, tako da je
Svet je obravnaval tudi 2.
točko 23. amandmaja
k ustavnim spremembam
SFRJ. Ocenil je, da predlo-
ženo besedilo veča nevar-
nost centralizacije področja
vzgoje in izobraževanja, te-
ga tako občutljivega po-
dročja družbenega življe-
nja, ki je pravziaprav temelj
narodove samobitnosti. Za-
to je predložil drugo od
obeh variant, ki jih ponuja
osnutek, to je, da se ta točka
povsem črta iz besedila.
S tem je tudi celjski svet za
vzgojo in izobraževanje
podprl odklonilna stališča
v zvezi s tem amandmajem
ustavnih sprememb SFRJ
v naši republiki.
bil osip lani skor^ 13 odsto-
ten. Takšno stanje neneizad-
nje vphva tudi na vedenjske
odklone, saj so kr^e, odsot-
nost od pouka, nasilje in dru-
gi negativni pojavi v porastu.
Zaradi vse težjih material-
nih pogojev je okrnjena tudi
kakovost izvcganja nekaterih
dejavnosti, fakultativnega
pouka pa na celjskih šolah
praktično ni.
Kljub temu celjske šole na
nekaterih področjih dosega-
jo nadpovprečne rezultate.
Tako je na primer že več kot
četrtina otrok deležna dodat-
nega pouka, razmahnila se je
raziskovalna dejavnost, s ka-
tero celjski osnovnošolci do-
seglo lepe rezultate tudi na
zvezni ravni. Delo strokov-
nih organov je bolje organi-
zirano, korak dalje pa so što-
rih v Celju v prizadevzmjih za
kakovostnejšo izvedbo uva-
jalnega obdobja v prvih raz-
redih.
Svet za vzgojo in izobraže-
vanje pri OK SZDL v Celju
se je na zadi\ji seji seznaiiil^
s poročilom o delu celjskih
osnovnih šol v preteklem
šolskem letu. Dal je tudi ne-
kaj pobud, ki naj bi jih celj-
ska enota zavoda za šolstvo
posredovala repubhškim or-
ganom: v republiki naj bi za-
čeh preverjati osnovnošol-
ske programe, ki so prenatr-
pani mnogokrat tudi s po-
vsem odvečno vsebino, na-
mesto tega n^ bi začeh raz-
mišljati o dveh tujih jezikih
v osnovni šoh.
VVE
Karel Šunko izroča Mišku Jurkoviču spominsko darilo,
besede zahvale za delovno sodelovanje pa so z obeh strani
enako iskrene.
»Človelc se navadi«
Priznanje zvestemu frizerju
Zvestoba delovni organi-
zaciji ni redka. Vehko je de-
lavcev, ki s svojo organizaci-
jo živijo celo delovno dobo.
Pri obrtnikih pa je takšnih
delavcev malo. Tisti pa, ki
so, potrjujejo tudi brez be-
sed, da so v obratovalnicah
lahko odnosi dobri, da vlada
medsebojno spoštovanje in
zaupanje. Tako je v frizer-
stvu na Zidanškovi uhci
v Celju, ki ga že 25 let vodi
Karel Šunko. Te dni pa mi-
neva 20 let, kar seje pri njem
zaposhl Miško Jurkovič.
»Prišel sem mlad, komaj
šestncostleten. Izučen za fri-
zerja, a brez izkušenj. Od
vrat do vrat sem hodil in
iskal zaposlitev. Nikjer je ni
bilo - dokler nisem potrkal
na zadnja vrata, na vrata de-
lavnice, kjer sem še danes,«
se spominja Miško Jurkovič.
Dobil je delo in znanje, ki ga
je zanj potreboval. »To si člo-
vek zapomni.« Potem je pri-
šla tudi navajenost na moj-
stra in na stranke. Brez med-
sebojnega spoštovanja in za-
upanja ne bi šlo: »Osnova je
zaupanje. Večkrat sem bil
odsoten, pa nisem nikoh po-
mishl, da bi me lahko ,okoh
prinesel'. Poleg zaupanja pa
je važno tudi pravično plači-
lo. Držim se kolektivne po-
godbe, zraven pa še kaj pri-
maknem. Delavec mora ime-
ti tohko, kohkor potrebuje
za življenje. Sam od frizer-
stva ne bom nikoh obogatel.
Zak^ bi naj bil torej prikr^-
šan delavec?«, se sprašuje
mojster Šunko.
Tako so minevala leta in se
kopičila. Danes Miško Jur-
kovič, ki ga nobeni obeti ni-
so zvabih drugam, za moj-
stra ni več samo delavec.
O njem razmišlja kot o svo-
jem nasledniku v obratoval-
nici, ki jo je nekoč vodil nje-
gov oče. »Komu jo pa naj
prepustim, če ne tistemu, ki
je v njej že največ naredil«,
se to zdi mojstru samoumev-
no. Miško pa ne govori veli-
ko. Saj ni treba.
MILENA B. POKLIC
Življenje ni bilo mehiio postlano
^kobernetova Iz Straške gorce sta praznovala zlato poroko
»Skupnih petdeset let živ-
Jenja je hitro minilo in bolj
to se ozirava nazaj, manj
«4kih spominov je na pre-
hojeni poti«, pravita Marija
» Jože Škobeme, zlatopo-
^čenca iz Straške gorce
r šentjurski občini. Spomi-
ni na težka leta sicer ne ble-
dijo, a lepše je pogovor sple-
•ti o tistih prijetnih, svetlih
*enutkih življenja, ki jih
vsak človek toliko, ko-
hkor si jih zna narediti.
Skobemetova sta ponov-
no. Po petdesetih letih skup-
nega življenja, pred matičar-
f stopila februarja, v začet-
marca pa je oče Jože praz-
'oval 83. rojstni dan. Prilož-
nosti, da se v domači hiši
[Dere vsa družina, je bilo
[ preteklih mesecih nekaj
[^^. a Marijo in Jožeta njuni
^roci tudi sicer cesto obi-
^^Jejo. Sin Edi z družino ži-
V na domačiji,
prav v bližini
^n^ače hiše si je tudi drugi
ustvaril svoj dom, najsta-
pSega Jožeta, ki že dolgo ži-
L V-^lJu, pa še vedno vleče
t:,*^ozJansko. »Zidanico in
t^f^'^, vinograda, ki ga
bhzu domačije, oče
pno obiskuje in velikokrat
kaj postori v gorci«, pripove-
duje sin Jože in dod^a, da
očetu in materi tudi zdaj, na
stara leta, ne manjka dela.
Težko življenje na kmetiji,
vojna leta, ko so Škoberneto-
vim požgah domačijo in je
bilo treba zbrati vse moči, da
so preživeli, je Mariji in Jože-
tu pustilo skor^da že živ-
ljenjsko potrebo po delu.
»Takoj prve dni v svobodi
smo morah poprijeti za delo
in si zgraditi dom, saj so nam
domačijo okupatorji požgah.
Takrat nismo smeh pričako-
vati sohdarnostne pomoči,
saj so tudi sosedje morah
najprej poskrbeti za svoje
strehe nad glavo«, pripove-
dujeta Marija in Jože. »Pa je
kljub dvema malima otroko-
ma šlo«, zadovoljno zaklju-
čujeta.
Sicer pa je najpomembnej-
še to, da sta kljub visokim
letom oba še vedno trdnega
zdravja. Oče Jože je prejšnji
mesec sicer bil v bolnišnici,
a kaj hudega tudi težave
s kolkom in prostato ne mo-
rejo biti, saj je takoj ob pri-
hodu domov že začel s plete-
njem košev. »Tega sem va-
jen, saj je bilo pozimi vselej
treba poprijeti za delo. Če ni-
sem pletel košev in košar,
sem pa popravljal kmečko
orodje, pa luščil koruzo in fi-
žol«, se spominja.
Pa še nek^ je, česar se
. v pogovoru s Škobemetovi-
mi ne da ogniti. »Naše Koz-
jansko, ki je bilo vse predol-
go odrinjeno in pozabljeno,
se končno odpira v svet«, za-
dovoljno pripovedujejo. Ko-
nec decembra je v krajevni
skupnosti Prevorje, kamor
sodi tudi Straška gorca, zaz-
vonil telefon in zdaj pri Ško-
bemetovih kar pogosto zvo-
ni. »Pa tudi sicer nismo čisto
pozabljeni, poleti je tukaj od-
mevala brigadirska pesem in
žulji mladih rok so nam pri-
nesli vodovod«, ponosno pri-
povedujeta Marija in Jože ter
dodajata, da so takšni spomi-
ni veliko prijetnejši kot tisti,
ki so vezani na težke življenj-
ske preizkušnje.
IVANA FIDLER
Foto: LEOPOLD MURN
8. STRAN - NOVI TEDNIK
24. MAREC II
Sonce in sence za praznik
Gledališče utegne zapreti le železna zavesa
»Poslanstvo gledališča je,
da se dvigne nad družbo,
nad probleme in nad razpr-
tije sveta«. Nekako v tem
smislu se glasi vsakoletna
poslanica za svetovni dan
gledališča, 27. marec. Posla-
nico napiše vsako leto sve-
tovno znan dramatik, za ju-
goslovanska gledališča pa
še eden naših književnikov.
Do zaključka redakcije
celjsko gledališče še ni preje-
lo poslanice, vendar bodo
v Talijinem hramu ta dan po-
častili jutri slovesno in de-
lovno z novo premiero v tej
sezoni.
V celjskem gledališču, kjer
se ubadajo s kupom težav,
tako gmotnih, kadrovskih
kot tehničnih, pa so zado-
voljni, da zn^o mnogi gleda-
ti na pomen poklicne gleda-
Uške hiše s pravega zornega
kota. na prvem mestu velja
tu omeniti Toneta Zimska,
predsednika skupščine obči-
ne Celje, s katerim je napo-
vedan delovni pogovor tudi
v počastitev svetovnega dne
gledahšča. Vendarle se je za-
čela družba bolj zanimati za
gledališče, ki ima v Celju tra-
dicijo in sloves in morda bi
ga delno iz denarnih zagat
lahko rešilo kakšno sponzor-
stvo katere od prav tako zna-
nih in priznanih delovnih or-
ganizacij v Celju. Razmišlja-
nja že vodijo v to pot.
Celjsko gledališče se zara-
di pomanjkanja denarja te
dni ni moglo udeležiti sreča-
nja gledališč Alpe-Jadran,
kamor je bilo povabljeno, saj
bi gostovanje veljalo 10 mili-
jonov dinaijev. In vendar:
prav takšna srečanja ustvar-
jajo sloves gledahški hiši in
mestu od koder je. Z etiketo
delovne organizacije, ki bi
prevzela pokroviteljstvo nad
gledališko hišo, bi bila pred-
stavitev v drugih krajih dvoj-
na in še bolj temeljita.
Za gmotnimi in kadrovski-
mi problemi se v gledališču
spopadajo tudi s tehničnimi.
Prav te dni pa se jim je ures-
ničila davna želja, da bi na-
mestih regulator za vodenje
predstav, kakršnega imajo
že vse večje gledališke hiše.
Veljal je 40 milijonov dinar-
jev in bo prekinil dolgoletna
prakso ročnega vodenja luči
za predstave.
Sezono bodo v celjskem
gledališču zaključili z 19
igralci. Za novo sezono ima-
jo velike načrte, ki se jih
kljub zagatam korajžno lo-
tevajo. Čeprav bodo reper-
toar, ki je še zapuščina
umetniškega vodje Andreja
Hienga potrdili na eni pri-
hodnjih sej delavskega sve-
ta gledališča, so nam pri-
šepnili, da se bodo lotili ve-
likega projekta - Beraške
opere B.Brechta v režiji
Vinka Moderndorferja.
Morda bodo ta čas uspeli na
razpis za štiri igralce koga
le še pridobiti v ansambel,
čeprav mladi zvečine najra-
je ostajajo v prestolnici.
So pa zaskrbljeni zaradi
železne zavese, ki pleše na
dotr^anih vodilih. V položa-
ju, v kakršnem je zdaj, sicer
ne moti, v sluč^u požara pa
bi s spustom te zavese, ki naj
bi zaščitila oder od dvorane,
za lep čas zaprli gledahče, saj
je ne bo več mogoče dvigniti.
Kljub simbolizmu, ki se
ponuja na tem mestu, pa
v gledališču z optimizmom
zro v prihodnje sezone.
MATEJA PODJED
Žalska Naša beseda
Konec prejšnjega tedna so se v okviru žalske Naše besede
zvrstili nastopi treh gledaliških in dveh plesnih skupin, na
literarnem večeru v občinski matični knjižnici pa so mladi
pripravili tudi predstavitev poezije Sonje Trstenjak ob izidu
njene pesniške zbirke Na konici tišine.
Sicer pa so z otroškimi igricama sodelovali osnovnošolci iz
Šempetra in Polzele, plesna skupina Sanja ter folkoristi iz goto-
veljske osnovne šole pa so na Naši besedi nastopih s plesnimi
postavitvami. Kot predstavniki kulturnega društva so nastopili
le kulturniki iz Šešč in Matk s predstavo Zimski večer na kmetih
pod režijskim vodstvom Mire Cestnik.
Na sliki: Pesnice Meta Rainer, Sorya Trsteryak in Neža Maurer
so sodelovale na Uteramem večeru žalske mladine.
_T. T., L. K.
Delo obrodilo sadove
Izjemen uspeh mlatllh glasbenikov na
republiškem tekmovanju
štiri prve, štiri druge ter
več tretjih nagrad in pohval
- to je izjemen dosežek mla-
dih glasbenikov treh glasbe-
nih šol iz naše regije, ki so se
udeležile letošnjega republi-
škega tekmovanja učencev in
študentov glasbe v Novem
mestu.
Na tem tekmovanju je nasto-
pilo 193 glasbenikov iz 38 glas-
benih šol Slovenije, vključno
z Akademijo za glasbo v Ljub-
ljani. Letos so bila na progra-
mu tekmovanja v solo petju,
s harmoniko in pihali. Iz celj-
ske regije so se tega tekmova-
rya udeležili učenci treh glas-
benih šol: Titovo Velerge
s sedmimi (prijavljenih 9), Ce-
lje z devetimi in Radeče z enim
učencem.
Enkraten uspeh so dosegli
mladi glasbeniki celjske šole,
saj je vseh devet osvojilo eno
od nagrad (3 prve, 3 druge in
3 tretje). Prve nagrade so osvo-
jili: harmonikarja Uroš Nene-
zič (raz. Alberta Zaveršnika)
z nsovišjim številom točk
v svoji kategoriji in Aleš Praz-
nik (raz. Zorana Kolina) ter
klarinetist Gaber Marolt (raz.
Franca Zupanca). Druge na-
grade sta osvojili flavtistki Ta-
nja Volavšek (raz. Fanike Voš-
ryak) in Valerija Vovk (raz.
Mojca Zakošek) ter klarinetist
Andrej Pezdevšek (raz. Franca
Zupanca). Tretje nagrade pa so
osvojili: klarinetistka Tatjcina
Kragelj (raz. Franca Zupanca)
ter flavtistki Martina Šmid
(raz. Fanike Vošnjak in Polona
Kraryc (raz. Mojca Zakošek).
Iz velenjske glasbene šole se
je najbolje odrezala oboistka
Tarya Petrej (raz. Stojana Do-
kuzova), ki je dosegla najvišje
število točk 100. Učenki Rudi-
ja Poka (flavta) Špela Močilnik
in Zalika Klemene, sta prejeli
drugo oziroma tretjo nagrado,
klarinetist Matjciž Emeršič
(raz. Franca Vrzelaka) je osvo-
jil tretjo nagrado, prav tako kot
harmonikar Zmago Štih (raz.
Marjana Kozmusa). Nastopili
so še Andreja Petrovič (T.Ve-
lenje), Matej Kranjc (T. Vele-
nje, oddelek v Mozirju) in
Dairgan Vahter (Radeče), ki so
prejeU pohvale.
UsF>ehi mladih glasbenikov
iz naše regije niso naključni,
temveč so rezultat načrtnega
dela v zelo dobrih pogojih, ki
jih nudita novi glasbeni šoli
v Titovem Velergu in v Celju.
F. P.
VViiilams v SU
SLG   Celje   bo   uprizi
v petek premiero »Stek
menažerija« ameriškega
matika Tennesseeja Williai
To je prvo veliko delo, \
avtorju, znanem po dra
»Tramvaj poželenja«, »Mi
na vroči pločevinasti str
itd., zagotovilo svetovni us
Danes je to še vedno izre
subtilna, poetična, krhka
dališka igra, silovita v svo
psihološkem kontekstu,
v današnjem odtujenem si
civilizacijskih monstrui
ponazarja konflikt med ilu
in realnostjo. Igro je zrei
Marjan Bevk, dramaturg j«
Janez Žmavc, scenografija
mona Perne, kostumogr?
Cveta Mirnik, lektor Ja
Moder (hkrati prev^al
glasbo je izbral Ilija Su:
Igrali bodo Nada Božič, Mil
KalezJč, Peter Boštjančič
Bogomir Veras.
Poročil se bom s svojo ženo
Izredno hvaležno občinstvo
je preteklo soboto povsem na-
polnilo novo urejeno dvorani-
co v Bistrici ob Sotli in pri-
srčno pozdravilo prizadeva-
nja gledališke skupine KUD
Bistrica ob Sotli, ki se je
predstavila z znano komedijo
Marjana Marinca Poročil se
bom s svojo ženo.
Resnično: imeli smo obču-
tek, da smo se vrnili v čase, ko
je bila domača uprizoritev
praznik! Koliko pričakovanja,
razumevanja, vesela in tudi
odpuščanja! To je občinstvo,
ki te mora »potegniti« in ti dati
volje - posebej še, če je to ko-
medija! Oba dela gledališča
(oder in občinstvo!) sta postala
eno - kar je tako značilno za
višek letnega kulturnega do-
godka.
Marjan Marine sodi med ti-
ste avtorje, ki želijo zabavati.
Na videz nezahtevno besedilo
je spretno povezal v dramatur-
ško celoto bulvarske komedi-
je. Kljub odmaknjenosti bese-
dila je še vedno gledljivo in ob
primernem posredovanju tudi
zabavno in nenazadrye tudi
sporočilno. Ponujene možno-
sti pa lahko izkoristimo ah pa
tudi ne?! Gledališka skupina je
te možnosti v glavnem izkori-
stila, predvsem po zaslugi ne-
katerih naravno talentiranih
igralcev (Lenka Černelč, Suza-
na Gracer, Srečo Kunst). Na
Slovenskem prvladuje mne-
rye, da je lažje uprizorljiva ko-
medija, čeprav vemo, da je
bra komedija redka gostja
naših odrskih deskah. Sev
zahteva odlično znanje bes
la (za improvizacijo imam(
premalo znanja!), spretnos
sproščenost! Skupina je pc
zala, da ima vse preddispo2
je za bodoče delo v tej sme
Po predstavi so se teme!
pogovorih o številnih težav
hotenjih in realizaciji - vst
kaže na zdravo zasnovo te i
zadevne gledališke skupi
Režijsko vodstvo je bilo v
kah Jožice Špoljar, za kostu
je poskrbela Suzana Grac
scensko zasnovo sta urec
Irena Romih in Jožica Špeli
luč pa je pripravil Blaž C
nelč. ŠTEFAN ŽVIŽ
Zlati zmal Grafoimpexa Aeru
že tretje leto zapored je šel Zlati zmaj Grafoimpexa
Aerovi delovni organizaciji za najbolje oblikovani
stenski koledar - »aero abeceda«.
Koledaiji so nepogrešljivo in zelo popularno repre-
zentativno sredstvo. Prav tako, ah še bolj, so
pomembni za grafično industrijo. V ta namen so pri
Grafoimpexu, časopisu poslovne skupnosti grafičnih
organizacij združenega dela Jugoslavije pred desetimi
leti prvič pripravili razstavo stenskih koledarjev, na
kateri je sodelovalo 26 tiskam, le-te pa so razstavljale
110 izdelkov.
Za letošnje leto so v Jugoslaviji natisnili kar 4 mili-
jone primerkov stenskih koledarjev. Na letošnjem
jugoslovanskem natečaju in razstavi pa je sodelovalo
57 grafičnih organizacij združenega dela s 159 razUč-
nimi koledarji. Kot vsako leto, so tudi letos podeUU
nagrade in z velikim zlatim zmajem Grafoimpexa je bil
tudi tokrat nagrajen Aerov koledeir. Poimenovali so ga
»aero abeceda«, likovno ga je obhkoval Radovan
Jenko, fotografije pa so delo Dragana Arriglerja. Ome-
niti je treba, da je Aero dobil tudi visoko priznanje
»Pet najuspešnejših jugoslovanskih propagandno
koncepcijo in specialno nagrado žirije za najboljšo
grafično izvedbo«. Prav tako je dobil Aero priznanje za
tiskanje koledarja Lesnine iz Ljubljane.
Tako visoke nagrade za Aero so seveda rezultat dela
velikega števila ljudi, ki so znali svoje ideje združiti, jih
udejaniti in s tem pa svojevrsten način reklamirati
dejavnost in kvaliteto dela te delovne organizacije.
MOJCA AUZNER
Zveze In razveze
Na gornjegrajskem odru Je zaživela
drama Iz kmečkega življenja
V gledališkem listu,ki so ga
ob letošnji premieri izdali, so
temeljito razčlenili avtorjevo
življenje in delo. Že takoj v za-
četu so postavili vprašanje:
kdo je Jože Moškrič? Pozna-
valec dela Jožeta Moškriča
- Milan Dolgan - je izredno
podrobno orisal njegovo živ-
ljenje in pomen Moškričeve
kmečke drame, predvsem pa
je poudaril njegov kulturni
pogum.
Repertoar gledališke skupi-
ne Kulturnega društva »Franc
Žmavc« - le-ta je zapisan tudi
na zadnji strani gledališkega li-
sta - je več aU manj »osebna
izkaznica« gledališke politike
v tem kraju in prikaz hotenja
režiserjev uprizorjenih del. Naj
naštejemo nekatera dela:
RAZVALINA ŽIVLJENJA,
KREFLOVA KMETIJA, VDO-
VA ROŠLINKA, LACKO IN
KREFLI, ZDRAVNIK PO!
LI, KRALJ NA BETAJN01
ZADREČKE ZDRAHE, KR
FLI, MOJ ATA, SOCIAl
STIČNI KULAK, MATI, D
DEK SE UPRE IN ZVEZE:
RAZVEZE. Vsa ta dela je si
pina uprizorila od leta 1977
do danes.
Tako poznavanje kmečke
življenja vodi skupino in re
serja v nenehno željo po sp(
navanju različnih del in razi
nih pogledov na trdo kmeii
življenje iz zornih kotov razi
nih avtorjev. Tudi avtor Jo
Moškrič, ki je delo sicer osr
val na podlagi Finžgarje
ljudske igre RAZVALIH
ŽIVLJENJA, je prispeval sv
pogled na življenjske stike
se je skušal izogniti natura
stičnih prvinam. Nekoliko n
dokončano delo je sicer gr^
no po principu klasičnega ti
kotnika: zaplet in razplet; ve
dar bi se ga dalo s študijski
pristopom racionalizirati, k^
dolgoveznost v začetku in pr
hitro razpletanje na koncu f
nudita tistega okvira, ki bi t
ob gledanju drame pričal«
vaU.
Ob novitetah, kakršna je dfi
ma ZVEZE IN RAZVEZI
običajno največ govoril"
o vsebini, avtorju in dramatii'
giji, pozabljamo pa na tis!
ustvarjalce, ki so se spoprij«
z nepoznanim besedilom in^
prav gotovo prispevali svoj '•'^
lik delež k predstavitvi JoŽ^'
Moškriča in njegove kmeil^
drame. Številni ansambel '
prevzel to odgovorno na\oP
z veliko resnosti, k temu pa-'
»dal« svojo osebnost tudi re*
ser dr. Aci Ulep, scensko P
mu je pomagal Andrej Kurei'
Vsi sodelavci so poskrbeli |
pomembni gornjegrajski
turni dogodek.
P.S. Predstava, ki smo si:
ogledali v nabito polni dvC'
ni, je bila namenjena zgorrt'
savinjskim ženam za 8. mar^
Lepo darilo.
ŠTEFAN ŽViZf
Napet urnik celjskih plesalk
v Plesnem gledališču pi-
onirskega doma Cvetke Je-
rinove v Celju gostuje priz-
nani baletni pedagog dr.
Henrik Neubauer iz Maribo-
ra, ki okoli 50 plesalk po-
učuje klasični balet. Vodja
in mentorica pionirskega
plesnega gledališča in sku-
pine Akt, Ana Vovk-Pezdir
skupaj z njim pripravlja
priročnik o metodiki pouče-
vanja klasičnega baleta.
»Želimo, da ostane to zna-
nje v Celju«, pravi o tem Ana
Vovk-Pezdir. Gre za drago-
cene izkušnje, kijih moramo
zabeležiti in jih nadgrajevati
tudi v bodoče.«
Vaje iz klasičnega baleta
bodo zlasti dobrodošle ti-
stim dekletom, za katere se
že zanima Mariborski balet
in ki bodo lahko, o tem že
tečejo razgovori, ob dodat-
nem učenju klasične plesne
tehnike, nadaljevale izobra-
ževanje na srednji baletni šo-
li v Mariboru.
Sicer pa je za pionirskim
plesnim gledališčem in sku-
pino Akt bogato in uspešno
obdobje. V decembru so na-
stopali domala po vsej Slo-
veniji s prek 30 predstavami,
v tednu kulture v Celju pa so
uprizoriU kar 11 predstav.
Vmes so imeli še nekaj posa-
mičnih nastopov, kar dvajset
deklet pa se je udeležilo
Zimske plesne šole v Mari-
boru, kjer so med zimskimi
počitnicami imeh intenziven
trening reizličnih plesnih teh-
nik, Ana Vovk-Pezdir pa je
tem predavala o plesni kom-
poziciji.
Pred njimi sta še dva po-
membna dogodka; v krat-
kem jih bo obiskal selektor
otroškega festivala iz Šibeni-
ka, pogovarjajo pa se tudi za
sodelovanje na prikazu ples-
ne dejavnosti v Metkovičih
v Hercegovini.
»Žal letos ne bomo mogli
sodelovati na Naši besedi,«
pravi Ana Vovk-Pezdir. Ime-
li smo veliko nastopov in so
plesalke in plesalci precej ur
manjkali pri pouku. Zato si
ne upamo dodajati še več
opravičenih izostankov. Tu-
di nam vsem gre za to, da bi
plesalci bili čim bolj uspešni
v šoli. Drugi vzrok pa je pre-
napet urnik vaj, saj imamo
poleg ur klasičnega baleta
intenziven trening sodobne
plesne tehnike.«
VVE
. MAREC 1988
NOVI TEDNIK - STRAN 9
liadoživi aktualizem
)UsPBla Smrt predsednika hišnega sveta
^ ggiarska gledališka sku-
iujioa "Gledališče BO iz
^Šmarja pri Jelšah v okviru
C^ulturnega društva Anton
c^šKero, je v petek v Kultur-
L,g0i domu uprizorila grote-
Iva Brešana Smrt pred-
sednika hišnega sveta v re-
Jiji Jožeta Čakša, za prevod
j)a je poskrbel Franci Zago-
iičnik.
J predstavo, ki je v global-
inem pogledu uspela, so si
ijogledali tudi predstavniki
rjJodročnega združenja gle-
tdaliških skupin celjskega
rtobmočja.
i. Časovna stiska je v ansam-
blu, kije zdaj že utrjen gleda-
liški organizem (svetla zvez-
stalnica na Šmarskem,
kjer se počasi a vztrEgno po-
rajajo nove zvezde na gleda-
liških ljubiteljskih odrih),
narekovala izbor dela znane-
ga hrvaškega avtorja, ki slovi
po svojih komedijah in gro-
teskah z imensko opredeli-
' tvijo v naslovu na znano ime
Vetovne klasike (predstava
^amleta v Mrduši Donjoj).
JBrešan se tudi v tem delu
iiponorčuje iz poenostavlje-
jfiih človeških prispodob in
j-predstav o možnosti uravna-
jjvanja vedenja posameznika
av družbi, ponorčuje se z laž-
mo predstavo idealnega člo-
jveka in nas hkrati pouči, da
tmora vsak sam zase nositi
'odgovornost za svoja dejanja
^■v življenju.
' Režiser   predstave   Jože
''Čakš je znal izkoristiti bese-
^dilo za mnoge aktualizme iz
itdisa, ki ga živimo, jih oživiti
in opredmetiti in osmisliti na
-odru (domislica s sliko na
steni, kjer je na začetku
predstave Marx, na koncu pa
predsednica hišnega sveta,
sodelovanje mladine s tako
imenovanim delavskim raz-
redom), oportunizem in še bi
laliko našteval. Glavno vlogo
je gradil na Branki Černezel,
' ki je s polno mero nadzoro-
. vane duhovitosti upodobila
jvlik gospe Pepce. Dostojni
partnerji v igri so ji bili Igor
Habjan v vlogi direktorja Mi-
lana Rakovca, preračunljive-
ga predstavnika tehnokraci-
je, Jože Čakš v vlogi poslo-
vodje Jureta Bučarja, Jože
Gojtan v vlogi profesorja
Cindriča. Razveseljivo je no-
vo igralsko ime v ansamblu
Gledahšča BO in sicer Zvo-
ne Nagode v vlogi inženirja
- vodje kontrole izdelkov
Šizmana, Tanja Jurjec v vlo-
gi Melite, njegove žene, igri-
va Anka Novak v vlogi Kobi-
lice, Mimica Kidrič v vlogi
Mare. Igrali so še Darja Lo-
jen, Lojze" Novak, Branka
Kampuš, Joža Černezel in
Branko Vrbek.
Skrbno je bila izdeljma in
smiselno potrjena kostumo-
grafija, ki je bila delo Anke
Novak, scena je bila delo ar-
hitekta Petra Planinska, iz-
bor glasbe je uspešno opra-
vil Caci Cerjak, masko je
oblikovala Jana Gojtan, za
frizure je skrbela Darinka
Stojnšek, izdelava scene in
tehnično vodstvo je bilo na
skrbi Stanka Šketa, oderska
dela je opravil Slavko Javo-
rič, šepetalka je bila Bojana
Božič, vodja predstave pa je
bila Branka Vizjak.
Predstava je bila nekohko
dolga, prehodi med prizori
so bih rešeni s stroboskop-
sko lučjo in so po ponavlja-
njih poštah utrujajoči za gle-
dalce, tu in tam je tempo po-
pustil, kar je treba pripisati
kratkemu času za nastajanje
predstave (komaj en mesec)
in premierni tremi. Sicer pa
je bil to lep in koristen gleda-
hški dogodek, ki potrjuje
stara pravila, da ljubiteljski
ansambli z vso odgovornost-
jo do teksta in uprizoritvene-
ga načina pokažejo svojo zre-
lost v presoji zmogljivosti,
kar je nedvomno režiserjeva
zasluga. Šmarčani so uigra-
na skupina, ki bo tej dobri
predstavi gotovo pridodala
še kakšno.
DRAGO MEDVED
Jubilejna razstava
mladih likovnikov
v soboto bodo ob 11. uri
v šoštanjskem Domu kultu-
re pod pokroviteljstvom Pi-
onirskega lista iz Ljubljane
odprli že 20. republiško raz-
stavo likovnih del osnovno-
šolcev.
Letos na razstavi prvič so-
delujejo tudi šolarji iz z Vele-
njem pobratenih občin Tito-
vo Užice, Subotica in Vr-
njačka banja, ob njih pa še
slovenska dopolnilna šola iz
zahodnonemškega Krefelda,
•^i jo vodi Ana Krajnc.
Ob otvoritvi razstave bo
kulturni program izvede!
Mladinski simfonični orke-
ster Glasbene šole Frana
Koruna Koželjskega iz Tito-
vega Velenja pod vodstvom
profesorja Dušana Lipov-
. * iz Ljubljane, spregovo-
rila pa bosta republiška
?vetovalka za likovno vzgo-
]^ »nag. Helena Berce-Golob
ravnatelj Kajuhove šole
*^arel Kordeš.
1 Kot je povedal glavni orga-
nizator razstave. Tone Ba-
j ^i". je na letošnji razpis po-
že omenjenih šol, prispe-
*° več kot 3500 hkovnih del
»5 slovenskih šol v najra-
J^i^nejših tehnikah. Komisi-
v kateri so bih Helena
g^rce-Golob, Tonka Tacol,
ooza Cerne in Tone Skok, je
razstavo lahko odbrala le
^j^on 500 izdelkov. Večina
razstavljena v Kajuhovi
šoh, nekaj pa tudi v avh Do-
ma kulture v Šoštanju.
Po svečani otvoritvi bodo
v soboto gostje, hkovni peda-
gogi in učenci, ki razstavlj^o,
odšU na ogled razstave v Kaju-
hovo šolo, kjer bo tudi tovari-
ško srečanje, na katerem bodo
izmenjah svoje izkušnje in na-
vezah nova znanstva.
Ob letošnji 20. jubilejni raz-
stavi so v 700 izvodih izdaU tu-
di katalog razstave, ki ga je fi-
nančno podprla velenjska Izo-
braževalna in kulturna skup-
nost. Nagrade razstavljalcem
pa bodo prispevcih Zveza kul-
turnih organizacij Velenja, ob-
činski Izvršni svet in Krajevna
skupnost Šoštanj. Razstavo je
postavil likovni pedagog in
ravnatelj Osnovne šole Miha
Pintar-Toledo iz Titovega Ve-
lenja, Tone Skok.
VIKTOR KOJC
Literarna uganka
v sredo je Občinska matična
knjižnica spet pripravila prese-
nečenje mladim bralcem oziro-
ma reševalcem literarne ugan-
ke. Nagrade je prispevala Na-
ma Žalec, njihova predstavni-
ca je ugankarjem predstavila
delovno organizacijo - NAMO
Žalec in izžrebala šest lepih na-
grad. Rešitev nagradne literar-
ne uganke je bila META RAI-
NER. Zato so organizatorji po-
vabih tudi njo, z novimi pesmi-
cami je zopet razveselila zbra-
no mladež.
L. KORBER
Celjska koča zaenkrat zaprta
Kot je bilo napovedano že
prejšnji teden, sta Angela in
Stanko Zakelšek v ponede-
ljek, 20. marca, zaprla Celj-
sko kočo. Koča bo zaprta za
nedoločen čas oziroma vsaj
do tedaj, da bo rešen spor
med Stankom Zakelškom iz
Izletnikom, ki je dal kočo
v najem.
Po besedah Stanka Zakel-
ška Izletnik ni poravnal ob-
veznosti, ki bi jih po zakupni
pogodbi moral, prav tako pa
se v zvezi s tem pri Izletniku
niso odzvali na pismo Zakel-
škovega odvetnika. Zakel-
šek terja od Izletnika 32,4
milijona dinarjev, ki jih je
porabil za obnovo objekta in
smučarskih vlečnic. Temu
denarju se ne žeh odreči tudi
zato, ker ga rabi za nadaljnje
vlaganje v ponudbo Celjske
koče.
Meni namreč, da je dolžan
smučarske terene izkoristiti
tudi v gospodarske namene,
zato jih namerava potraviti,
kupiti 20 ovac ter tudi nekaj
hpicancev, ki bi si jih lahko
sposojah za ježo gostje Celj-
ske koče. Dodaten razlog, da
Izletniku noče odpisati več
kot treh starih milijard je tu-
di ta, da mora kljub proš-
njam, da ga začasno oprosti-
jo plačila, za lani plačati 16
mihjonov davka. V žepu ima
namreč tudi sklep o prisilni
izterjavi davka.
O tem, da kočo zapirata za
nedoločen čas, sta Angela in
Stanko Zakelšek obvestila
Komite za družbenoeko-
nomski razvoj pri skupščini
občine Celje in še nekatere
ostale, za pomoč pri razreše-
vanju razmer pa sta se obrni-
la tudi na Republiški komite
za varstvo in urejanje pro-
stora.
Jožica Tamše, referentka
za obrt pri Komiteju za druž-
benoekonomski razvoj, je
v ponedeljek povedala, da bi
bilo ob vsem, kar je Stanko
Zakelšek lani in letos vložil
v obnovo koče velika škoda,
da bi to zaprli, da pa bodo
o tem, kako bodo skušah sa-
mi vphvati na razreševanje
razmer razpravljali na kole-
giju.
Ljubo Račič iz Izletnika pa
je dejal, da Stanko Zakelšek
koče ne sme zapreti, ker ga
k temu zavezuje tudi pogod-
ba, skratka, da gostje Celjske
koče ne bi smeh občutiti
spora med njimi in zakupni-
kom in da bodo, če bo koča
zaprta, odstopih od pogod-
be. Sredi tedna naj bi Izlet-
nik na Celjsko kočo poslal
tudi sodnega cenilca (en sod-
ni cenilec je vsa popravila na
Celjski koči že ovrednotil),
ki naj bi jasno opredehl, koh-
ko je Izletnik Zakelšku prav-
zaprav dolžan. Pri Izletniku
namreč menijo, daje v seda-
njem zahtevku veliko preti-
ravanj. Pravtako je Ljubo
Račič opozoril, da jim Zakel-
šek dolguje še najemnino in
plačilo za zaloge blaga, ki jih
je prevzel na Celjski koči.
Gre za okoh štiri milijone di-
narjev.
Kakorkoli, če bi Zakelšek
poravnal svoj dolg, potem bi
mu Izletnik še vedno dolgo-
val 28 milijonov din, zato je
kočo tudi zaprl. Kako bo
problem rešen, bomo videh,
pridružimo pa se lahko mne-
nju rednih obiskovalcev, ki
si želijo, da te priljubljene
postojanke ne bi nikoh več
zaprli. V imenu teh je ured-
ništvo pokhcala Dragica
Roje iz Celja, ki je povedala,
da so obiskovalci Celjske ko-
če v nedeljo, 20. marca na
Celjski koči prebrali protest-
no pismo, v katerem prosijo
odgovorne v občini, da Stan-
ku Zakelšku omogočijo nor-
malno delo. Protestno pismo
je podpisalo 140 obiskoval-
cev in planincev.
RADO PANTELIČ
Novi tedn/k - Radio Ce-
lje, Trg V. l<ongresa 3a,
Celje. Te/efon/ uredniš-
tva: 22-369, 23-105, 27-
728, 28-408.
Povečati število nočitev
¥ žalskem Ruhlnu le vedno več prireditev
v hotelu Golding v Žalcu Je
zadnje čase kar živahno. Že
nekaj mesecev namreč orga-
nizirajo številne prireditve in
druge akcije, s katerimi želijo
privabiti čim več gostov, saj
vemo, da se s tem dolga leta
niso mogli ravno pohvaliti.
Vodja hotela, Emil Petek pra-
vi, da se nekateri uspehi že
poznajo in ugodno vplivajo
na poslovanje.
Petek: »Težko bi naštel vse
prireditve, ki smo jih zadnje
Čase pripravih v našem hotelu.
Zadovoljni pa smo, ker je bil
obisk dober, kar je dokaz več,
da se za goste ni treba bati, če
jim ponudimo kakovostne pri-
reditve. Z njimi bomo seveda
nadaljevali. Ze te dni potekajo
pri nas dnevi kitajske kuhinje,
aprila pa načrtujemo modno
revijo, na kateri bodo sodelo-
vali tudi naši najboljši alpski
smučarji. Nekaj prireditev
smo organizirali tudi v veliki
Hmezadovi dvorani, ki je bila
doslej preslabo izkoriščena,
opazili pa smo, da se je tam-
kajšnjih prireditev udeležilo
tudi precej starejših Žal-
čanov.«
Samo prireditve verjetno
niso dovolj za dobro poslova-
nje. Kako je zaseden hotel?
Petek: »Z zasedenostjo zaen-
krat še nismo zadovoljni. Je le
petdesetodstotna. Vse napore
bomo morali usmeriti tudi
v pridobivanje tujih skupin.
Tu se bo morala še posebej po-
truditi naša prodajna služba.
Pozimi pa je bilo precej odpo-
vedi večjih skupin, ki so raču-
nale na smučanje bodisi na Ro-
gh bodisi na Golteh. Vse bomo
morah seveda storiti tudi za
kakovostno postrežbo.«
Zanimiva je akcija, ki ste jo
pripravili skupaj z bioenerge-
tikom Stjepanom Sa-
badom...
Petek: »Vsak četrtek dela
v našem hotelu bioenergetik,
zraven pa smo uvedh tudi glas-
beno terapijo. Odziv je izredno
vehk in do jeseni so ti paketi
zdravljenja tako rekoč razpro-
dani. Prijave pa sprejemamo
v recepciji. Vehko ljudi je
s takšnim zdrav]jeryem zado-
voljnih, prihajajo pa iz vse Slo-
venije, pa tudi iz Hrvaške.«
Ko ste govorili o tem, da že-
lite v hotel privabiti več sku-
pin, verjetno niste mislili, da
bi te skupine po nekaj dni
preživele le v Žalcu.
Petek: »Nikakor ne. Pred-
vsem je Žalec na odlični izho-
diščni točki za izlete v širšo
okoUco pa tudi drugam. Obi-
ski Gornje Savinjske doline,
tudi Gorenjske, pa vse tja do
Rogle, bi bili nujni. Še več pa
bomo storili za to, da bi tujcem
prikazali tudi naravne lepote
in znamenitosti Spodrye Sa-
viryske dohne. Na to smo dol-
go časa vse preveč pozabljah.«
JANEZ VEDENIK
V sredo, 23. marca so se v žalskem hotelu Golding Rubin
naselih kuharii, ki obvladajo umetnost kitajske kuhinje, kitaj-
ske jedi pa bodo v tem hotelu ponujali do 28. marca.
Kitajska kuhinja ima bogato, več kot štiri tisoč let dolgo
tradicijo in je tudi v svetu med najbolj razširienimi kuhinjami.
Pri nas je manj poznana, vseeno pa smo se lahko na Celjskem
nekajkrat srečah s kuharji, ki obvladajo umetnost kitajske kuhi-
nje (najpogosteje v hotelu Merx v Celju), tako daje krog ljubite-
ljev te hrane že kcir velik.
V žalskem hotelu bodo tokrat izmed več kot tisoč jedi, ki jih
vsebuje kiteoska kuhirxja, ponujah 24 specialitet - »od enostav-
nih do najbolj aristokratskih in prefirxjenih jedi« kot obljubljajo
v vabilu. Seveda ne bo manjkala znana specialiteta pekinška
raca, pa sojina govedina z bambusovimi vršički, rdeče kuhano
meso, juhe in druge jedi, h katerim sodijo tudi kitajski čaji,
značilne žgane pijače in drugi napitki. ,
o. o.
PLANINSKI
KOTIČEK
Prenova
Frischaufovega
iloma
Minuli teden so dokončno
izvolili novo vodstvo Planin-
skega društva Celje.
Nalogo predsednika društva
so zaupah dosedaryemu vršil-
cu dolžnosti podpredsednika
Adiju Vrečerju, podpredsed-
nik pa bo odslej Jože Kodre.
Izvolih so tudi načelnike posa-
meznih sekcij. Tako je načel-
nik gospodarskega odseka
Drago Klepac, mladinskega
odseka Aleš Hlačar, sekcije za
izlete Tone Primožič, gorsko
reševalno službo bo vodil Dani
Kopušar, odsek za markacije
in pota Vih Rupnik, načelnik
gorske straže pa bo odslej Bra-
ne Germadnik.
Glavna naloga je posodobi-
tev Frischaufovega doma na
OkrešJju, ki letos praznuje že
svojo 80-letnico. V njem bodo
uredih dodatne, sodobne sani-
tarije in zagotovih pestrejšo in
funkcionalnejšo tehnologijo
postrežbe.
Za adaptacijo bo Planinsko
društvo Celje prispevalo 70 mi-
hjonov din iz svojega dohodka,
ostalo pa bo prispevala Planin-
ska zveza Slovenije iz sklada
za visokogorske postojanke.
Seveda pa društvo ob tej akciji
pričakuje tudi širšo družbeno
pomoč.      MOJCA AUŽNER.
LESNINA Ljubljana, Parmova 53
Komisija za delovna razmerja
TOZD NT - prodajna mreža LJubljana, Parmova 53
objavlja prosta dela in naloge
za potrebe
PC Lesnina, Leveč pri Celju
1. arhitekta-svetovalca
Pogoji: visoka strokovna izobrazba (VII. stopnja),
diplomirani inženir arhitekture, 2 leti delovnih izku-
šenj, 3-mesečno poskusno delo;
2. komercialista
Pogoji: višja ali srednja strokovna izobrazba (VI. ali
V. stopnja) komercialne, ekonomske, lesarske ali
poslovodske smeri, 3 leta delovnih izkušenj, 3-me-
sečno poskusno delo;
3. vodjo prodajnega mesta
Pogoji: višja ali srednja strokovna izobrazba (VI. ali
V. stopnja) ekonomske, komercialne, lesarske ali
poslovodske smeri, 3 leta delovnih izkušenj na po-
dobnih delih in nalogah, izpit iz varstva pri delu in
požarne varnosti, 3-mesečno poskusno delo.
Za vsa objavljena dela in naloge sklepamo delovno
razmerje za nedoločen čas s polnim delovnim ča-
som. Kandidate vabimo, da pošljejo svoje ponudbe
z dokazili o izpolnjevanju pogojev in opisom doseda-
njega dela na naslov: LESNINA Ljubljana, kadrovsko
pravni sektor, 61000 Ljubljana, Parmova 53, v 8.
dneh po objavi.
O izbiri bomo kandidate obvestili v 30. dneh po
sklepu pristojnega samoupravnega organa.
Smučarski klub
»ZDRAVILIŠČE« Laško
in smučarski klub »ZLATOROG« Laško
organizirata
SMUČARSKI PLES!
v soboto, 26. marca ob 20.30 uri, z ansamblom
OBVEZNA SMER. Gosta večera: Dudek in Jaka
Šraufciger, morebiti pa še kdo.
Rezervacije sprejema Zdravilišče Laško - tel.
730-010.
10. STRAN - NOVI TEDNIK
24. MAREC 1
Ko hi proizvodnla v hribih bila cenejša
MatkO¥l v Miklavžu nad Taborom sodilo že med bribovske kmete
Bilo je naporno, a se je
splačalo. Prvi poizkus s Fi-
atom in letnimi gumami se
ni obnesel. V drugo in s po-
močjo vodje taborske za-
druge smo le prilezli do
Matkove, še s snegom ob-
krožene in s soncem obsija-
ne domačije.
V roko so nam segli vsi
domači. Kisovarjevi jim
pravijo tam naokrog. Go-
spodar Jure in gospodinja
Marija, pa oče Jože in mati
Ivanka, najmlajši Tomaž je
zvedavo kukal izza ozadja.
Le sedemletne Mihelce ni
bilo. Med tednom je v doli-
ni. Pri teti, od koder je vsa-
kodnevna pot v šolo bližja
in lažja.
Matkova domačija v Mi-
klavžu nad Taborom v žalski
občini leži 700 m visoko.
12 ha v breg prislonjene ob-
delovalne zemlje leži okrog
nje. »Ja, strm je tale naš svet.
Orjemo lahko s traktorjem,
tudi s priključki še delamo,
košnja je pa v glavnem roč-
na. S kosilnico za silo še gre,
je pa nevarno. Tudi spravilo
krme je ročno, z nakladalko
smo kdaj pa kd^j,« je naprej
povedal gospodar. »Mlečna
proizvodnja pri nas ne pride
v poštev, ker smo pozimi po
cel mesec in še več odrezani
od doline,« je razlagal na-
prej. »Imamo pa v hlevu po
20 pitancev, ki jih zredimo
v glavnem z lastno krmo, do-
kupimo le nekaj koruze,« je
še dodal Jure. Tudi vodovod
imajo, v hiši in v hlevu, so
povedali kasneje, vendar vo-
de tudi zmanjka, ker uporab-
ljajo kapnico.
Za veUko kmečko mizo
v kuhinji, ki ji daje pečat zi-
dan kmečki štedilnik, je te-
kel pogovor. Gospodar Jure
je pripovedoval, ata je dopol-
njeval vrzeli v njegovi pripo-
vedi. Nad kozarci domačega
vina je stekel pogovor o nji-
hovi drugi dejavnosti - goz-
darstvu. Preko 20 ha gozda
imajo, okrog 80 m' lesa pose-
kajo vsako leto. »Dela je veli-
ko, naporno je, plačilo pa je
bolj skromno,« je dejal Jure.
»Za m' obeljenih in za cesto
dostavljenih drogov smo do-
bih štiri stare milijone. Les
ah delo, nek£y daš zastonj,«
je menil gospodar. »Sicer pa,
kako dolgo sploh še bo, ta
naš gozd,« so se spraševali.
Suši se namreč kostanj, umi-
rata smreka in jelka. Onesna-
ženo okolje tudi tam pač
pušča svoje posledice.
Mimo sedanjih razmer
v kmetijstvu nismo mogli.
»Ko bi le ti naši pridelki, les
in živina imeh svojo pravo
ceno,« se je jezil gospodar.
»Že tako je proizvodnja tu
gori dra^a, vsaka vreča
umetnega gnojila ali pa ma-
terial za hlev nas pride dražje
kot v dohni. Potem pa to raz-
merje cen. Za da kg kruha
dam več kot dobim za kg
mesa. Ali pa zavarovanje po-
glejte. Z ženo sva zavarovana
v četrtem razredu, letno pla-
čujeva po 120 starih milijo-
nov za osebo. Če greš k zdav-
niku, pa moraš spet plačeva-
ti,« je bil hud Jure.
Še smo se pogovarjali tisto
sončno marčevsko popol-
dne. O telefonu, ki si ga tako
želijo, pa se jim nič kaj ne
obeta, o cesti, ki jo sami
vzdržujejo s pomočjo gozd-
nega gospodarstva, zdaj jim
nekaj pomoči obljubljajo tu-
di v krajevni skupnosti. Tudi
o načrtih smo govorih.
O tem, da bodo povečali sta-
lež živine, zgradili nov silos,
tudi kakšen priključek bi
jim prav prišel. O tem, da bi-
zapustili domačijo, ki jo je
mati podedovala pred skoraj
pol stoletja, ne razm-išljajo.
»Saj se da orati s traktorjem,
pa tudi stopinja ni tako ne-
rodna,« je pripomnil ata. Ma-
ti pa je, morda v šali, morda
je misUla zares, dejala, da si
polanci gradijo vikende
v hribih, oni, Matkovi, si bi
ga morali v dolini.
Najbrž res pridejo dnevi,
ko hudičevo prekolneš tisti
breg, vsakodnevno grizenje
kolen v strmi breg pa spet
nizdol. Kajti tam gori je lepo
izletnikom, domačinom biti
ne more.
IRENA JELEN-BAŠA
Foto: EDO EINSPIELER
Matkova domačija nad Taborom leži 700 m visoko. 12 ba je obdelovalne zemlje in preko
20 ba gozdov.
Matkovi (z leve) Ivanka, Marija, Jure, Jože in spredaj
najmlajši Tomaž.
Jutri potujemo
v Lucijo
Jutri, v petek, 25. mar-
ca ob 7. uri zjutraj odpo-
tujemo na izlet 100
kmečkih žensk na morje.
Izlet smo pripravili
v uredništvu Novega
tednika in Radia Celje
pod pokroviteljstvom
Hmezada, Agrine Žalec
in Menca - TOK Šentjur
ter tozd Klavnica
Šentjur.
Tako kot lani bo podob-
no izpeljana prijetna trasa
potovanja. Zbirno mesto
vseh potnic in potnikov
je v petek zjutraj ob 6.30
na avtobusni postaji Izlet-
nika, prvi postanek pa bo
v gostišču na hitri cesti
nad Postojno. Za tem bo-
mo obiskaU priznano go-
stišče Tomi v Portorožu
ter odšh na končno posta-
jo, v hotel Lucija v Luci-
jo, na robu Portoroža.
Po namestitvi bo v pri-
meru lepega vremena
prevoz z ladjicami do Pi-
rana in ogled tega starega
slovenskega obmorskega
mesta. Zvečer bo v Luciji
živahno na družabnem
srečanju, kjer bo igral an-
sambel Celjski instru-
mentalni kvintet in pel
oktet Studenček, za po-
sebno zabavo pa bo po-
skrbel pravi čarodej. Med
potnice bomo razdelili tu-
di več nagrad, ki so jih
prispevide delovne orga-
nizacije s celjskega ob-
močja.
V soboto zjutraj po zaj-
trku bo odhod do Lipice,
ogled znamenite kobilar-
ne ter prisostvovanje tek-
movanju konj. Za konec
si bomo ogledaM še Pre-
djamski grad in se pri-
bližno ob 17.30 uri vrnili
v Celje. T.VRABL
Gozdovi so že icrepko načeti
Gozdovi konjiške občine
šumijo na 12 tisoč hektar-
jih, gospodarjenje z njimi
pa je zaupano Gozdnemu
gospodarstvu Celje, ki zdru-
žuje družbene in zasebne
gozdove. Žal pa gozdarski
inšpektorji ugotavljajo, da
vse več dreves umira. O tem
so poročali tudi na eni od
sej konjiškega izvršnega
sveta.
Anahza je pokazala, da je
le malo več kot polovica dre-
ves še neogroženih, sedem
odstotkov jih propada, več
kot osem odstotkov dreves
je zelo ogroženih, skoraj šti-
rinajst odstotkov ogroženih
in devetnajst odstotkov že
načetih. Najbolj Je ogrožena
jelka, sledijo ji smreka in čr-
ni ter rdeči bori, pa tudi ko-
stanj, hrast in bukev.
Gozdarski inšpektorji zato
opozarjajo, da je potrebno
sečnjo omejiti na dejansko
reprodukcijsko zmogljivost
gozdov in jo usmeriti pred-
vsem na hirajoče drevje.
V zdrave gozdove pa kaže
poseči le v nujnih primerih.
Prav tako bo potrebno v pri-
hodnje okrepiti varstveno
službo, da bi tako preprečili
širjenje sekundarnih škod-
ljivcev. Da bi bila črna knji-
ga o propadanju gozdov
v Sloveniji tanjša, kaže iskati
rešitve tudi v znanstveno
raziskovalnem delu za razvi-
janje novih načinov gospo-
darjenja z gozdovi v spreme-
njenih pogojih, kajti nekate-
ri vplivi na propadanje dre-
ves so še vedno neznanka.
M. PODJED
Uspešni na dveii sejmih
SIP Šempeter, največji jugoslovanski
proizvajalec priključnih kmetijskih strojev
je v okviru nove strategije obdelave inozem-
skih trgov v zadnjem času razstavljal na
dveh največjih evropskih sejmih kmetijske
mehanizacije in to na Agritechika v Frank-
furtu in na SIMA v Parizu, skupaj s franco-
skim partnerjem - trgovsko firmo GAREM.
Kot je povedal vodja sektorja zunanjetr-
govinskega poslovanja Dušan Galackaj, je
bil SIP obakrat, poleg IMT, edini jugoslo-
vanski rjizstavljalec. Z uspehi na sejmu so
v SIP-u zelo zadovoljni, s^ so poleg razstav-
ljenih strojev-kosilnic, obračalnikov, zgrab-
Ijalnikov, kombajnov, uspešno prodajah tu-
di ostale izdelke iz svojega širšega pro-
grama.
V SIP-u ugotavljajo, da je prodana vsa
mehanizacija, namenjena za izvoz v letu
1988, v vrednosti skoraj 6 milijonov dolar-
jev. Obeti za naslednje leto pa so še boljši.
Na shki: Sipov razstavni paviljon na sej-
mu v Parizu, ki je bil od 6. do 13. marca.
T.TAVČAR
LIBELA CELJE
Industrija tehtnic in
finomehanike
TOZD Tehtnice
Komisija za delovna razmerja TOZD Tehtnice na
osnovi Pravilnika o delovnih razmerjih v TOZD
Tehtnice In Pravilnika o razvidu del in nalog
objavlja prosta dela in naloge
določanje najzahtevnejše
tehnologije
za proizvodnjo tehtnic
\
Poleg splošnih zakonskih pogojev mora kandidat
izpolnjevati še naslednje pogoje:
- da Ima visoko izobrazbo tehnično strojne smeri in
2 leti delovnih izkušenj pri opravljanju podobnih del
in nalog, lahko pa je tudi pripravnik ali
- da Ima višjo izobrazbo tehnično strojne smeri in
3 leta delovnih izkušenj pri opravljanju podobnih del
In nalog.
Pri objavljenih delih in nalogah združujemo delo za
nedoločen čas s polnim delovnim časom.
Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev po-
šljite na naslov:
LIBELA CEUE. Opekarniška c. 2, 63000 Celje
Kadrovska služba, v 8 dneh po objavi.
Kandidati bodo o izbiri pisno obveščeni v roku 8 dni
po sklepu KDR.
Center za poklicno usposabljanje
in zaposlovanje invalidov
Celje
Na podlagi sklepa Komisije za delovna razmerja se
objavijo naslednja prosta dela in naloge:
1. Ortopedski čevljar
1 delavec
Pogoj: KV čevljar - IV. stopnja, 2 leti delovnih izku-
šenj, poskusno delo 90 dni.
2. Struženje lesnih izdelkov II
1 delavec
Pogoj: PK strugar. 6 mesecev delovnih izkušenj,
poskusno delo 60 dni.
3. Lesarska dela - mizar II
1 delavec
Pogoj: KV mizar, 6 mesecev delovnih izkušenj, po-
skusno delo 60 dni.
4. Enostavna obdelava lesa II
3 delavci
Pogoj: NK delavec, poskusno delo 60 dni.
Kandidati naj pošljejo pismene prijave z dokazlH
v roku 15 dni od objave na naslov: Center za poklic-
no usposabljanje in zaposlovanje invalidov Celj^'
Ipavčeva ul. 6, 63000 Celje.
24. MAREC 1988
NOVI TEDNIK - STRAN 11
Za slovo ob
nekaj starih
milijard
Tovariš Miroslav Peško.
V svojem odgovoru na vaše
pisanje v prejšnji številki
Novega tednika bom skušal
biti malce bolj konkreten,
kot ste bili s svojimi hudimi
obtožbami na moj račun vi,
vsekakor pa bom skušal za-
vedeni javnosti dokazati, da
je vaše pisanje velike bolj
agresivno od mojega.
Na približno dveh tipka-
nih straneh tovariš Peško
dokazuje, da je zame objek-
tivnost pisanja popolnoma
nesprejemljiva, da je moje
pisanje agresivno, da sem se
sam »zadolžil« za pojasnje-
vanje razmer v Dravinjskem
domu, da sem si v tem pri-
meru vzel pravico ustvarjati
določeno javno mnenje, iz-
hajajoč iz svojih osebnih sta-
lišč in hotenj, hkrati pa obto-
žujem z načinom pisanja, ki
je še posebno vprašljiv. Ob
vsem tem pa pišem samo
o tistem, kar ustreza moji, že
davno ugotovljeni resnici,
ostalo pa, kakor da ne obsta-
ja, saj o tem jaz nočem pisati.
In kakšni so dokazi, da
zgornje obtožbe držijo? Na-
nje je tovariš Peško prepro-
sto pozabil oziroma obljub-
lja, da bo to storjeno v krat-
kem in na odgovarjajoč
način.
Naj si zdaj še sam dovohm
postaviti nekaj vprašanj. To-
variš Peško, zakaj niste izko-
ristili položaja, tudi vi ste
imeli (in še imate) v rokah,
kot sami pravite to težko
orožje (tisk). Zakaj vi niste
odkrili tiste druge polovice
resnice, ki jo jaz skrivam-
pred javnostjo. Ste mar po-
zabili, da so pri obtožbah po-
membna dejstva?
Naj vam jaz ponovim ne-
keo dejstev, o katerih sem že
pisal: devetmesečna bilanca
J987 v tozdu Jelen je bila
s strani Dravinjskega doma
potvorjena (z vsemi mahina-
cljami okoli deviz in repre-
zentance ...).
Delavcem Jelena je bila
naprtena izguba, zato so pre-
jemali nižje, zajamčene oseb-
ne dohodke, takrat ko ste si
jih vi povečali in jim hkrati
ponujali lažno solidarnost...
Zdaj, ko se bodo odcepili, so
jim v vaših skupnih službah
ponovno naprtili več stro-
škov in to je tudi osnovni
razlog, da sem o zadevi po-
novno pisal, sicer bi, tako
kot vi čakal, kaj bo prinesel
čas.
Prav je, da zaupamo vod-
stvu kolektiva, kjer smo za-
posleni, zato bi se mi zdelo
popolnoma razumljivo, da bi
podvomih v novineujevo pi-
sanje v času, ko se je zadeva
v vaši delovni organizaciji
začela zapletati, ni pa mi jas-
no, da tako slepo svojemu
vodstvu verjamete tudi ta-
krat, ko resnico poleg tiska
obelodanijo še druge, za to
poklicane ustanove.
Popolnoma na jasnem sem
si, da nisem nezmotljiv in da
sem se na tej strani že komu
opravičil in da se morda ko-
mu še bom, a za to kar sem
pisal v zvezi z Dravinjskim
domom gotovo ne. Tudi za-
to, ker menim, da je večina
kolektiva zdravega in ker si,
če neskromno pripomnim,
prizadevam, da bi se zadeve
normalizirale. Pri tem sem
poslušal obe strani in imam
tako zapise kot magnetogra-
me še vedno hranjene. Rade
volje k temu dodam še kakš-
no doslej nepoznano »resni-
co«, ki bo prispevala k razre-
šitvi problema in ki bi jo po-
nudil tovariš Peško. Ker so
se mi grožnje, da bo to storje-
no »v kratkem in na odgo-
varjajoči način« v zadnjem
času že priskutile pa ga pro-
sim, da to stori kar na stra-
neh Novega tednika.
Hkrati se na tem mestu
opravičujem tovarišu Flori-
janu Jančiču, ki sem ga po-
motoma uvrstil v komisijo,
ki je premerila zbelovski
Dom krEoanov, nikakor pa
ne preklicujem vsega ostale-
ga, kar sem napisal v zvezi
s tem.
RADO PANTELIČ
Ureditev trgovine
v Zbeiovem
Krajani Zbelovega dajemo
odgovor Dravinjskemu do-
mu Slovenjske Konjice na
dopis v pismih bralcev, ki je
bil objavljen v Novem tedni-
ku 17. marca 1988, glede ure-
ditve trgovine v Zbeiovem.
V vašem odgovoru novi-
narju Panteliču navajate, da
vam je bil dom ponujen
s strani predstavnika krajev-
ne skupnosti in da so bile
tudi meritve opravljene
v navzočnosti predstavnika
krajevne skupnosti. Te trdi-
tve odločno zavračamo, ker
so neresnične, saj so bile me-
ritve opravljene v navzočno-
sti Janka Kohneta, prejšnje-
ga predsednika krajevne
skupnosti naše krajevne
skupnosti, ki danes tudi ni
član sedanjega sveta KS. Si-
cer pa, če vam je bila na iz-
vršnem svetu predložena tlo-
risna skica objekta (brez
vednosti krajevne skupno-
sti), vam ne bi bilo treba
opraviti še ene meritve. No,
pa saj je to šlo v rok službe in
na stroške družbe. Ne glede
na to, ah je bil prisoten Jan-
žič ali Jančič, vsi, ki so se
ogleda udeležili niso opažih,
da Dom krajanov zaradi vla-
ge ni primeren za trgovino,
pravtako pa doma, ki je bil
zgrajen na minimalnih ome-
jitvah sosedov, ni mogoče ši-
riti. Skratka, enkrat kasneje,
ko bi bila trgovina zgrajena,
bi se izkazalo, da ne odgovar-
ja potrebam, s tem pa bi bila
družbena sredstva zavržena
(kot so bila denimo v tenis
igrišča, s katerimi pa ome-
njena zadeva nima nikakrš-
ne zveze).
Pa tudi iz drugih, mogoče
še pomembnejših razlogov
krsOani Zbelovega odločno
zavračamo, da bi dom kraja-
nov sehU v gasilski dom, saj
bi se, ob načinu, na kakršne-
ga se je zadeva odvijala, lah-
ko šteli za prodano krajevno
skupnost, pa tudi spomin na
padle borce, bi zbledel.
Pri financiranju s takšnimi
sredstvi kot jih navajate,
smo krcOani Zbelovega pri-
pravljeni iti v skupno akcijo
za novo trgovino, ki bo odgo-
varjala sedanjemu času. Po
vaši »zagotovljeni« 30 do 40
odstotni amortizaciji bi bila
lahko na Zbeiovem že zdav-
naj nova trgovina, s£0 tuk^
poslujete že 42 let. Žal nam
v tem času v glavnem prika-
zujete izgubo. Za primer
vam dajemo trgovino v so-
sednji Lušečki vasi, ki poslu-
je z manjšim prometom a let-
no prikazuje od 100 do 200
starih milijonov čistega do-
bička.
KakorkoU že. Svet KS ne
more odtujiti doma brez pri-
vohtve krajanov, ki so pri-
spevali svoj denar in udarni-
ške ure. Desetino udarniških
ur so prispevah zaselki Zbe-
lovska gora-Dovle Šednje,
Spodnje Laže-Podpeč in
center Zbelovo, največ de-
narja pa so za dom dah po-
horski kmetje iz Hudirvje,
Skomarij, Resnika, in Plani-
ne, ki so nas že takrat opo-
zarjah, da bodo v primeru
odtujitve doma svoj denar
zahtevali nazaj. Tudi zaradi
tega je svet KS na svoji redni
seji 28. 12. 1978 sprejel sklep,
da se morajo v primeru odtu-
jitve doma vsem, ki so zanj
dali prispevke ali ga tudi sa-
mi gradih povrniti vsi stro-
ški. Posebej ob tem poudar-
jamo, da lastnik zemljišča,
kjer dom stoji, ni krajevna
skupnost temveč Krajevna
organizacija zveze borcev
Loče.
Na seji sveta KS Zbelovo
dne 25. 2. 1988 smo obravna-
vah dopis Dravinjskega do-
ma (predlog za ureditev trgo-
vine), ki je bil sprejet osebno
eno uro pred sejo sveta KS.
Predsednik sveta je odločno
zavrnil, da bi o tem razprav-
Ijah na svetu temveč je po-
trebno o tem spregovoriti na
zboru krajanov. Tri dni kas-
neje, na zboru, ki je bil 28. 2.
1988, so bih krajani odločno
proti odtujitvi doma.
Rečeno je bilo tudi, da se
ne pogovarjamo več o tem,
saj smo Dravinjskemu domu
že pred desetimi leti ponudi-
h skupno gradnjo trgovine,
a smo bili zavrnjeni. Zaradi
vsega tega ne moremo verje-
ti, da bi kdo zahteval oziro-
ma to utemeljeval s predlo-
gom, da bi v domu krajanov,
ki smo ga sami zgradiU,
kljub delni povrnitvi stro-
škov uredili trgovino.
Zato vas prosimo, da se
o domu krajanov ne pogo-
varjamo več. Pripravljeni
smo se pogovarjati v o^em
krogu za skupno akcijo za
novo trgovino - z Dravirij-
skim domom ali pa kakšnim
drugim interesentom, ker je
naše geslo po Titovem nare-
ku Tujega nočemo, svojega
ne damo.
LEOPOLD ROZMAN,
t^nik KS Zbelovo
Kaj bo s hišo
v Zidanškovi
ulici št. 20?
v našem lokalnem časopi-
su smo lahko ponovno čitah
o zapuščeni in razpadajoči
hiši v Zidanškovi ulici števil-
ka 20, ki že dolga leta kazi
pogled na to lepo urejeno
ulico. Lastnik hiše je začel
zgradbo nedavno rušiti in to
njen zadnji del. Ruševine pa
so ostale, njen prednji del pa
se kaže v svoji žalostni podo-
bi. Najbrž je namen takšen,
da bi to hišo obnovili, kajti
rušiti jo na strani ulice bi bi-
lo skoraj nemogoče.
Vsekakor takšno stanje,
kakršno je sedaj, ne sme tra-
jati v nedogled.
Dr. ERVIN MEJAK
Celje
iščem prijatelja
Potom vašega časopisa bi
rad našel znanca, prijatelja,
tedaj vojaka in vzornega to-
variša. Njegovo ime in pri-
imek sem pozabil. Spomi-
njam se, daje iz Celja ali oko-
lice, vojaški rok pa je služil
v Derventi. Ko smo šh sku-
paj v mesto, smo zavili v ho-
tel »Motajica«, kjer smo 16.
aprila leta 1965 skupaj slikali
- vojak, njegova žena (ali za-
ročenka) Milena, jaz in še
dva natakarja iz tega hotela.
To sliko še hranim.
Rad bi ponovno vzpostavil
oziroma nadaljeval že precej
časa pozabljeno prijateljstvo
in na ta način prišel do naslo-
va dragega gosta in prijate-
lja. Zato prosim vse bralce,
ki mi v zvezi s tem lahko kaj
pomagajo, da mi pišejo na
naslov:
IVAN ŠITUM,
Envera Rudžije 1
74400 Derventa
Pismo mojemu
delegatu
Ker ne vem, kdo so delega-
ti, ki občane Celja zastopajo
v Skupščini SRS, se javno
obračam na delegata s tem
pismom. Svojemu delegatu
si dovolim predlagati, da
v Skupščini SRS. ko se bo
sprejemal nov Zakon o var-
nosti v cestnem prometu,
posreduje pripombo, ki se
nanaša na določbe, ki urejajo
promet in ravnanje voznikov
koles z motorji.
Predlog novega zakona na-
mreč predvideva le, da mora
kolo z motorjem imeti evi-
denčno tablico, voznik pa
mora nositi čelado. Takšna
rešitev v sedanjih prometnih
razmerah nikakor ni ustrez-
na. Splošno znano je, kaj da-
nes počnejo vozniki koles
z motorjem (vozijo jih tudi
otroci), ogrožajo pešce, veli-
ko koles z motorjem ni teh-
nično brezhibnih, povzroča-
jo zelo velik hrup itd.
Nerazumljivo je, da pred-
lagatelj zakona ni tega po-
dročja ustrezneje uredil, da
bi tudi za to kategorijo vozni-
kov veljala enaka določila,
kot veljajo za druge voznike
motornih vozil. Ne vem, za-
kaj brez razloga ščitijo proiz-
vajalce (predvsem Tomos, ki
zaradi liberalnih predpisov
proda veliko več koles z mo-
torjem) in jim dovolijo, da na
trg dajejo kolesa, ki s hru-
pom presegajo vse meje tole-
rance.
Drznem si tako apelirati na
mojega      delegata,      da
v Skupščini SRS ob spreje-
manju oziroma postopku
sprejemanja zakona poda
amandma k novemu zakonu
in sicer v naslednjih stvareh:
- kolesa z motorjem mora-
jo biti obvezno tehnično pre-
gledana in registrirana
- vozniki koles z motor-
jem morajo plačevati ustrez-
no cestno takso
- kolesa z motorjem mora-
jo biti obvezno zavarovana
(za škodo povzročeno tretjim
osebam)
- vozniki koles z motor-
jem morajo imeti vozniški iz-
pit »A« kategorije in morajo
biti stari najmanj 16 let
- kolesa z motorjem ne
smejo povzročati močnejše-
ga hrupa kot 50 decibelov.
Le s takšno ureditvijo pro-
meta bomo »civilizirali« ve-
čino voznikov koles z motor-
jem, ki so danes pravi »divja-
ki« na cestah.
METOD MOTOH
Celje
Najemnine za
poslovne
prostore
Po sklepu Samoupravne
stanovanjske skupnosti ob-
čine Celje o oblikovanju na-
jemnin za poslovne prostore,
je suficitarna obrtna dejav-
nost uvrščena v skupino
»A«, medtem ko so prostori
- poslovne pisarne odvetni-
kov uvrščene v skupino »E«
(kot deficitarna dejavnost).
Odvetniki plačujejo 3-krat
manjšo najemnino za po-
slovne prostore kot obrtniki
iz skupine »A«, oz. 2-krat
manj kot druge obilne de-
javnosti iz skupine »B«. Kdo
je pri SSS izdelal takšna me-
rila, saj je vendar na dlani, da
je v Celju odvetnikov dovolj
in celo preveč (okrog 20) in
da ne gre za nobeno defici-
tarno storitveno dejavnost.
Odvetniški zaslužki so zelo
visoki (za manjšo vlogo je
treba plačati kar 20.000 din),
zato je odvetnikov tudi ved-
no več, njihova dejavnost pa
se tretira ^ oi deficitarna.
Zakaj tudi odvetniki niso
uvrščeni v skupino »A«, ali
vsaj v »B« kot vsa ostala
obrtna dejavnost?
Kdo jih ščiti in podpira; ah
se lahko od SSS Celje dobi
ustrezen odgovor?
EDO COLNARIČ
Samova 63,
Celje
PRIREDITVE
V Slovenskem ljudskem gledališču bo danes ob 19. uri
predpremiera dela Tennesseeja Williamsa Steklena mena-
žerija.
Jutri, v petek, 25. marca bo v celjskem gledališču premi-
erna predstava Williamsove Steklene menažerije za
abonma premiera. Predstava bo ob 19.30 uri, v soboto, 26.
marca ob 19.30 uri pa bodo Stekleno menažerijo zaigrah za
abonma sobota večerni.
V ponedeljek, 28. marca bosta v gledališču v Celju dve
predstavi in sicer ob 10. in ob 12. uri. Predstavi bosta
zaključeni za osnovno šolo Ptuj, igreili pa bodo mladinsko
igro Daleč od dvorca Hansa Christiana Andersena in
Bogomira Verasa.
V torek, 29. marca bo ob 19. uri za abonma torek in izven
predstava Tennesseeja Williamsa Steklena menažerija.
V sredo, 30. marca ob 11. uri dopoldan pa bodo Stekleno
menažerijo igrali za Srednjo kmetijsko-živilsko šolo. Pred-
stava bo zaključena za to šolo.
V kulturnem domu v Rogatcu bo v soboto, 26. marca ob
19. uri premierna predstava gledališke skupine kulturnega
društva Rogatec. Uprizorili bodo Štafanacova Večna lo-
višča.
V dvorani v Narodnem domu v Celju bo drevi ob 19.30
uri koncert, na katerem bosta nastopila Akademski pevski
zbor Boris Kidrič in Mladinski mešani pevski zbor Tehnik.
V Razstavnem salonu v Rogaški Slatini je še danes na
ogled razstava akademskega slikarja in grafika Gojana
Golije, jutri ob 19.30 uri pa bodo odprU razstavo, v kultur-
nem delu ob otvoritvi pa bo nastopil ženski pevski zbor
Zdravilišča.
V Kristalni dvorani Zdravilišča v Rogaški Slatini bo
v soboto, 26, marca ob 17. uri koncert pevke Doris Dra-
go vič.
V Zdravilišču v Laškem bo jutri ob 17. in ob 20. uri peta
občinska revija folklornih plesnih skupin, ki jo organizira
Zdravihšče in osnovna šola Primoža Trubarja iz Laškega.
V kulturnem domu v Šmarju pri Jelšah bo v ponede-
ljek, 28. mcirca občinska prireditev Naša beseda 88. Prire-
ditev Naša beseda bo ob 9. in ob 11. uri v kulturnem domu,
ob 14. uri pa v Steklarski šob v Rogaški Slatini.
V domu kulture v Titovem Velenju bo danes ob 19. uri
predavanje Zvoneta Šeruge Potovanje k ljudem. Beseda
bo tekla o potovanju z motorjem okoli sveta, predavanje
pa bo avtor popestril z barvnimi diapozitivi.
V sredo, 30. marca bo v domu kulture gostovalo sloven-
sko mladinsko gledališče iz Ljubljane. Ob 19.30 uri bodo
uprizoriU dramo Uga Bettia Zločin na Kozjem otoku.
V dvorani Zdraviliškega doma na Dobrni bo jutri ob
19. uri koncert, na katerem se bo predstavil moški pevski
zbor in folklorna skupina kulturno umetniškega društva
Kajuh Dobrna.
Danes in jutri bo v Celju občinska prireditev Naša
beseda 88. Dopoldanski del prireditve bo v Pionirskem
domu Cvetke Jerinove v Celju in sicer ob 9. in ob 11. uri,
popoldanski del pa se bo pričel ob 16. uri v kulturnem
domu Zarja Trnovlje.
Jutri se bodo mladi na Naši besedi predstavili ob 9. uri
dopoldan v Pionirskem domu, ob 11. uri v kulturnem
domu v Štorah, popoldan ob 16. uri pa v kulturnem domu
Zarja Trnovlje.
V Pionirskem domu Cvetke Jerinove v Celju bo
v soboto, 26. marca ob 16. uri ponovitev plesne predstave
Intermezzo za klovne in Šeherezada. Plesno predstavo
bosta izvedli Pionirsko plesno gledališče in skupina Akt.
V Likovnem salonu v Celju je odprta razstava umetni-
ške fotografije Marije Braut, razstavo pa si lahko ogledate
do sobote, 26. marca.
V spodnjih razstavnih prostorih Muzeja revolucije je
na ogled razstava likovnih del Franja Klopotana in Mija
Jaiča. Razstava bo odprta do konca meseca.
ZKO Laško pripravlja 5. občinsko revijo folklornih sku-
pin občine Laško in sicer v Zdravihšču Laško v petek 25.
marca ob 17. in 20. uri.
V Zdravilišču Laško bo 30. marca ob 20. uri klavirski
recital pianistke Brede Ukmar iz Ljubljane.
STEZE
pmsuu
M OBJAVO
¥ RADIU CEUE!
12. STRAN - NOVI TEDNIK
Komunista iz prepričanja, iz srca
»Premalo domovinske vzgole le danes v šoli," menita upokolena pedagoška delavca Darinka In Rudi
VIzlak
Toplina obeh, Dšrinke in
Rudija Vizjaka iz Celja je
nalezljiva. Zleze pod kožo
in ogreje najprej ob stisku
roke, potlej se razlije po te-
lesu in se zaustavi v očeh, ki
objemajo njun delovni pro-
stor: knjižne police ob ste-
nah, polne knjig od vrha do
tal, največ med njimi je
strokovnih in Darinko in
Rudija skrbi, kdo bo to nju-
no dediščino cenil ter pri-
memo temu ravnal z njo.
Kjer ni knjig, visijo portreti
njunih hčara, vmes je tudi
podoba očeta Rudija.
»Nisva sama, gledajo na-
ju,« mi pravi Rudi, a je nje-
gov glas otožen. »Saj prihaja-
jo domov, telefoniramo si,
a manjka njihovega smeha,
ki ga je bila polna hiša, ko so
bile še doma.«
Pisalna miza, poleg še ena
in vmes rože, vehko rož.
Njun delovni dan se prične
zjutraj, ko sedeta vsak za
svojo pisalno mizo ter »ura-
dujeta«, čeprav sta že več let
v pokoju.
Pri takem delu sem ju tudi
našla. Pisala sta čestitke živ-
ljenjskim sodrugom za nji-
hove osebne praznike. Preko
tristo jih napišeta na leto,
a ne po eni šabloni. Vsaka
posebej je pisana naslovljen-
cu na kožo, motivirana do-
življajsko in z lepopisno na-
tančnostjo.
OšrInka
Pred šestinšestdesetimi le-
ti se je Dšrinka, z naglasom
na pr/em a-ju, kot božji dšr,
rodila v Celju očetu železni-
čarju in materi, ki je doma
gospodinjila in skrbela za
troje otrok. Odraščala je v to-
plem gnezdu, se vesehla živ-
ljenja, sanjarila kaj bo posta-
la, ko bo vehka.
Razpeta krila mladosti je
upognila vojna. Ker ni hotela
v »hitlerjugend,« so jo Nem-
ci zaprh. Najprej je skusila
celjski Stari pisker, potlej
mariborski zapor in končno
je postala številka v konce-
tracijskem taborišču Ra-
wensbruck. Doživela in pre-
živela je bombardiranje
Dresdena, ko je dvatisoč
bombnikov zravnalo mesto
z zemljo. Ddrinka je izrabila
zmedo, zbežala, ter se čez ce-
lo Nemčijo prebijala proti
domu. Koncem aprila 1945 je
prispela v Celje. Utrujena na
smrt, lačna.
Rudi
Rudija Vizjaka otroštvo je
bilo postlano s pehn rožo.
Pred sedemdesetimi leti se
je rodu v Šmarju pri Jelšah,
a šestletnemu fantiču je
umrla mama, zato se ne spo-
minja njenih blagih oči. Naj-
brž je imela take, saj jih ima-
jo vse mame. Oče je na ma-
lem posestvu sam preživljal
troje otrok in vsi so morah
poprijeti za delo. Rudi je pa-
sel krave, si želel v šole, a že-
lje niso postale resničnost.
Ko je služil v jugoslovan-
ski vojski so vkorakah Nem-
ci. Takoj je dobil belo legiti-
macijo, kar je pomenilo, da
je za Nemce nezaželen in za-
to ni bil sprejet v članstvo
nemškega Reicha. Poslah so
ga na prisilno delo v Avstrijo
in Nemčijo, kjer je moral po-
prijeti za vsako delo. V Nem-
čiji je ostal do aprila 1945.
leta, potlej se je javil v zbirno
taborišče in avgusta prišel
domov.
Žona In mož
Videvala sta se na pedago-
škem tečaju v Celju. Rudi je
prihajal iz Gornjega grada,
kjer je bil takoj po vojni z od-
ločbo postavljen za učitelja.
D^nka pa je v Celju tudi
uresničevala svoje sanje
- postati učiteljica. Skupni
ideali so ju zbližah in leta
1947 sta postala mož in žena.
Od tedaj se njuna življenjska
pot ni nikoh ločila, čeprav
težav ni manjkalo. Premago-
vala sta jih skupno in to ju je
združevalo še bolj.
Najprej sta službovala
v Socki; šest let je bilo dolgo
to obdobje. Učitelj Rudi je
bil še upravitelj, Ddrinka je
poučevala vse  razrede in
hkrati postala v Socki trikrat
mati. Rodila je hčerke: Živa-
no, Jano in Manco, jih vzgo-
jila v zavedne državljanke, ki
so svoji mami podarile šest
vnukov.
Iz Socke se je Vizjakova
družina sehla v Strmec pri
Vojniku, kjer so ostah do
1970. leta. Medtem je Darin-
ka končala pedagoško aka-
demijo v Mariboru in se
z vso ljubeznijo posvetila
učenju materinščine v Celju,
na IV. osnovni šoh, kjer je
poučevala do upokojitve.
Njej seje na isti šoli pridružil
mož ter bil dolgoletni razred-
nik in učitelj četrtega razre-
da. Vpisal se je še na šolo za
socialne delavce v Ljubljani
ter na njej izredno študiral.
»Skrb za človeka mi je prva;
tudi takrat mi je bilo to izho-
dišče,« pove Rudi.
»Domovinske
vzgoje Je premalo«
To zatrjujeta oba, stara pe-
dagoška mačka, ki sta orala
ledino šolske učenosti.
»Mlademu človeku je naj-
prej treba vsaditi ljubezen
do lastnega jezika in domo-
vine. Premalo je pri nas lju-
di, ki imajo radi našo domo-
vino. Kaj se pravi biti nesvo-
boden, ve le tisti, ki je to iz-
kusil. Zdaj v šolah gojijo kult
lepe besede, manjka pa širi-
na, razgledanost ter pozna-
vanje celotne zgodovine in
kulture slovenskega jezika.«
Tako menita oba.
Rudi dodaja razmišljanja
o današnjem času. »Naš mali
narod ni kriv, da smo za-
bredh v blato, krivi so tisti,
ki narod vodijo. Oblast so
dali delavcu, a ta je le navi-
dezna. Krivce za današnje
stanje je potrebno odstraniti,
pa bodo imeh ljudje prav
kmalu spet več zaupanja. Ce
sem jaz po vojni storil napa-
ko, sem moral za njo odgo-
varjati, danes pa nihče.«
Dšrinka z grenkobo v gla-
su meditira: »Meni je samo
hudo, da se pri nas dogaj^o
krivice, da je ves idealizem
skopnel in prevladuje čista
potrošniška miselnost.«
Vizjakova iz Celja poznata
odrekanje, saj sta šolala tri
hčere, učiteljske plače pa ni-
koli niso bile velike. Zato
znata tudi sedaj živeti z niz-
ko pokojnino. Pa sem pre-
pričana, da bi vsak mesec
del svojih zasluženih dinar-
jev dala ljudem, ki so potreb-
ni pomoči. Delati dobro, po-
magati tovarišu v nesreči,
podehti pogačo, ki jo Darin-
ka speče v njunem srečnem
domu - to je njun življenjski
motto.
Resnično, nista zastonj že
štirideset let oba komunista.
Iz prepričanja, iz srca.
ZDENKA STOP AR
Foto: E. EINSPIELER
Jubilantka Jožefa HribemU
Danico Antloga in Stankoin.
Hriherniko
Prav na devetdeseti rojst-
ni dan sta Hribcmikovo
mamo iz Orove vasi pri Pol-
zeli obiskala predstavnika
KS Polzela Stanko Satier in
Dana Antloga ter ji prene-
sla iskrene čestitke in naj-
lepše želje sokrajanov ter
šopek in darilo.
Jožefa Hribernik se je ro-
dila pred 90 leti, 17. marca,
v Poljanah na Rečici v Zgor-
nji Savinjski dohni. Rojena
je bila kot tretji otrok med
petimi. Njen oče je šel
v Ameriko iskat boljši kos
kruha, mama pa je ostala
z otroki sama na kmetiji. Tu-
di Jožefm bratje, kakor hitro
je dorastel, odšel za očetom
v Ameriko. Na kmetiji je bilo
sicer dovolj kruha, pa tudi
Kritična analiza nekega ileviStva
Gustav Golavšek, brezdomec s podrtllo na Ostrožnem, za nič na svetu noče v dom
»v katerem znamenju ste
rojeni, Gusti?« ga vprašam,
predno se, oba do kosti pre-
zebla, posloviva. »Devica
sem,« pove in pogleda
v ptičjo hišico, če je v njej
še kaj prosa. Doma odprem
Slovensko stoletno pratiko
in v stoletnem horoskopu
prebiram o Devici. Ne, Gu-
sti ne more biti Devica. To
bo pomota. Toda tudi Lev
in Tehtnica ne more biti.
Pravzaprav ga ni mogoče
najti v nobenem od dvanaj-
stih znamenj. Nekje torej je
pomota!
Za ljudi, rojene v zna-
menju Device je značil-
no, da si je njihovo za-
upanje težko pridobiti...
Po naključju izvem, da na
Ostrožnem, v celjskem pred-
mestju, živi človek brez stre-
he nad glavo. Velik revež in
posebnež. Da, zlasti poseb-
než. In ni da bi se človek
k njemu odpravil. To bi bilo
zapravljanje časa, saj je malo
verjetno, da bi se ta čudak
hotel s kom pogovarjati, do-
bim dodatne informacije, ki
postanejo izziv in povod za
akcijo.
Nedelja je, kmalu po pol-
dnevu. Sonce mraza še ne
more ugnati, kajti mraz se to
nedeljo veselo pajdaši z ve-
trom sevemikom. V bife pri
Irmančniku stopim, tam po-
vprašam za Golavškovo po-
drtijo. Nemara tam najdem
samega Gustava, nekje v ko-
tu za mizo, zapitega. Ne,
v gostihii ga ni, pač pa iz-
vem, da je Gustl doma čisto
blizu. Levo, naravnost, pa
spet levo. Njegove »hiše« da
ni mogoče zgrešiti, izvem in
se odpravim na obisk. Med
zares kratko potjo razmi-
šljam, kaj naj rečem, če bo
človek sploh doma. Sicer pa
- v najslabšem primeru se
lahko vrnem. In ko zagle-
dam poltretji meter visoko
pozidano opeko, smešen ve-
gast pravokotnik, ki se na
nekaterih delih ruši, spoz-
nam, da me človek, kakršen
koh že je, čez prag sploh ne
more pognati. Ta »hiša« ni-
ma pragov. Tudi vrat nima.
Stojim v blatu in poslušam.
Zashšim ropot, zdi se mi, da
sem prišla v času južine.
Oglasim se, pred mano stoji
droban človek z vihco v roki.
Res me gleda začudeno, a to
traja le minuto, dve. In le ne-
kaj preprostih, tophh besed
je bilo treba, da je bil led pre-
bit. Začela sva kramljati, kot
bi se po dolgih letih srečala
dva prijatelja. Tudi tehnično
oviro sva takoj odpravila.
Ker Gusti nima stola, je na
dva vehka zidaka položil
odejo, ki jo je privlekel iz
»spalnice«. Gusti ni le prija-
zen in zgovoren je tudi go-
stoljuben mož. Če bi mogel
še mraz odgnati in veter spo-
diti, bi bil tisti trenutek ne-
mara nsusrečnejši človek na
svetu. Ob meni stoji in prič-
ne pripovedovati o svojem
življenju: po dehh, razdrob-
ljeno, odkrito in zaupljivo.
... Ljubijo red in natanč-
nost...
Po tleh blato in odpadh zi-
daki, dve deski, v kotu zarja-
vel štedilnik in pokrit lonec
na njem. Po tleh sveži krom-
pirjevi olupki, na leseni poh-
ci nekaj razmetane pločevi-
naste posode, dve žhci, na
tleh vihca. En kot Golavško-
vega obzidja je zagrajen z de-
skami in prekrit. T^a se Gusti
zateče, kadar dežuje in kadar
sneži. Tam je suho. Zunaj,
tik ob vhodu, so edina vrata,
lesena. Zapirajo slabe štiri
kvadratne metre vehk in po-
krit prostor za spanje. Na
tleh žimnica, veliko odej,
cunj, in tema, kot v rogu. Vse
ostalo je pod mihm nebom.
Takšen je Golavškov dom.
K^j naj bi človek v takem
počel z redom in natanč-
nostjo!
... Priložnosti, ki jim jih
ponuja življenje, radi iz-
koristijo...
Pred petindvajsetimi leti
sta si z rajnkim očetom sama
sezidala hišo: prostorno, pre-
cej neugledno sicer, a hiša je
le bila. Po nekaj letih tega
domovanja je oče umrl. Po-
tem pa je prišlo tisto nesreč-
no leto, ko mu je hiša in vse
imetje pogorelo. »Dan in pol
sem moral presedeti v zapo-
ru, ker so me obdolžili, da
sem hišo zažgal. Mene pa ti-
sto noč sploh ni bilo doma.
Saj nisem nor, da bi svojo
lastno hišo sežigal! Pa so mi,
hudobe, to hoteh podtakniti.
Šele na Vrhovnem sodišču
se je izkazala resnica, da je
ogenj nekdo podtaknil. Kdo
je to bil, se ne bo nikoh izve-
Vidite. moja ptičja hišica ima pa streho.
Pred »spalnico*
10VI TEDNIK - STRAN 13
\^čil» s predstavnikoma krajevne skupnosti
^ s hčerko Jožico.
lama 90-letnica
I se je poročila
pri Braslovčah.
m otrok, od tega
iri. Jesen svojega
eživlja pri n^j-
a Jožici, ki je od
Btančno za polo-
ipa tudi 11 vnu-
Bt pravnukov in
ra vnuka,
spominja obeh
ojn in vsega hu-
I prinesh s sabo.
da se danes pri-
id slabim življe-
idvsem nad ved-
nami, ona pravi,
e sedaj lepše, da
■u in, da se dobi
idanjo rabo. Vse
bHa skromna in-
Aivela, zato mish,
alo dočakala toh-
ko let. Trenutno ima nogo
v mavcu, vendar je prepriča-
na, da boto kmalu minilo, in
da bo še vedno tako urna kot
je bila pred tem. Tudi sluh ji
že peša, pa pravi, daje včasih
celo boljše, če človek vsega
ne sliši. Ker slabo shši ne
gleda televizije, redno pa
prebira časopise, da ve, kaj
se po svetu dogaja, rada bere
tudi knjige, njen konjiček pa
so zdravilna zelišča.
Jožefa je zelo družabna, ra-
da ima obiske. V teh dneh jih
ima še posebno veliko, k njej
prihajajo vsi njeni, žehjo jo
razvesehti, ji voščiti vse naj-
boljše, predvsem pa zdravja.
Tem željam se pridružujemo
tudi mi z vami, dragi bralci.
t.tavCar
bi s tem zaprav-
sem začel b^-
fje še ostalo, ob-
sem in zidal,
|9ti vse podiralo.
Jf in z delom ni-
Wem naprej. Ma-
f^dnjo je hudo
.zaslužim le toh-
pripovedu-
^ Je jezen zaradi
^gega dne v za-
y y življenju ni-
'^.^kradel. Živim
Pyem, od družbe
^m,« se jezi člo-
mladih letih
;^ila, zbolel na
llf mizarske de-
Ji^l v rudnik Hu-
^^dvajsetletde-
niti dneva
I^'^' beliča druž-
"^o, če zbo-
Z^ze pomaga,
f'^'^i skupnosti
f;^^^ obiskujejo.
spra-
i DnSJ^^^dom
l' r°^ler bom še
jih     ^^^^ sam
'"^am komaj
iu''i,f^^'oi-i o svo-
hrbet, da se
je ob priložnostih lahko le
spotikal.
... V ljubezni so kritični
in predvsem razumski...
Gustav ima sina. Pilot je in
menda živi nekje v Angliji.
Kdžu ga je nazadnje videl, se
ne spominja, o njem že dolgo
ni sledi. Je sad mladostne za-
ljubljenosti, zanesenosti.
»Žensko sem imel rad in ho-
tel sem jo poročiti, pa mi je
nekega dne rekla, da gre obi-
skat sestro v Švico. Nikoh se
ni vrnila. Oče mi je bil v veh-
ko pomoč, mama mi je umr-
la še kot otroku. Potem sem
se z eno poročil, a ni bilo do-
bro in ni trajalo dolgo. Zdaj
sem že devetnajst let ločen.
Pa nisem sam. Deset let sva
že skup^ z mojo Angelco.
Tukaj živiva, zdajle je na de-
lu,« pripoveduje zaupljivo,
vendar skopo. Pove tudi, da
z Angelco čistita stanovanj-
ske bloke na Otoku. Vsak
dan šest, tudi dvorišča. Oba
skupaj s tem delom zaslužita
dvanajst starih mihjonov
mesečno. »Mi verjamete, da
se s tem zaslužkom zelo tež-
ko živi? Je komaj za najnuj-
nejšo hrano. In za proso.
Ptičjo hišico sem napravil in
vsak dan jim natrosim hra-
ne. Potem mi od spomladi
do pozne jeseni pojejo. Vidi-
te, moja ptičnica ima pa
streho...«
... Pomanjkanje nežnosti
nadomestijo z naveza-
nostjo na dom...
»Če že morate kaj pisati
o meni, ne pozabite napisati,
da iz te svoje bajte ne grem
nikamor. Kakršna koh že je
- moja je. Kdor ima svoj
dom, ni siromak,« reče in mi
krepko stisne roko ob slove-
su. V tem je edino devištvo
Gustava Golavška iz Ostrož-
nega.
MARJELA AGREŽ
Smisel življenja je v iiobijiii
Branko Leslak zbira stare motorle, orožle In še kal
Cesta, ki se je rahlo vzpenja-
la skozi gozd, je vodila v Mi-
klavž pri Taboru. Zima je bila,
pa vendar je vse pričalo o po-
mladi. In ko se je pogled odprl
na zeleno planoto, na kateri se
je raztreseno bohotilo nekaj
hiš, smo prispeli na cilj. K I^s-
jakovim. K tistim Lesjakovim,
kjer je hišni gospodar Branko,
ki kmetuje, kadar utegne pa se
ukvarja s hobijem: zbiranjem
starin.
Globoko sem zajela zrak, se še
zadnjič z očmi sprehodila po ze-
lenih poljanah in bila sem pri-
pravljena, da vdrem v delček za-
sebnosti človeka, ki ga ne
poznam.
Pozvonila sem in na vratih se
je pojavil simpatični fantič, ki
me je s širokim smehom in v pi-
žami, ker je bil bolan, povabil
naj vstopim. Ja, oče ve, da pri-
dehi in naj kar sedem v kuhinjo,
on pa bo skočil po očeta, je re-
kel, še vedno ves nasmejan in
otroško razigran. Kar kamen se
mi je odvalil od srca. Simpatični
fantič me je opogumil in vedela
sem, da sem vstopila v hišo do-
brih in prijaznih ljudi.
Ko je prišel hišni gospodar
Branko, mi je krepko stisnil ro-
ko. Tako kot se za moškega spo-
dobi. In jaz sem takoj pričela po
mizi razstavljati svojo kramo
- kuh, beležko, mikrofon in
magnetofon. »Ja snemala pa ne
bi,« se je branil Branko. »Jaz
namreč nisem govornik,« je še
dodal. Pa nisva. Toda ko sem
odhajala mi je bilo žal, saj je
njegov jezik sočen, beseda mu
lepo teče. In sem pač vzela kuh
ter pričela radovedno spraševa-
ti. Toda kako prijetno sem bila
presenečena, ko mi je povedal,
da se ukvarja z zbiranjem starih
motorjev, pa pušk in še česa. Ja
prav fantastično se mi je zdelo,
da se človek, ki kmetuje, ukvar-
ja s takšnimi stvarmi. Pa to še ni
bilo vse. Še bolj debelo sem gle-
dala, ko sem si vse te umetnine
ogledala v živo in ko je Branko
pričel pripovedovati...
Ko te zasvojijo motorji
Branko se nad motorji navdu-
šuje že od mladih nog. Pa ga oče
ni navdušil zato, saj se za motor-
je sploh ni zanimal. Toda Bran-
ko se še dobro spominja kdaj ga
je »zagrabilo«: »Prvi motor sem
videl med drugo vojno, ko se je
k naši hiši na motorju pripeljal
partizanski zdravnik. Takrat ni-
sem mogel proč od tistega mo-
torja. Za nas, otroke, je to bila
takrat Amerika! Od takrat dalje
sem si želel, da bi ga imel tudi
sam. Kasneje sem vsak dinar, ki
mi je ostal, zbiral da bi uresničil
sanje.«
Če si človek nekaj močno žeh,
to tudi dobi, pravijo. In Branko,
ki si je želel motor, ga je kupil
leta 1955. To je bil vojaški Puch,
s katerim se je dve leti kasneje
odpravil na opravljanje vozni-
škega izpita. Takrat mu je bilo
sedemnžOst let. Toda to še ni bi-
lo vse. Kasneje je kupil še itali-
jansko Lambretto, ki jo je imel
dokler ni odšel k vojakom, ko se
je vrnil, pa je kupil Horexa, s ka-
terim se še danes vozi.
Danes ima kar šest motorjev.
Tri DKW, od katerih sta dva ve-
terana - vojaška motorja, pa Gi-
lero, BMW in Horexa. V voznem
stanju sta trenutno le zadnja
dva, vse ostale pa bi lahko uspo-
sobil za vožnjo. Najbolj častitlji-
vo starost ima Gilera, kije iz leta
1928 in ima motor s 500 kubični-
mi centimetri, kupil pa jo je
v Dolu pri Hrastniku. Vsi ti mo-
torji so danes vredni več kot mi-
lijon dinarjev pravi Branko.
Včlanil se je tudi v AMD TAM
- sekcija Veteran v Mariboru,
kjer se zbirajo ljubitelji starih
motorjev. Na sestankih se jih
zbere okoh petindvegset do tri-
deset. Med drugim se trenutno
dogovarjajo, da bi maja povabih
v Maribor Madžare in Avstrijce.
Skupaj bi pripravih rally, na ka-
terem bi lahko sodelovali tisti,
ki imajo motorje, starejše od le-
ta 1960. Proga bi motoriste vodi-
la od Maribora do Rogaške Sla-
tine in nazaj, prireditev pa ne bi
imela tekmovalnega značka.
Tudi Branko pravi, da bo nasto-
pil s svojim Horexom, za to pri-
ložnost pa si bo nadel Še kapo,
očala in usnjen plašč, ki jih ima
spravljene le za posebne prilož-
nosti.
Maja se bo Branko odpravil
v Ulm, kjer bo razstava motor-
jev. Razstavljali jih bodo An-
gleži, Francozi, Nemci, Avstrij-
ci in Jugoslovani, Branko pa se
obiska veseli že zato, ker je
tam poleg prave paše za oči lju-
bitelja motorjev, mogoče kupi-
ti tudi rezervne dele, ki jih je
pri nas skoraj nemogoče dobi-
ti. Predvsem izpušno cev za
svojega Horexa si želi kupiti.
Brankova žena, tako vsaj pra-
vi on sam, nima nič proti jekle-
nim konjičkom. »Pred leti, ko je
bila še boljšega zdravja, sem jo
še vozil naokoh z motorjem, se-
daj pa ne gre več. Sem pa svojo
ljubezen do motorjev prenesel
na starejšega sina, kije trenutno
v vojski, ml^ši, Blaž, pa se zani-
ma bolj za glasbo, tako kot nje-
gova sestra,« je povedal. Če bi
Branka vprašali ah je vožnja
z motorji škodljiva zdravju, bi
vam prepričljivo zagotovil, da
ste vsi tisti, ki mislite tako,
v zmoti. Večje nesreče ah težav
z zdravjem Branko še ni imel.
Pred dvema letoma sta se s sta-
rejšim sinom na Horexu odpe-
ljala v Portorož. »Imela sva več
gledalcev kot tisti, ki so tja prišh
z novimi motorji,« je povedal
s kančkom ponosa. S^j res, ka-
ko pa Branko ocenjuje nove
motorje? Pravi, da so le-ti že
v redu, toda sam ne bi nikoh
kupil japonskih. Če že, potem bi
ržge kakšnega BMW, za katere-
ga pa je danes potrelsno odšteti
več milijonov dinarjev. In kakš-
ne hitrosti dosegago njegovi mo-
torji? Horex, ki je 350 kubični,
doseže do 120 kilometrov na
uro, na 100 kilometrov pa pora-
bi okoh 4 htre goriva, nekoliko
počasnejši je BMW, ki »gre«
okoh 80 kilometrov na uro.
O motorjih bi bila z Brankom še
gotovo klepetala, če naju pot ne
bi zanesla v staro hišo, kjer so se
na steni grozeče zazirale v obi-
skovalce puške. ■'
Da so motorji Brankova prva
ljubezen sem bila po obisku
prepričana, da pa mu zbiratelj-
ska žihca ne da miru tudi ko
vidi puške, pa je prav tako res.
Da se je pričel ukvarjati tudi
s tem, je bilo prazaprav naključ-
je. Na podstrešju je našel precej
teh pušk, k^ti njegov stric je bil
divji lovec, pa jih je takrat, ko se
je odpravil čez vehko lužo, pu-
stil doma. »Včasih so bih divji
lovci zato, ker so potrebovali
hrano in ker jim je to bil tudi
eden od virov preživetja,« je po-
jasnil Branko. Orožje je našel in
se zanj pričel zanimati, seveda
kdo drug kot Branko. Očistil ga
je ter zastavil, dokupil pa je še
dve novi puški. Vse puške so
v glavnem lovske, športne. Ena
je iz leta 1890, ta je najstarejša.
Ima tudi nekaj pištol, te so orož-
niške. Sabljo pa je dobil od ženi-
nega starega očeta, ki je bil orož-
nik. Vsemu oruqu dela družbo
še čelada, ki jo je Branko našel
ob nekem potoku. Tudi granato
ima. Iz prve svetovne vojne.
»Našel sem jo, ko sem nekoč šel
na Krnsko jezero. Čudno se mi
je zdelo, ko sem jo zagledal, za-
kaj je nihče ne pobere. Izstrelje-
na je že bila, zat^il pa je vžigal-
nik in ni eksplodirala. Sam sem
jo vzdignil in ko sem jo v na-
hrbtniku, na katerem so se potr-
gale naramnice, prinesel do-
mov, sem vedel zak^ je nihče ni
pobral. Tehtala je namreč kar 38
kilogramov,« je povedal.
Puške so mu mihčniki že za-
plenih, pa jih je dobil nazaj, ko
si je pridobil dovoljenje za po-
sest oro^a. Pravi, da je orožja
malo, da je prej mogoče kupiti
star motor kot staro orožje.
Iskal ga je že v sosednjih repu-
bhkah, pa ni našel nikogar, ki bi
bil pripravljen oro^e prodati,
zato se njegova zbirka, žal, ne
širi.
Pa še smuči...
Pri Lesjakovih so sami vneti
smučarji. Branko smuča že od
mladih nog in zato ni čudno, da
ima dva para smuči še iz stare
Jugoslavije ter en par Šipkovih
smuči, ki jih je kupil leta 1963.
Te so bile takrat bolj popularne
kot Elanove. Toda Branko je
imel smolo in ko je šel prvič
smučat na Celjsko kočo, so se
mu zlomile. No, pa jih je zlepil
in nato so mu še dolgo služile.
Danes pa seveda prisega na
Elanke. Branka je za smučanje
navdušil starejši brat. Takrat so
bili zelo popularni skoki. V vsa-
kem večjem kraju je bila skakal-
nica, vsak vikend pa so bile tek-
me: v Braslovčah, v Taboru,
v Celju, v Kisovcu pri Zagorju
in še kje. »Skakal sem s Petrom
Erženom, pa z očetom Matjaža
Debelaka, ko pa sem prišel iz
vojske, sem to opustil. Pričel
sem se smučati kar tako, za za-
bavo. »Branko še danes pogreša
smučanje. Kadar le utegne si
pripne smuči, toda kaj ko je na
kmetiji vedno dovolj dela, pa
v gozdu. In če hoče še kak tre-
nutek posvetiti motorjem, in se-
veda družini, se je kdjg treba
čemu tudi odreči.
Branko, ki je tudi odhčen pe-
vec, je torj mož, ki mu ni nikoh
dolgčas, ki vedno najde k^, da
zaposh misli in roke, ki mu ni
težko izvabiti nasmeh na hce in
ki nerad govori o sebi. Pravi, da
to sploh ni pomembno in da to
kar počne on, ne bo nikogar za-
nimalo. Pa mu verjamete? Jaz
mu nisem.
NATAŠA GERKEŠ
Foto: EDO EINSPIELER
Branko danes, na svojem Horexu in s popolno motoristično
opremo; kapo in očala pa je ie marsikdaj komu posodil *a pusta,
je povedal.
Takšen je bil Branko v petdesetih letih, ko je prvič ttresničil svoje
otroške sanje.
14. STRAN-NOVI TEDNIK
24. MAREC 1988
Zdravo!
Zvončki in trobentice... skorajda
so že odcveteli, pomlad je pa šele
prišla. No, vidite, ni vedno vse čisto
tako kot bi moralo biti. Pa ne samo
v naravi, tudi drugod je tako. Kar
poglej teše vi niste vedno tako prid-
ni, kot vam naročeno mame, očetje
in tovarišice, k^jne?
Ampak s^ vedno pa tudi ne more-
te biti čisto pridni. Če bi res bili, bi
mame sploh ne vedele, da znate biti
tudi poredni, in da se morate včasih
za pridnost pošteno potruditi. Ali
morebiti nimam prav? No, ja, kar se
mladih dopisnikov tiče, vas moram
res samo in kar naprej hvaliti. Toli-
ko zanimivih stvari mi pošiljate
vsak teden, da me kar srce boli, ko
jih lahko objavim le skromen del-
ček. Vidite, tudi tukaj ni vse tako
kot bi moralo biti, da bi bili vsi zado-
voljni. Ampak včasih pač ne more
biti drugače.
Vaša Nadja
Na obisku
»v vinski gorici je doma. Poz-
na kdo Jozlovo teto?« sprašuje
tovarišica. Vsi smo odkimali.
Sedli smo v avtomobil in že smo
bUi na strmi makadamski cesti.
Ustavili smo se in vprašali, kje je
hiša Jozletove tete. »Tam, še peš
hoje petn^st minut,« nam je pri-
jazno odgovorila neka mimoido-
ča ženska. »Kje pa je cesta?«
»Ceste tja gor ni. Kar tu pustite
avtomobil!«
K hiši vodi strma stezica. Po-
gled se nam je naenkrat ustavil
na leseni, s slamo kriti hiši. Ko
smo prestopili prag, so se nam
obrazi zresnili. Zagledali smo
staro, kmečko izbo. Na veliki mi-
zi je ležal posušen kruh, veliko
nepomite posode, stare fotografi-
je... Na postelji so ležala oblači-
la, razmetana in zamazana. Stene
so bUe prepletene s p^čevino.
Tu in tam je bil na njih še oplesk.
»Danes še nisem pometla. Vse
stvari imam više, ko pa se ne mo-
rem več skloniti. Bila sem na Do-
brni. Sem šla elektriko plačat!«
»Koliko časa pa hodite na Do-
brno in koliko ste plačali za elek-
triko?« post^am radovedna.
»Dve uri hodim, če grem zelo hi-
tro. Za elektriko sem pa dala 55
jurjev... deset milijonov dobim
od socialne, pa imam kar dovolj,
ker pridelam vse doma.«
»Kaj pa jeste?«
»Zjutrsg nič, potem pa si pri-
pravim čaj pa župo imam zelo
rada. Pojem pa veliko kruha. Me-
sa še letos nisem jedla. Pozimi si
privoščim tudi žgance in
repo...«
Sorodnikov nima. Imela je pet
otrok, ampak so vsi umrli. Tako
bodo njeno zemljo podedovali
neki daljnji sorodniki. »Pridejo
ob nedeljah, ampak samo v klet.
Pravijo, da bi morala biti že zdav-
naj v domu za ostarele!« je kratka
o dedičih njene zemlje. Zelo je
ponosna na koruzo, ki jo je pride-
lala sama. Z njive jo je znosila
v vedru. »Včasih smo vse tovorili
v koših, zato pa imam tako slabe
noge.«
Povabila nas je še v kuhinjo.
Pogled nam je obstal na črnih
stenah in razmajanem štedilni-
ku. Povsod po hiši močno za-
udarja po dimu.
»Hvala, pa pridite še kaj! Pozi-
mi sem čisto sama, ker nobeden
ne more sem gor!«
Odh^amo po strmini navzdol
in mahamo v pozdrav. Še bomo
prišli, smo obljubili. Na vratih pa
sloni starka z rahlo dvignjeno ro-
ko v pozdrav...
URŠA SREŠ, 7.a
OŠ XIV. divizije
DOBRNA
Slika
Opisala bom družino, ki šteje
pet članov: oče, mati, fantiček,
deklica in dojenček. Očetu je ime
Janko in bere knjigo. Deček An-
drej ima novo, pisano žogo in ho-
če še očetovo knjigo. Mama Mari-
ja pestuje dojenčka Lukca. Do-
jenček Luka se smeje in ima rde-
ča lička. To pomeni, da je zdrav.
Deklica Anka se rahlo smeje, bo-
ža Lukca in gleda zaspanega
mucka Mikija. Vsi se veselo sme-
jijo, so skupaj, da jim je toplo in
ob tem je Ankin mucek zaspal.
Ta družina se spoštuje, vsi drže
skupaj in so si dobri. Taki druži-
ni rečemo zbrana družina.
MAJA GUČEK, 2.b
OŠ Frana Krajnca
CELJE-POLULE
Atkina zanka je tokrat tako lahka, da jo bodo razre-
ših tudi naši najmlajši bralci. Sicer pa - saj veste, da
vas Atka noče mučiti s preveč težkimi vprašanji. Torej:
rešitev že veš, zato je hitro napiši na dopisnico in jo do
torka, 29. marca 1988 pošlji na NOVI TEDNIK, Trg V.
kongresa 3a, 63000 CELJE. Morda bo tokrat AERO-va
nagrada prav tvoja.
Rešitev prejšnje Atkine zanke pa je POMLAD. Žreb
je izbral tudi nagrajenca. To pa je tokrat: Darinka
TEPEŠ, Zg. Tinsko 27, Loka pri Žusmu*.
Zmeda pri nas doma
nastane
- kadar ni pri hiši nič sladke-
ga. (Matej)
- kadar rešujemo probleme in
se ne moremo zmeniti. (Mojca)
- kadar slišimo, da se bo spet
k^ podražilo, in kako bomo var-
čevali. (Bojana)
- kadar se zberejo pri nas sose-
dovi otroci, divjamo in k^ uniči-
mo. (Matjaž)
- kadar prinesem iz trgovine
stvari, ki jih ne bi smel kupiti,
ker mi jih ni nihče naročil.
(Miran)
- kadar ponoči IcO^o psi in mi-
slimo - prišel je... (Peter)
- kadar psa zamenjamo za mu-
co in ga spustimo v hišo. (Gusti)
- ko bi moral nanositi drva, jaz
pa pobegnem na igrišče. (Andrej)
- kadar si skočiva z bratom
v lase. (Matjaž)
- nekoč je mama kuhala kosilo.
Hotela je razdeliti jedilni pribor
in predal, kjer je bil pribor, je bil
prazen. Nastala je zmešnjava.
(Jure) Učenci 4.b razreda
OŠ Edvard Kardelj
SLOVENSKE KONJICE
Veselo pričakovanje
Vesela sem pričakovala šolo
v naravi. Stvari sem si pripravila
že veliko prej, ker sem mislila, da
bom šla v šolo v naravi že v pone-
deljek kot moje sošolke in sošol-
ci. Pa se je zgodilo drugače.
Zadnje dni me je bolelo grlo,
nato pa sem dobila še vročino.
Obležala sem v postelji, ker sem
imela gripo. Doma mi je bilo zelo
dolgčas. Gledala sem skozi okno,
kd^ bo zapadel sneg. V soboto
meje prišel zbudit brat. Vprašala
sem ga, zak^ je tako vesel. On pa
mi je odgovoril, da sneži. Brž
sem vstala in se prepričala, če je
res. Ni se zlagal, snežilo je kot
noro.
Ko je prišel ponedeljek, sem
bila žalostna, ker nisem šla na
Gozdnik. Mamica mi je obljubila,
da me bo peljala v torek. Bila
sem zelo vesela. Hitela sem po
nahrbtnik in si zložila vse stvari
v njega. Naslednji dan sem ko-
mjg dočakala, da je prišla mami-
ca iz službe. Peljala me je na
Gozdnik, kjer so že drugi dan zi-
movali sošolci in sošolke.
KLAVDIJA OBLAK, 5.b
OŠ Nade Cilenšek
GRIŽE
Lokomotiva
pripoveduje
stanujem in živim na železni-
ški postaji Celje. Ljudje in druge
lokomotive me kličejo »Modra
lokomotiva.« Zelo se bojijo za-
me, kar mi je všeč.
Imam vse, kar si želim. Res je,
da sem v prijaznem okolju, z do-
brimi prijatelji, a sem nesrečna.
Prav to bi rada pripovedovala
učencem.
Kadar jih popeljem v tuje kra-
je, je razumno, da si učenci prine-
sejo s seboj sendviče, soke, čoko-
lade, sadje... To me ne moti. Mo-
ti me pa njihovo vedenje. Kričijo
in se preteplo med vožnjo. Trga-
jo mi sedeže, jih polomijo in raz-
majajo. A to ni edino. Ko na kon-
cu vožnje pogledam svoje vago-
ne, vidim, da je na sedežih in po
tleh polno papirčkov. To me zelo
moti. Popeljem jih v tuje kraje pa
takšna zahvala!
Tega nisem prenesla več. Sto-
pUa sem k nekemu strojevodji.
Povedala sem, zakcO sem prišla.
Bil je zelo bister in mi je odgovo-
ril: »Dal ti bom sprevodnika.«
To se je uresničilo. Vse druge
lokomotive so tudi dobile spre-
vodnika. Name so bUe zelo po-
nosne. Zd£y se mi lepše in bolje
godi. Sprevodniki me čistijo in
pazijo na red. Ne verjamete? Pre-
pričajte se sami! Pridite na želez-
niško post<oo.
LILI PREVOLNIK, 4.b
OŠ Franja Vrunča
CELJE-HUDINJA
AERO
kemična, grafična in papirna industrija
CELJE
RAZPIS ŠTIPENDIJ ZA ŠOLSKO LETO 1988/89
Odbor za kadre in družbeni standard DO AERO razpisuje za šolsko leto 1988/89
naslednje štipendije:
Prijava:
Kandidati za štipendije naj pošljejo svoje vloge na naslov: AERO CEi-JE, Kadrovska
služba, Kocenova 4, 63000 Celje.
Razpis traja do 30. 4. 1988.
K vlogi za štipendijo na obrazcu SPN-1 (DZS 8,40) je treba priložiti:
- kratek življenjepis z opisom socialnega stanja družine, poklica staršev in svojih
aktivnosti na raznih interesnih področjih v šoli ali izven nje (priznanja na tekmovanjih,
raziskovalne naloge ipd).
- potrdilo o vpisu v šolo (naknadno)
- overovljen prepis ali fotokopijo zadnjega POLLETNEGA spričevala (osnovnošolci in
srednješolci)
- potrdilo višješolske ali visokošolske organizacije o opravljenih izpitih, ki mora
vsebovati število predpisanih in že opravljenih izpitov, in frekventacijsko potrdilo za
tekoče šolsko leto
- potrdilo o premoženjskem stanju družine in številu družinskih članov, ki živijo
v skupnem gospodinjstvu; (izda ga davčna uprava in matični urad)
- potrdilo o dohodkih staršev v preteklem koledarskem letu: navedeni morajo biti vsi
dohodki z delovnega razmerja, iz kmetijstva, iz obrti in dohodki iz dela v podaljšanem
delovnem času in drugih virov (tudi otroški dodatki). Če so starši upokojenci, priložijo
odrezek od pokojnine za december 1987.
Obrazec SPN-1 mora biti pravilno izpolnjen (opozarjamo na matično številko občana,
podatke o šoli: šolsko leto, letnik, smer in stopnjo šolanja).
Pomanjkljivo izpolnjenih vlog in vlog brez zahtevane dokumentacije ne bomo obravna-
vali.
Pogoji za pridobitev štipendije:
Za kadrovsko štipendijo lahko zaprosi kandidat, kateregadohodek na družinskegačlana
prosilca ne presega poprečnega mesečnega osebnega dohodka na zaposlenega v SR
Sloveniji, ugotovljenega za preteklo leto (271.063 din). V primeru manjšega števila oz.
neustreznih kandidatov za določeno štipendijo, bomo upoštevali tudi vloge tistih, ki
presegajo cenzus, pa so se odločili za poklice, ki so deficitarni v naši delovni organizaciji.
Izjemno nadarjeni učenci, ki jih predlagajo sveti šol, lahko kandidirajo za štipendijo, če
ožji družinski člani niso plačali davka od skupnega dohodka občanov za leto 1987.
Vsi kandidati za višje in visoke šole bodo testirani.
Izbira kandidatov:
O izbiri kandidatov odloča odbor za kadre in družbeni standard. Prednost pri podelitvi
bodo imeli kandidati z boljšim učnim uspehom, boljšimi testnimi rezultati in slabšim
socialnim stanjem, ob izenačenih ostalih pogojih pa otroci delavcev AERA.
Vsi kandidati bodo o rezultatih izbora obveščeni do 1. julija 1988.
Kadrovsko-socialna služba

NOVI TEDNIK - STRAN 15
goljufa Sta živela na račun bank
'(celjsko Višje sodišče je nekoliko
preminilo prvostopenjsko sodbo,
katco sta bila obsojena zakonca
Mjmund in Dušanka Vajenštajn iz
Ijvca pri Kuli. Zakonca sta se precej
-sa preživljala s ponarejanjem hra-
llnih knjižic.
potrebno je povedati, da sta Vajen-
gjna že kar izvedenca v »bančnih po-
ih* Že pred tem sta bila obsojena za
jnarejanje hranilnih knjižic. Dušan-
j je lani kazen prestala, Rajmund pa
dobil prost izhod iz zapora. Vrnil se
1^ pač pa je skupaj z ženo odšel na
iljše potovanje po domovini, preživ-
pa sta se z goljufanjem oziroma
jnarejanjem hranilnih knjižic. Sku-
y sta ogoljufala banke za skor^ pet
ilijonov dinarjev.
'Začela sta tako, da sta najprej pona-
fdila tri osebne izkaznice oziroma va-
nje vnesla svoji shki ter potem s temi
osebnimi izkaznicami odpirala hranil-
ne knjižice. Nek^ hranilnih knjižic sta
odprla tudi na svoji imeni in na ime
njunega sina. V knjižicah sta potem
vpisovala večje zneske (znala sta spret-
no ponarejati), potem pa na bankah
dvigovala manjše zneske. Vedela sta
namreč, da pri večjih dvigih banke
kontrolirajo saldo na knjižicah, pri
manjših pa ne.
Goljufala sta sirom po domovini, ta-
ko da si je izgubo razdehlo kar precej
bank, lani, 4. maja pa so ju odkrili in
priprli.
Prvostopenjsko sodišče je Rajmun-
da obsodilo na poldrugo leto zapora
zaradi ponarejanja hstin (osebnih iz-
kaznic), na pol leta zapora zaradi pona-
rejanja hranilnih knjižic in dve leti za
goljufije, potem pa so mu izrekh enot-
no kazen 8 let in 6 mesecev zapora (ker
še ni odslužil prejšnje zaporne kazni).
Dušanko je sodišče obsodilo na
enotno kazen 3 leta in 6 mesecev za-
pora.
Na prvostopenjsko sodbo so se pri-
tožili javni tožilec in zagovornik obto-
žencev. Višje sodišče je odločilo, da
naj prvostopenjsko sodišče ponovno
obravnava zadevo glede varnostnega
ukrepa odvzema predmetov in stro-
škov kazenskega postopka ter glede
premoženjskopravnih zahtevkov in
odvzemu premoženjske koristi. Prav
tako je Višje sodišče spremenilo kazen
Dušanki Vegenšt^n za ponarejanje li-
stin, vendar je skupna kazen ostala ne-
spremenjena, sicer pa je sodišče zavr-
nilo pritožbe in potrdilo prvostopenj-
sko sodbo.
S.ŠROT
NOČNE
CVETKE
i • Čeprav miličniki niso
organizirali kakšnih poseb-
nih »alkoholnih« zased, so
prejšnjo soboto vseeno na-
brali lep kup vozniških do-
voljenj. Kar precej je bilo
takšnih, ki so zalili Jožefa,
n^bolj pa je pretiraval voz-
nik, ki se ga je tako nalil, da
seje izgubil. Miličniki so ga
našli na Polulah, sodnik za
prekrške pa bo poskrbel,
da se bo lahko nekaj časa
izgubljal samo - peš.
• Jože K. iz Tmovelj je
jv soboto »popotoval« po
celjskih gostilnah, že pre-
cej majav pa je zavil še v bi-
fe v Metropolu. Zdelo se
mu je zelo nenavadno, da
v tem bifeju točijo samo
brezalkoholne pijače. Spr-
va je bil samo začuden, po-
tem pa je začel groziti
vsem, ki so bili v bifeju, da
jftvbo prebunkal.
f Nikolaj M. iz Marij a-
dobja večkrt zaide v Celje,
ie pot nazaj domov bolj tež-
ko n^de. Prejšnji teden je
kar dva dni delal zgago
v bifeju na celjski avtobus-
ni postaji. V četrtek je raz-
bijal kozarce, dan kasneje
pa je vpil in razbil šipo.
• Pavle B. iz Celja se
večkrat pojavi v naši rubri-
ki. Ne vemo, če mu takšna
»popularnost« kai koristi,
zagotovo pa obiski pri sod-
niku za prekrške niso rav-
no poceni. Pavle se bo to-
krat zagovarjal, ker je raz-
bil izložbo pri kinu Me-
tropol.
• Janez O. iz Košnice je
ponovno prišel v spor z go-
sti; tokrat v restavraciji in
pivnici Koper. Ker je vpil
^ vznemirjal goste, so ga
fniličniki odstranih.
S.Š.
Kradli vrednejše kovine
Celjsko Višje sodišče je
nekoliko znižalo zaporne
kazni 29-letnemu Jožetu Ko-
štomaju iz Celja, 27-letne-
mu Ediju Koštomaju, zviša-
lo pa je kazen 38-letnemu
Jožetu Koštomaj-Košecu in
41-letnemu Stanku Košecu,
medtem ko je pritožbo Dar-
ka Verka zavrnilo v celoti.
Gre za sojenje tatinski na-
vezi, ki je v letih 1985 in 1986
kradla svinec, cink, medeni-
no in druge vrednejše kovi-
ne v delovnih organizacijah
v Celju in okohci, potem pa
te kovine prodajala na odpa-
du. Največkrat je bila oško-
dovana celjska Cinkarna, po-
gosto pa so kradh tudi v Bo-
hoiju v Mestinju, v Železarni
Štore in laški pivovarni.
V začetku leta 1986 so jih
odkrih in za nekaj časa pripr-
h Edija KoštomžOa, Jožeta
Koštomega in Jožeta Ko-
štomaj-Košca.
Prvostopenjsko sodišče je
Jožeta Koštomaja obsodilo
na leto dni in 4 mesece zapo-
ra. Višje sodišče pa mu je ka-
zen znižalo na leto dni zapo-
ra in sicer po uradni dolžno-
sti, ker se je medtem spre-
menil Kazenski zakon SR
Slovenije, ki je milejši za ob-
toženca. Zaradi tega je sodiš-
če po uradni dolžnosti zniža-
lo kazen tudi Ediju Košto-
maju in sicer z enega leta in
sedmih mesecev na leto dni
zapora, zvišalo pa je kazen
Jožetu Koštomaj-Košcu
z enega leta na leto dni in pet
mesecev zapora, Stanku
Koscu pa z enega leta na leto
dni in tri mesece zapora.
Vsem, ki so bih priprti, so
v kazen všteh čas prebit
v priporu.
S.ŠROT
Umrl pod Brano
V soboto zjutraj se je pod
severno steno Brane smrtno
ponesrečil 21-letni Peter
Baje iz Ljubljane, ki se je
dan prej skupaj z 22-letnim
Francem Dobrškom povz-
pel iz bistriške strani na
Kamniško sedlo.
Planinca sta v tamkajšnji
planinski koči prespala, v so-
boto zjutraj pa sta se odpra-
vila proti Brani.
Baje, ki je hodil prvi, je
pod Brano nameraval preč-
kati zaledenelo pobočje, ven-
dar mu je pri tem (kljub de-
rezam) spodrsnilo. Drsel je
več kot tisoč metrov po po-
bočju (vmes je tudi približno
80 metrov visok skalni skok)
in se ustavil pod severno ste-
no Brane za neko bukvijo.
Pri reševanju so sodelovah
gorski reševalci iz Mozirja in
eden iz Celja, mrtvega pla-
ninca pa so v dohno prepe-
Ijah s hehkopteijem Repu-
bhškega sekretariata za no-
tranje zadeve.
S.Š.
Nesreče s traktorji
čeprav so se že pričela de-
la na poljih, na našem ob-
močju letos še ni bilo težje
nesreče s traktorjem. Vse-
eno pa opozoril ni nikoli do-
volj, še posebej pa, če pogle-
damo lanske statistike
v Sloveniji - pripetilo se je
163 hujših nesreč s traktor-
jem, 27 ljudi je umrlo, 80 pa
se jih je lažje ali huje ranilo.
Verjetno pa statistike le ne
zajamejo vseh nesreč, saj
v primerih, če je traktorist
brez vozniškega dovoijenja,
marsikdaj nesreče niti ne
prijavijo.
Analize nesreč s traktorji
kažejo, da se največ nesreč
pripeti zaradi tehnično nepo-
polnih traktorjev, še posebej
tistih, kijih imajo kmetje sa-
mo za delo na poljih, in jih ne
registrirajo. Zelo nevarna je
tudi vožnja na blatnikih
traktorja, nedopustno pa je,
da za volan traktorja marsik-
do sedejo še osnovnošolci,
ki so seveda brez izpita in pa
tudi brez izkušenj.
Miličniki opozarjajo še na
varnostne loke. Večina trak-
torjev jih že ima, vendar pa
je še kar nekaj takih, ki var-
čujejo na nepravi način. Var-
nostni lok lahko v primeru
nesreče marsikdaj reši življe-
nje vozniku, zagotovo pa no-
ben denar ni vreden živ-
yenja. S.Š.
Podtaknila ogenj
Prejšnjo soboto je izbruh-
nil požar v baraki 36-letne
Pavle M. z Zbelske gore.
Ogenj je povzročil za več kot
dva milijona dinarjev škode.
Organi za notranje zadeve, ki
so opravih preiskavo, uteme-
ljeno sumijo, da sta ogenj
podtaknila 49-letni Franc A.
in 19-letni Miran R., zato so
oba ovadih javnemu tožilcu.
Utonil v potoku
Prejšnjo sredo so v poto-
ku Ložica v Gotovljah našli
mrtvega 32-letnega Branka
Brečka iz Gotovelj. Mihčni-
ki so pregledah sledi ob po-
toku, po katerih je mogoče
sklepati, da je Brečko vozil
z osebnim avtomobilom pro-
ti sv. Jederti in zdrsnil v po-
tok. Brečko se je še rešil iz
avtomobila, ki ga je potem
poskušal potisniti nazaj na
cesto, vendar mu je spodrs-
nilo, tako da je padel v po-
tok, kjer je utonil.
CENTER ZA SOCIALNO DELO
V USTANAVLJANJU
ŠENTJUR PRI CELJU
Svet Centra za socialno delo v ustanavljanju,
ŠENTJUR PRI CEUU:
objavlja prosta dela in naloge
socialnega delavca za področje
varstva odraslih
Kandidat mora izpolnjevati naslednje pogoje:
- višješolska izobrazba socialne smeri
~ 2 leti delovnih izkušenj na podobnih delih in na-
logah
- sposobnost dela z ljudmi.
Delo bo sklenjeno za nedoločen čas, poskusno delo
traja 2 meseca. Pismene vloge z dokazili pošljite v 15
dneh od objave razpisa na naslov: Center za social-
no delo v ustanavljanju, Šentjur pri Celju, Titov trg 5.
Kandidate bomo pisno obvestili o izbiri v 30 dneh po
končanem razpisnem roku.
Po sklepu sveta delovne skupnosti - komisije za
izobraževanje in kadrovske zadeve
KPD za mladoletnike in Zapori
Celje
objavljamo prosta dela in naloge:
načelnik oddelka za zunanje
zavarovanje
Razpisne zahteve:
- končan program za pridobitev višje strokovne izo-
brazbe penološke ali druge družboslovne usmeritve
- dve leti delovnih izkušenj
Delo združujemo za nedoločen čas, delovna doba se
šteje s povečanjem 12/16 mesecev.
Kandidate obveščamo, da bodo v postopku spreje-
- ma preizkušene strokovne sposobnosti oz. z delom
pridobljene delovne zmožnosti ter druge posebne
zahteve, ki so potrebne za sklenitev delovnega raz-
merja s kazenskim zavodom in sicer po postopku,
določenem v samoupravnih in organizacijskih aktih
zavoda.
Pismena dokazila o izpolnjevanju razpisnih zahtev
(diploma oz. zaključno spričevalo, vloga in življenje-
pis) morajo kandidati osebno prinesti v kadrovsko
službo zavoda, Linhartova 3, Celje in sicer vsak dan
od 8. - 11. ure dopoldan razen sobote.
Kandidate bomo o izbiri obvestili v roku 30 dni.
Komisija za delovna razmerja
Hmezad, DO Strojna, DSSS
objavlja prosta dela in naloge
varstvo pri delu
Pogoji:
- VI/1 stopnja strokovne izobrazbe - inž. varstva pri
delu
- 3 leta delovnih izkušenj pri podobnih ali enakih
delih
- strokovni izpit
- izpit B kategorije
tajniško - administrativna dela
Pogoji:
- V. stopnja strokovne izobrazbe ekonomske ali
upravno administrativne smeri
- 2 leti delovnih izkušenj pri podobnih ali enakih
delih
- znanje strojepisja
- 2 mesečno poskusno delo
Komisija za delovna razmerja
Hmezad, DO Strojna, TOZD PKM
objavlja prosta dela in naloge
dela v mehanski obdelavi
Pogoji:
- KV kovinostrugar
- 1 leto delovnih izkušenj
- 3 mesečno poskusno delo
Pisne prijave z dokazili naj kandidati pošljejo
v 8 dneh po objavi na naslov:
Hmezad, DO Strojna. Šlandrov trg 20, 63310 ŽALEC.
O izbiri bomo kandidate obvestili v 15 dneh po spre-
jemu sklepa.
16. STRAN - NOVI TEDNIK
24. MAREC 1
Dve medalji za
Drezgičevo
v Splitu se je začelo le-
tošnje državno zimsko
prvenstvo v plavanju,
kjer nastopa tudi skupi-
na celjskih plavalcev PK
Klima Neptun.
Najuspešnejša sta bila
Drezgičeva, ki je osvojila
dve medalji (2. mesto na
400 m kravi in 3. na 200 m
kravi ter bila 6. na 400 m
mešano), ter Vračun, kije
na 100 m prsno postavil
nov državni rekord za
mladince in osvojil 4. me-
sto. Jurak je bil 5. na 400
in 200 m kravi, Tešovič pa
6. na 400 m kravi in 4. na
400 m mešano.
Velenjčani drugi v Icrosu
Atletski klub v Titovem Ve-
lenju je po republiškem
uspešno izpeljal državno pr-
venstvo v krosu, kjer je nasto-
pilo okoli 200 tekmovalcev iz
47. atletskih kolektivov.
Ekipno je zmagal zagrebški
Dinamo, odlično drugo mesto
pa je osvojil organizator AK
Velenje iz Titovega Velenja, ki
letos slavi 20-letnico obstoja.
Slovenci so na tem tekmova-
nju osvojili dve prvi mesti,
med drugim eno tudi Velenj-
čani in sicer Natalija Mraz, ki
je zmagala md mlajšimi mla-
dinkami. Izmed Celjanov se je
najbolje uvrstil Toni Noner
med ml. člani v teku na 8 tisoč
metrov, kjer je bil tretji,
mdtem ko Kovinotehna Kladi-
var ekipno ni bila uspešna, saj
se ni uvrstila niti med prvih
pet ekip.
Vera Zupančič, atletska de-
lavka pri AK Velenje: »Ko smo
začeli z atletiko v našem mestu
še nismo imeli stadiona, zato
smo se bolj specializirali za or-
ganizacijo krosov, kjer smo
uspešno izpeljali repubUška in
državna prvenstva, pa celo bal-
kansko. Letos smo tekmova-
nje pripravili na novi progi,
dolgi 3000 m, ob jezeru in so
bili tekmovalci z njo zelo zado-
voljni. Pravijo, daje prava kros
proga. Zdaj se pripravljamo na
obnovo stadiona, z deU pa naj
bi začeli prihodrge leto. S seda-
njih šest bomo stadion poveča-
li na osem stez, zato bo potreb-
no podreti nekaj tribun in
skrajšati nogometno igrišče.
Stadion bomo tudi preplastili
ter uredili dobro polago. Da
v obdobju, ko bomo obnavljah
stadion, ne bi »zaspala« naša
atletika, bomo prirejali krose
in druga tekmovernja v tekih,
začeli pa smo tudi z delom s se-
lekcijami, kjer dobro vadi oko-
li petdeset najmlajših.«
TONE VRABL
V Titovem Velenju je tamkajšnji atletski kolektiv v roku
enega tedna pripravil kar dve pomembni atletski prireditvi
v krosu - republiško in državno prvenstvo. Obe prireditvi sta
po zaslugi prizadevnih športnih delavcev uspeli, tako kot že
mnoge podobne ali pa tudi večje pred njimi. Ob tem pa nas
moti da se organizatorji s svojo tiskovno službo niso potrudili,
da bi obvestili vse tiskovne medije, kaj se pri njih dogaja.
Tako smo za celotno stvar izvedeli povsem naključno.
Končno točica na gostovanju
Rokometaši Aera so gosto-
vali v Metkoviču pri Mehani-
ki in v Celje prinesli novo
točko.
V srečanju, kjer so CeiJEmi
zadovoijivo opravili nalogo, so
imeli rokometaši Aera prilož-
nost celo zmagati, saj so štiri
minute pred koncem srečarya
vodili za štiri zadetke. Ko pa
sta sodnika izkijučila kar dva
ceijska igralca, so prednost za-
pravili in srečanje se je konča-
lo 24:24 (11:11). Pri Celjanih
gre pohvala predvsem Catru,
Privšku in Selčanu. V soboto
bodo rokometaši Aera odigrali
srečaiye pred domačim občin-
stvom, pomerili pa se bodo
z ekipo Železničarja.
Tudi v 2. kolu spomladan-
skega dela prvenstva v repu-
bliški ligi so rokometaši Šo-
štanja igrali doma. Tokrat so
bili uspešnejši kot prejšnjo so-
boto, ko so izgubili, saj so glad-
ko s 30:19 odpravili močno eki-
po Inlesa iz Ribnice. Lesjak je
bil najuspešnejši strelec, saj je
dal kar osem golov. Po 13. ko-
hh je tako Šoštanj na 3. mestu,
v prihodnjem kolu pa gostuje
v Ajdovščini (5).
V republiški ženski ligi so
rokometašice Ere Šmartno
doma premagale Burjo Cen-
trokop 23:20. Najučinkovitejši
strelki sta bili Trobina in Bole
po 8, ki sta tudi zagotovih po-
membno zmago. ERA Šmart-
no je po 13. kolih na desetem
mestu, 26. marca pa igra z vo-
dilnim Kranjem v gosteh.
V 2. zvezni ligi igralke Vele-
nja srečanja z Železničaijem
niso odigrale, ker je tekma pre-
ložena na kasnejši čas.
ŽOGA JE
OKROGLA
start v republlšicl
nogometni ligi
Spomladanski start v repu-
bliški nogometni ligi je bil za
štiri ekipe s celjskega območ-
ja slab, saj so od osmih mož-
nih točk osvojili samo dve.
Velenjski Rudar je gostoval
v Novi Gorici in izgubil z Vozi-
li 1:0, Elkroj iz Mozirja pa
v Ljubljani z Ljubijano 2:0.
Steklar je v Rogaški Slatini
igral 1:1 s Teol Slovanom iz
Ljubljcme, strelec edinega za-
detka je bil Petrak, Ingrad
Kladivar pa doma z Izolo 2:2,
strelca sta bila Vasic in Vuko-
vič. Zanimivo je, da so dvakrat
vodih gostje, Ceijani pa izena-
čili in osvojili točko šele v zad-
nji minuti tekme. Lestvica po
15. kolu: 7. Ingrad Kladivar, 10.
Rudar (TV), 11. Elkroj in zadr\ji
14. Steklar. Pari prihodnjega
tedna, 27. marca: Koper - In-
grad Kladivar, Elkroj - Vozila,
Rudar (TV) - Domžale in Mura
- Steklar.
ZImsica liga v malem
nogometu
Krajevna organizacija
ZSMS Hudinja je organizira-
la zimsko ligo v malem nogo-
metu, kjer je nastopilo kar 16
ekip. Ligaški odbor, ki je vodil
tekmovanje, so sestavljali Pe-
ter Hribernik, Mičo Nebrigič,
Stane Novak in Odon Simonič.
Končni vrstni red ekip: zmaga-
li so Klateži pred Trim Ašker-
čevo, Penalom in Marinero,
sledijo pa Zdravstveni center.
Umetniki, Pikapolonica, Ga-
dje, EMO Škorpioni, Triglav,
Prijateiji, Črički, Torcida, Li-
bela, Pehkani in Karioke.
Mali nogomet
v Golovcu
v hali Golovec je bilo play
off tekmovanje 87 v malem
nogometu, kjer je nastopilo
osem ekip. Polfinalni srečanji:
Aškerčeva - Cakani 1:0 in
Aranžerji - Prijatelji 4:0, finale:
Aškerčeva - Aranžerji 5:4.
NA KRATKO
Invalidi v namiznem
tenisu
Društvo invalidov je v Pesjem
v velenjski občini pripravilo re-
gijsko tekmovanje v namiznem
tenisu, kjer je nastopilo kar 60
tekmovalcev. V 1. in 2. kategoriji
je osvojil 2. mesto Frač Gotar iz
Laškega, v 4. kategoriji je zmagal
Dušan Kurmešek iz T.Velenja,
med veterani pa Jože Kastelic
pred Edom Centrihom, oba
T.Velenje, Leonom Bevcem Ža-
lec itd. Najstarejši tekmovalec je
bil Franc Golob iz Žalca, ki je
napolnil že 78 let in je kot darilo
dobil rudarsko svetilko.
Mladi strelci v Žalcu
Na strelišču v Žalcu je strel-
ska družina Žalec pripravila re-
gijsko pr\'enstvo za najmlajše
kategorije z zračno puško. Raz-
veseljiv je nastop Žalčanov, ki so
se pojavih v vseh kategorijah in
znova dokazali, da temu pleme-
nitemu športu posvečajo vso po-
zornost. Rezultati pionirji ekip-
no 1. SD Ceije, 2. SD Žalec, 3. SD
Bratov Hrvatin Liboje, 4. SD
Slavko Šlander Šempeter, 5. SD
Dušan Poženel Rečica pri La-
škem, posamezniki 1. Matej Do-
bovičnik, 2. Marko Dobovičnik,
oba SD Celje, 3. Kristijan Puk-
mcOster SD Žalec, 4. Peter Džo-
kič SD Liboje, 5. Aleš Klovar SD
Žalec, 6. Marko Seršen SD Celje.
7. Sergej Sevnšek SD Žalec, 8.
Bojan Matek SD Laško, 9. Dani
Brezlan SD Liboje in 10. Aleš
Povše SD Šempeter. Pionirke
ekipno 1. SD Ž£dec, posamezno
1. Ksenija Maček SD Laško, 2.
Renata Flego, 3. Lučka Klovar,
obe SD Žalec, Simona Tkalec SD
ŠkoQa vas, 5. Janja Habjan SD
Žalec itd.
Čl£ini strelske družine Ceije so
dosegli nov regijski rekord, pred-
stavniki Žalca pa so izenačili ob-
činski rekord.
Presenečenja
v Štorali
v štorah je bilo regijsko pr-
venstvo za strelce laške, talske
in celjske občine z zračno pu-
ško. Na tekmovanju je bilo nekaj
prijetnih presenečenj, kot so
uspehi Robija Hostnika iz Celja,
Bernarda Martinovič iz Liboj ter
ženske ekipe Dušan Poženel iz
Rečice pri Laškem, ki je prema-
gala favorizirane Celjanke. Re-
zultati mladinke 1. Albina Rezar
Kovinar Štore, mladinci 1. Mitja
Toplak Liboje, članice 1. Marina
Pokleka Rečica pri Laškem, čla-
ni ekipno 1. Kovinar Štore, 2. Ce-
lje, 3. Žalec, posamezniki 1.
Branko Malec Kovinar Štore, 2.
Mladen Melanšek Žalec, 3. An-
drej Brunšek Rečica pri Laškem
itd.
Za zlato puičico
v nedeljo, 27. marca, bo
v Kamniku republiško prven-
stvo za zlato puščico, kamor se
je po predhodnih kvalifikacij-
skih tekmovanjih uvrstilo sto
najboljših slovenskih strelcev.
Iz celjske regije jih bo nastopUo
en^st, med favoriti za n£yboljša
mesta pa so Branko Malec iz
Štor, Ervin Seršen iz Celja in
Mladen Melanšek iz Žalca.
Kovinotelina prvaic
Končan je prvi del tekmova-
nja v občinski sindikalni hokej-
ski ligi, kjer nastopa pet ekip.
Zmagala je Kovinotehna brez po-
raza, sledijo pa Zlatarna, Grofija,
GD Lokrovec in Konus, ki je edi-
ni ostal brez osvojene točke. Naj-
boljši strelci so: Ograjenšek Zla-
tarna 8, Lesjak Grofija in Tovor-
nik Lokrovec po 7 itd.
Vodja tekmovanja in igralec
Grofije Marjan Soršak: »TKS je
naš hokej črtal iz programa, tako
da smo ostali tudi brez finančnih
sredstev. Vseeno bomo nadalje-
vali, saj sta nam na pomoč pri-
skočila HK Cinkarna in bistro
hokej Bernarde Budja. Vse tek-
me so bile zanimive in so minile
brez grobosti, tako da smo uspeš-
no izpeljah prvi del v sezoni 1988.
Naše tekme si je ogledalo tudi
precej gledalcev. Vse ekipe so
dobro opremljene, težave so sa-
mo s palicami, ki jih je treba na-
bavljati v tujini. Naš cilj je, da
s hokejom nadaljujemo in v ligo
ponovno vključimo igralce Ope-
karne Ljubečna in Gorenja iz Ti-
tovega Velenja.
Karate v Krilcem
v Krškem je bilo republiško
prvenstvo v karateju za člane in
članice, kjer so nastopili tudi
predstavniki s celjskega območ-
ja. Rezultati super lahka katego-
rija 3. Radenko Novakovič Celje,
lahka 3. Franc Rabuza Petrovče,
polsrednja 3. Stane Čretnik Ce-
lje, lahka ženske 3. Irena Andrini
Celje in težka 3. Rolanda Žavski.
S temi uvrstitvami so si vsi tek-
movalci priborili pravico sodelo-
vanja na državnem prvenstvu, ki
bo od 2. do 4. aprila v Titogradu.
Zmagal Je Božo štuci
v Celju je bilo regionalno pr-
venstvo v šahu, kjer je nastopi-
lo dvajset šahistov. Zmagal je
Božo Stucl iz Celja pred Duša-
nom Brinovcem iz Žalca, Mila-
nom Lesjakom in Francem Peš-
cem, oba Celje, Marjanom Drob-
netom iz Šentjurja, Dragom Kri-
stanom iz T.Velenja, Francijem
Gazvodo iz Šentjurja, Milanom
Matkom iz T. Velenja itd.
Zmagal Franci
Gazvoda
Predsednik šahovskega kluba
Šentjur je zmagal na prvenstvu
Šentjurja. Drugo mesto je osvo-
jil Štefan Arzenšek in tretje Mar-
jan Drobne.
Turnir za praznili
krajevne sicupnosti
v počastitev krajevnega praz-
nika Šentjur so pripravili ša-
hovski hitropotezni turnir. Na-
stopilo je 20 šahistov. Zmagal je
Karli Janežič pred Hasanom To-
romanovičem in Žeijkom Mac-
koškom.
F. P.
Zmagal Setnikar
ŠK Savinjčan iz Šempetra je
v svojih prostorih pripravil me-
sečni hitropotezni turnir. Zma-
gal je Branko Setnikar pred Jo-
žetom Štormanom in Stanetom
Skokom. Nastopilo je 17 šahi-
stov.
Prispelo le 71 dopisnic
Za 98. šahovsko nagradno igro je prispelo 71 dopisnic, i
katerimi jih je bilo 51 pravilnih (dr. Milan Vidmar). Nagrad
izžrebal tehnični direktor SIP Šempeter Rafael Končina.
Nagrajenci: Janez SchuUer, Veliko Širje 27, Zidani most, J
Rajtmajer, Trubarjeva 53 a, Celje in Simon Flander, Na zele
8, CeiJe.
Skrivnostni gost je bil Leon Bauer iz Žalca, lanskoletni re
bliski prvak v motornem letenju in drugi na državnem pn
stvu, član celjskega Aero kluba. Njega je spoznala Marija Bi?I
Nušičeva 14 iz Celja. Vsi nagrajenci lahko nagrade dvignejo v
dneh v NT-RC.
,A MAREC 1988
NOVI TEDNIK - STRAN 17

l B ZKL moški - Merx si je
sobotno zmago nad ekipo
llovega Zagreba 86:78 (43:38)
lolo pr^^ koncem zagotovil
lastopanj« v istem rangu tek-
povanja tudi v prihodnji se-
S serijo zmag v zadnjih
,smih tekmah, v katerih so iz-
jybili le enkrat, so dosegh lep
Ispeh, v katerega je poleg njih
jeijela le še peščica privržen-
.gv. Žreb je bil neusmiljen, iz
ck pa Ji"^ nesrečno ušlo ne-
|aj zmag šele v zadnjih minu-
Trener Boris Zrinski je
Jesda vodil žensko ekipo Kor-
■p Rogaške v 2, ZKL, medtem
[O je glede vodenja košarkar-
ev debitant v 1. B ZKL, v svoji
"tratki, a sicer uspešni karieri,
^ je v repubhški ligi vodil le
nladince Libele. Njegova želja
^ potrjevanju je bila zato še
razumljiva, kakor tudi
gralcev samih: nekateri starej-
j so dokazali, da dobro pri-
iravljeni še vedno Icihko igrajo
^učne vloge, tako sed^ kot
udi v prihodnje. Ostali, neka-
eri bolj drugi mary izkušeni,
e so v iskanju mesta v moštvu
lobivali priložnosti in jih ne-
;^krat niso znali izkoristiti.
Ja tekmi z Novim Zagrebom
o koše za Merx dosegli: Govc
i7, (3 X 3) Gole 22, (prosti meti
0:10), Cencelj 6, Urbanija 7,
»ipan 28 (iz igre 16:11) in Med-
kd 6. Ker je bil razvoj dogod-
kov v 1. A ZKL ugoden za Ce-
ane in je tako tudi glede ob-
tanka teorija na njihovi strani,
'odo v zadnjem kolu lahko zai-
'rali sproščeno, ko se bodo
Sarajevu srečali z Železničar-
»m, ki je 7. na lestvici.
SKL moški: vsi trije pred-
tavniki s celjskega obmxOčja
) igrali doma in vsi trije tudi
gubiU. Zelezar je v Celju de-
val prav nemočno proti Iskri
ovi Gorici, saj je zaost^jed v 2.
;lu tudi že za 20 točk (53:73).
asneje so se Štorani prebudi-
h in z borbeno igro razliko zni-
žali na 4 točke, vendar je to
bilo tudi vse. Zd^, ko se je
izpada rešil Merx, je jasno, da
se bo iz republiške lige selil le
en član. Železarjev tekmec
v boju za obstanek, ekipa Mari-
bor 87, pa je na srečo tudi izgu-
bil, tako da bo v soboto njun
medsebojni dvoboj v Mariboru
odločil o izpadu. Za Železar je
Kahvedžič dosegel 37 točk,
ostah pa Turk 16, Cernak 2, Šo-
ster 12, Planko 6, Ulaga 9 in
Šlatau 6.
Z. ZKL ženske: Kors Roga-
ški gori pod nogami. Še v lan-
ski sezoni kandidat za napre-
dovanje v 1. zvezno ligo je
znova izgubil, tokrat v Splitu
z Lavčevičem 101:79. V odsot-
nosti Zore Pešič sta se pri Sla-
tinčankah izkazali le Barbara
Polutnik z 21 in Mojca Ciglar
z 31 koši. Kors bo v prihod-
njem kolu v odločilni tekmi
za obstanek v ligi doma igral
z mariborskim Marlesom
Branikom, ki je peti.
Comet v Slovenskih Konji-
cah ni uspel poraziti domžal-
skega Heliosa, s katerim ima
še neporavnane račune. Štiri
tehnične napake so začinile
živčno srečanje (od Konjiča-
nov si jo je prislužil Rozman),
v katerem so si gostje še pred
finišem zagotovili lepo pred-
nost in zmagah 103:99. Comet:
Ritonja 29, Smid 23, Perkič 6,
Rozman 15, Dubrovski 5 in Že-
leznikar 21.
Rogaška je oslabljena po pri-
čakovanju klonila z vodečim
Mariborom 90:116 (42:49), koše
pa so za domačina dosegh Ti-
šma 13, Napast 27, Kidrič 16,
Volarič 27, Unferdorben 2 in
Trobiš 7.
Comet, kije na lestvici 6., bo
v prihodnjem kolu gostoval
v Kranju pri Triglavu (7),
osmouvrščena   Rogaška   pa
v Ljubljani pri Mineral Slova-
nu (2.).
SKL ženske: košarkarice
Metke so v Celju dosegle po-
membno zmago v boju za ob-
stanek. Šele v zadnjih minutah
srečanja jim je uspelo ugnati
ekipo Metalservisa Pomurje iz
Murske Sobote 64:58 Metka:
Jurše 16, Obrovnik 13, Vodopi-
vec 4, Strašek 5, Podgoršek 4,
Cencelj 10 in Jurak 12. Čeprav
je Metka na osmem mestu in
so za njo, uvrščene še štiri eki-
pe so Čeljanke še vedno v ne-
varnosti za izpad, kajti 2. ZKL
bodo reorganizirali in še vedno
ni znano, kako bo to potekalo
in koliko ekip bo prišlo v repu-
bhško Ugo.
Obstanek pa so si z zmago
nad ekipo Jesenic 69:63 (37:36)
že zagotovile igralke Cometa.
Konjičanke so vseskozi mini-
malno vodile, da bi si šele
v zadnjih minutah priborile
zmago. Comet: Hren 16, Šmid
4, Klančnik 18, Baraga 6, Špo-
rar 4, Zdovc 15 in Kranjc 6.
Comet bo v naslednjem kolu
gostoval v Škofji Loki pri Ode-
ji, ekipa Metke pa bo poskuša-
la iztržiti točki v Novem mestu
pri zadnjeuvrščenem Labodu.
DEAN ŠUSTER
V mednarodnem
razredu dva atleta
Strokovni svet ZTKO Slo-
venije je na podlagi lanskih
rezultatov priznal mednarod-
ni razred šestim slovenskim
atletom, med njimi tudi dve-
ma članoma AD Kovinotehna
Kladivar. To čast sta si pribo-
rila tekmovalca na 400 m ovire
Rok Kopitar in metalka kopja
Kristina Jazbinšek. Oba sta tu-
di med možnimi kandidati za
nastop na poletnih olimpijskih
igrah v Seulu.
TV
Junija v JLi
Eden najperspektivnejših
judoistov judo kluba Ivo Re-
ja iz Celja Slavko Džakovič
bo junija oblekel vojaško
obleko.
Zaposlen je kot avtomeha-
nik pri Izletniku v Celju, z Ju-
dom pa se ukvarja štiri leta. Za
to borilno veščino ga je navdu-
šil njegov prvi trener in eden
najboljših celjskih judoistov
Marjan Fabjan, ki mu je tudi
vzornik, po besedah strokov-
njakov pa na blazini nary tudi
močno spominja. Slavko je
skromen fant in ne govori rad.
Zanj so pomembni uspehi,
največji doslej pa je osvojitev
1. mesta na mednarodnem tek-
movanj u Alpe Jadran v avstrij-
skem Salzburgu med tekmo-
valci petih držav v kategoriji
do 71 kg. Trenira vsak dan po
dve uri, drugega pa poleg služ-
be ne pozna, razen morda sre-
čanj z najboljšimi prijatelji.
Upa, da bo uspel tudi na so-
botnem republiškem prven-
stvu v Celju, ter da mu bodo
v JLA omogočih ukvaijar^je
z Judom, da ne bi preveč izgu-
bil. Še dve leti je mladinec, ta-
ko da je vsa bodočnost ob vest-
nem delu še pred ryim.
TV
REKU sn
Vojko Rovere, judo klub Ivo
Reya Celje: »V soboto, 26.
marca bomo v dvorani Tehnič-
ne šole pripravih letošrge re-
pubhško člansko prvenstvo
v judu. Tekmovanje se bo za-
čelo ob 11. uri, na njem pa bo-
do nastopili vsi najboljši slo-
venski judoisti, ki v glavnem
sestavljajo tudi državno repre-
zentanco. Ker pričakujemo
okoh 150 tekmovalcev smo se
v želji, da tekmovarye izpelje-
mo v enem dnevu, odločih, da
pripravimo tri borilne prosto-
re. Celjani smo bili na lanskem
repubhškem prvenstvu uspeš-
ni, saj smo osovjih tri medalje
in toliko jih kljub močni kon-
kurenci pričakujemo tudi le-
tos. Med glavnimi favoriti pa
sta Cuk in Anderle, ki bosta
kasntje na željo Impola iz Slo-
venske Bistrice zastopala ryi-
hove barve v evropskem poka-
lu. Iz naših vrst bo v Celju na-
stopilo tudi vehko mladincev,
saj jim je to odhčna priložnost
za kaljerxje v tej zahtevni šport-
ni panogi. Trudimo se, da bi
bih uspešni tako po tekmoval-
ni kot po organizacijski plati,
kjer so nam pomagale številne
delo\Tie organizacije. Pripravi-
U smo tudi izredno lep plakat,
za katerega je osnutek pripra-
vil Iztok Skok, papir podarila
Papirnica Radeče, tiskal pa je
Aero Celje. Predvsem pa žeh-
mo, da si to letos največje judo
tekmovanje v Celju ogleda čim
večje število ljubiteljev te ple-
menite športne panoge.«
Cene Jovan, profesionalni
trener smučarskega kluba
Unior Celje: »Čeprav nam je
letos močno ponagajalo vreme
zaradi pomanjkanja snega pa
smo z doseženimi uspehi naših
najmlajših smučarjev zado-
voljni. Nekoliko sta nas razo-
čarala reprezentanta Vignjevi-
čeva in Koražlja, vendar upam,
da bosta do konca zime na pre-
ostahh tekmovanjih še zbrala
toliko točk, da bosta tudi pri-
hodnje leto državna reprezen-
tanta, kamor tudi spadata.
Letos slavi naše društvo 65-
letnico obstoja. V začetku se je
društvo imenovalo SK Ojstri-
ca. Ob tej pomembni obletnici
bomo pripravih proslavo, ki bo
verjetno v Logarski dohni, kjer
bo tudi klubsko prvenstvo.
Odločih smo se za skromno
proslavo, saj za kaj večjega žal
tudi pri nas ni denarja.«
Jože Oblak, znani smučar-
ski delavec iz Braslovč: »Tudi
nam je letos ponagajala zima
s pomanjkanjem snega, ven-
dar je bilo to dobrodošlo zato,
da smo Icihko opravili domala
vsa zemeljska dela pri gradili
naše velikanke pod Dobrovlja-
mi, skakalnice s kritično točko
115 m. Je v naravnem okolju,
sprojektirala pa sta jo brata
Gorišek. Nekaj materiala smo
navozdi z ostahh skakalnic, ki
jih bo treba tudi popraviti in
narediti enoten iztek. Sedanjo
40-metrsko bomo povečah na
solidno 50-metrsko, dogradih
15-metrsko, tako da bo v celot-
nem sklopu pet skakalnic. Vse
bomo naredih, žehmo si samo
dobrih zim, da jih bomo tudi
lahko uporabljah, kar bi bilo
v vehko korist za nadaljni raz-
voj naših najmlajših smučar-
jev skakalcev, ki jih na veliko
veselje pri nas in v okohci ah
celotni celjski regiji ni malo.«
_TONE VRABL
Košarka v imarski
občini
v občini Šmarje so odigrali 3.
kolo občinske lige v košarki,
kjer so bili doseženi naslednji
rezultati: Kozje - Podčetrtek
mladinci 72:62, Pristava - Roga-
ška 32:35, Bistrica - Poljčane
42:100, Podčetrtek - Lesično
59:51 in Ponikva - Šmaije 60:62.
Zaradi pomanjkanja igralcev je
od nadaljnjega tekmovanja od-
stopila ekipa KK Pristava.
V Ljubljani bosta ko-
nec meseca dve zanimivi
prireditvi za tiste ljubite-
lje glasbe, ki ne marajo
komercialne glasbe. V to-
rek 29. marca bo v Hah
Tivoh nastopil eden naj-
večjih zvezdnikov ameri-
ške jezzovske scene sak-
sofonist Wayne Shorter,
nekdanji član Blakeyevih
Jazz messengersov ter
dolgoletni vodja skupine
Weather Report, ki se bo
predstavil z novim kvin-
tetom • Dva dni kasneje
pa bo v Kulturnem domu
Poljane koncertirala sku-
pina The Blech, ki izvaja
nekakšen »punk-jazz«, za
katerega je značilna »le-
pota in agresivnost« • Pi-
no Zagoričnik (eks Ultra,
Globus itd.) si je prišel
z enega »tezgarjena« pred
drugim v tujini nabirat
novih moči domov. Upaj-
mo pa, da jih ne bo še kaj
več porabil • Ansambel
Šaleški fantje iz Titovega
Velenja je posnel ves ma-
terial za svojo prvo kase-
to, ki naj bi izšla enkrat
sredi poletja • Vide-
omeh, nova narodnoza-
bavna oddaja RTV Ljub-
ljana, je vsekakor pope-
stritev tovrstnega progra-
ma. Za CIK je, za to odda-
jo, posnel material tudi
Miro Kline •
'^■enka z bratom Blažem
fladin p 7^"^ časopisu v Taboru in kasneje s posnetkom na
■^sjak • ^^'"^^ javnosti predstavila tudi Blaž in Alenka
iestj^j ^ ."^^bora. Alenka sama piše besedila in glasbo za svoje
itare n ^^^^       ton okolje, v katerem živi. Vanjo pa vnaša tudi
!^rav H^^'^'^^ pesmi, kiji služIjo kot izhodišče za njene skladbe,
solovo bomo o bratu in sestri Lesjak še shšah.
Prliiaja »iViorana«
Boginja smrti nima nič
opraviti z veselimi in pre-
prostimi šestimi fanti iz Ro-
gaške Slatine in Rogatca, ki
sestavljajo ročk skupino
MORANA.
Tone Kregar - vodja in pe-
vec ansambla, Aleš Boroš,
Boris Kidrič, Jernej Dirnbek
in Herman Egon, ki trenutno
služi vojaški rok, so skupaj
šele dobro leto dni. Trenutna
pomoč sta jim tudi Nenad
Furjan in Klemen Drofenik.
Za seboj imajo nekaj samo-
stojnih koncertov, eden več-
jih pa je bil letos februarja na
kulturnem maratonu Sred-
nje družboslovne šole v Ce-
lju. Čeprav so še mladi
(16-19), se že spopadajo
s problemi, ki so pravzaprav
običajni na poti uveljavlja-
nja. Vendar pa so vsi veliki
optimisti, trdno odločeni, da
se z njimi spoprimejo in da
se približajo širši javnosti.
Takšno priložnost so že imeli
in sicer sp se predstavili
s skladbo Železni križec, ki
smo jo lahko poslušali na ra-
diu MM2. Prihodnje leto pa
nameravajo poizkusiti srečo
tudi na Pop delavnici
s skladbo Ko umirajo ljubez-
ni. Skratka, fantje so trdno
odločeni, da poizkusijo in
upajmo - tudi uspejo.
Njihovo veselje do ročk
glasbe je neizmerno, kar po-
meni, da ne priznavajo pre-
proste komercialne glasbe.
Vzornikov imajo ogromno.
Omenimo le Beatlese, U2,
Rolhng Stones, Pink
Floyd...
BETKA ŠUHEL
18. STRAN-NOVI TEDNIK
24. MAREC 19)
Vsak po svoje
Delegati Zreč in obzreških krajevnih skupnosti so
še na konjiški občinski kandidacijski konferenci
terjali, da na kandidatno listo ponovno uvrstijo nji-
hova kandidata, pa čeprav je proti njima vložena
obtožnica. V zagovor tega je nekdo dejal:
»Tisti, ki zelo veliko dela, tudi greši; kdor le
govori, tako kot politiki, taki ne morejo grešiti.«
Tako oni...
Kaj teže
Za osrednjo celjsko čistilno napravo predlagajo
še eno lokacijo. Med železnico in Rifengozdom.
No, ne vemo, če je s tem težav s to lokacijo že
konec.
Četudi jih še ni konec, pa jih bo po mnenju
nekaterih laže rešiti, kot tiste druge - z denarjem.
Bojazljive!
Kaže, da so razni
delegati in mnogi
udeleženci raznih
drugih sej prav bo-
ječi.
Res!
Vsi se radi vsedejo
blizu izhodnih vrat.
Tolažba
Dolgoročna oskrba
Celja s pitno vodo še
ni rešena. Vendar
imamo vseeno malo
upanja. Obeta se nam
rešitev.
Strokovnjaki nam-
reč pravijo, da se nam
obeta doba mokrih
let.
ZRCALO
Riše Bori Zupančič
TEŽKI SO ČASI, RES SO TEŽKI ČASI,
KO JE POŠTENIM NAJTEŽE.
Nezadovoljstvo
v več občinah na celjskem območju so ob pre-
gledu kandidacijskih list za republiške funkcionarje
kritizirali, da ni ljudi iz njihovih okolij; da so v glav-
nem Ljubljančani.
Pa še med temi ni takih, ki so tja odšli od njih!
Tudi pri nas je nastopila pomiad.
Koledarslis!
Rezerve
Da je kadrovski problem pri nas
velik, se strinja tudi kandidat za
podpredsednika občine Celje
Marjan Drev. Slikovito pravi, da
nimamo ljudi na klopi za rezervne
igralce.
Ker nimamo takih, jih pa lahko
pričakujemo na klopeh zavodov
za zaposlovanje.
Kdaj?
Celjski športni delavci predla-
gajo, naj bi v srednjeročni pro-
gram občine zapisali tudi to, da bi
na plazu v mestnem parku uredili
teniška igrišča.
Glede na to, kako počasi ureja-
jo ta plaz, bi to lahko zapisali
v dolgoročni načrt.
Pretiravanje
Tone Zimšek je na občinski kandidacij-
ski konferenci dejal, da je 10 minut, na
kolikor je bila omejena razprava, premalo,
da bi povedal vse, kar so zadnji dve leti
naredili.
Se je res toliko dogajalo!
Rožnato stanje
že dolgo je znano, da v zdravstvu nimajo
rožnatega stanja. Zvedeli pa smo, da si ga
želijo v celjski bolnišnici napraviti vsaj za
svetovni dan zdravja.
Ob (pravijo kratki) prekinitvi dela naj bi
si pripeli nageljne!
FRAN SALESKI-FINŽCAR
62
II. del
Pod svobadnim soncem
»Poskrili so se v trsju. Tako sem zapovedal in se
priplazil sam, da nas niso zagledali!«
»Dobro si naredil! Izberi si vsak svojega Huna. Koliko
jih je, Jarožir?«
»Morda trideset, morda več. Ne vem natanko!«
»Vseeno, če jih je stotina. Tunjuš pade!«
»Samo od mene!« vikne Rado, ki se je stresal od
koprnenja.
»Ne vem, prijatelj! Velik vojtiikje. Ne zmoreš ga!«
»Na Peruna, zmorem!«
Jermenje pri konjih je bilo pozapeto, rešetke na licih,
Jarožirov strašni meč je bil že dvignjen in je kakor
plamen gorel v blesku.
Dolgo so čakali. Konji so nemirno pričeli kopati zem- ;
Ijo. Jezdeci so se stiskali, krotili in šepetaje pogovarjali,
dasi so sami čakali nestrpneje od konj. Samo Iztok je ,
stal na robu gozda sredi gostega grma in strmel na
obalo, da bi razsodil, kam se obrnejo Huni. Ko je po
dolgem čakanju zazrl rdeči plašč, je posegel še enkrat po
jermenu pod brado in poskusil, če je dosti trdno pritrjen
šlem. Zaslutil je dosti težkega dela.
Za Tunjušem so poskakali z brodov Huni - deset,
dvajset, trideset in še pet. Iztok je videl, kako je potegnil
Tunjuš konja na levo, ker je hotel zaviti sam v tabor
v nasprotno smer, kakor je bil v^en.
»Mimo nas pridejo!« Prav grozničava drhtavica gaje
oblila od samega veselja. Počakal je še nek^j trenutkov,
potem se preril skozi vejevje do čete.
»Jarožir in še pet napadate prvi! Da se Huni ne spla-
šijo in ne uteko! Tunjušu se ognite! Zanj poskrbiva
z Radom. Ko se zaplete v boj, planemo vsi!«
Komaj je izpregovoril povelje, seje pokazala ob robu
gozdiča prva iztegnjena konjska glava. Jarožir je stisnil
konja. Ali v tem hipu so odpovedali pokorščino konji in
vojaki.
Kakor hi razdivjani hudournik pretrgal jez, tako seje
zadrevila vsa konjiča hkrati za Jarožirom in naskočila
Hune. Prvi zamah je z nedosežno silo udaril stari Sla-
ven. Odsečena hunska glava z ramo vred seje zakotalila
po tleh. Kakor bi zabučal z rogom, so ob tem zatulili
Sloveni in Huni vsi zaeno. Stepa je zastokala ob spo-
padu, ko je treščil konj ob konja, zaškrtalo je jeklo ob
jeklo. Niti en Hun ni zamudil trenutka, da bi ne potegnil
meča. Zadnji jezdeci so vrgli celo kopja in padli v travo.
Začel seje nato boj jezdeca z jezdecem. Krog osemdeset \
mečev se je krhalo, iskre so švigale od jekla, razljutil se ]
je po mehki stepi splošen dvoboj najboljših vojakov, kar ,
jih je nosila zemlja ob dolenji Donavi. Pokali so šlemi,
hrestali hunski oklepi iz konjskega roga, tisoče kolo-
barčkov so bliskovito črtali meči v sončnem svitu, zale- '
tavali so se pari borcev, odbijali in odskakovali, napa-
dali in bili vnovič, zamahovali v glave, bodli v prsi - kri
je škropila od rok, polivala konje, ki so pobesneli kakor
jezdeci in bljuvali pene, spenjali se na zadnje noge, bili
s kopiti in grizli ob napetih brzdah.
Rado se je pognal kakor tiger za rdečim plaščem.
Iztok mu je sledil. Z mečem je navalil nad Tunjuša,
zamahnil je, da je zažvižgalo po zraku. Toda Tunjuš je
pričakoval udarec tako brezbrižno in hladnokrvno,
kakor bi nameril nadenj bosopeti pastir šibo.
Žrr-ink!
Rado je bil brez meča. Tunjuš mu gaje izbil in v istem
zamahu dosegel njegov šlem, daje zazevala v pozlačeni
kovini široka rana. Rado je odskočil in zahripal v pobes-
nelosti. Tunjuš je v hipu skrivil komolec in okrenil
konja, da bi zadri meč Radu v ledja. Ah Iztokov meč je
švignil vmes in odbil sunek. Tunjuš seje zaobrnil kakor
misel naglo. Njegovo oko, kije videlo že toliko krvavih
konic, zamahnjenih nad svojo glavo, je hitro spoznal, da
je Iztok nevarnejši nasprotnik. Oba konja sta se vzpela,
kakor bi plemenita žrebca spoznala, da se pomerita
največja junaka. Zazvenelo je, zaškrtalo in se zabliskalo.
Dve glavi sta bili zaviti v bliskovite kače trepetajočih
krogov, ki so jih pisale grozeče konice nad obema. Znoj
seje pocedil obema po licih. Tunjuš je spoznal, da mu
gre za življenje. Hipoma je izpustil konju brzde, sredi
najgorjega boja je segla levica po sulico, da bi jo zapah-
nil v Iztoka.
Tedaj pa je zakričal Rado:
»Pusti ga! Pes!«
Brez meča seje pognal s konjem v Tunjuša, ga zgrabil
z rokami v bok in dvoje teles se je zvalilo iz sedel na
travo, dvoje konj je brez jezdecev zakopitljalo v stepo.
Kakor klešče je tiščal Rado Tunjuša, ki seje prekolebal
vznak. V Radovi roki seje posvetil kratek nož, iz Huno-
vega vratu je brizgnil vroč črn curek.
Na bojišču so obležali vsi Huni in petnajst Slovenov,
dasi so bili vsi zavarovani s šlemi in oklepi. S spoštova-
njem je ponavljal Iztok, hodeč med trupli:
»Morana, kako vrli junaki!«
Dvaindvajseto poglavje
Ko so se Sloveni odpočili od vročega boja in darovali
Perunu skromne obete, je velel Iztok, da pobero mrtve-
cem orožje, polove konje, trupla pa zakopljejo, da jih ne
oskrunijo mrhojede. Zakaj bili so preveliki junaki, da bi
njih kosti počivale razmetane in oskrunjene po stepi.
Rado je poiskal Tunjuševo truplo. Obstal je pri njem
in se zagledal v široko, v smrtnem boju z grenkobo
napolnjeno lice. Divjega sina narave je obšla gorka slast,
ko je gledal truplo njega, ki mu je ugrabil izvoljenko, od
srca ljubljeno. Segel je po Hunovi čepki, po rdečem
plašču in mu ga strgal z ramen, da seje preparal drago-
ceni škrlat. Rado seje pase! celo ob razdejanju obleke
tistega, katerega je črtil z večnim črtom še mrtvega.
Trguje ob zaponah mu je snel oklep iz konjskega roga, ki
je bil posejan na prsih in na zaponah z rubini in s/na-j
ragdi.
Ko ga je potegnil Tunjušu z života, je padel s prsi kos
zvitega pergamenta.
Rado je pobral pisanje, razmotal in gledal neuk brez-
smiselno na črke.
»Morda je važno pismo,« je preudarilin ga takoj nesel
Iztoku.
Ko je v Bizancu izšolani Svarunič pogledal perga-
ment, je vzkliknil:
»Na bogove, od samega Upravde! Iz carske pisarne!*
Oči so mu razburjeno begale po vrstah, jeza in radost
sta se kresali v njih.
»Maščevanje usode!« je izpregovoril važno, ko je pre-
bral do konca. Krog njega so se zbrali vojščaki in str-
meli, kaj je bilo v pismu.
»Tunjuš in Upravda sta kopala jamo Slovenom, ali
sedaj padeta sama varijo. Tunjuš je že na dnu, za njim
pride Upravda! To pismo je dar sprave med Anti in
Sloveni I«
20. STRAN - NOVI TEDNIK
24. MAREC 19i
ZDRAVILNE RASTLINE
Sladki koren
Sladki koren spada med metuljnice, gospodarsko zelo
pomembno rastlinsko družino. Med njenimi predstav-
niki je več deset vrst fižolov, grahov, bobov in detelj.
Zanje je značilno to, da v notranjosti njihovih nenavad-
nih, gomoljčasto odebeljenih korenin živijo bakterije, ki
so sposobne vezati dušik iz zraka ali iz raznih spojin
v nitrate, ki jih lahko rastline uporabijo za hrano.
Sladki koren (Glycyrrhiza glabra L.) je doma v Sredo-
zemlju, kjer uspeva na peščenem in ilovnatem svetu. Zra-
ste do meter visoko in v zemlji ima močno olesenelo
koreniko, ki je zunaj rjava, znotraj pa belo rumena. Iz nje
poganjajo stebla, ki so v začetku okrogla, nato pa robata.
Nasprotno ležeči listi so lihopemati in so sestavljeni iz tri
do sedem parov kratkopecljatih lističev. Ti so zgoraj goh
in gladki, na spodrgi strani pa so večinoma lepljivi. Cve-
tovi so drobni, vijoličasti, z 10 prašniki in nadraslo plod-
nico. Plod je strok s štirimi podolgovatimi semeni.
Pri sladkem korenu je zdravilna korenika, ki jo izkopa-
vajo spomladi ah jeseni ter jo dobro posušijo. Je gojena
rastlina in zdrobljeno koreniko Icihko dobimo v lekarni.
Vsebuje 15% ghcirizina, ki je podoben saponinom ter je
150 krat slajši od sladkorja, razne sladkorje, škrob, aspar-
gin, nekaj grenčin, flavonski heterozid likviritozid, rud-
ninske soli, steroidne hormone v sledovih itd.
Korenike sladkega korena uporabljamo za sladkarije
piva, penečih pijač, je sestavni del prsnih čajev za izkašlje-
varye, odpravka napihovanje v trebuhu, v prah zdrobljene
pa sestavljajo tako imenovani fijakarski prašek. Njen zdra-
vilni učinek se uporablja za zdravljenje razjede v želodcu,
ker deluje proti vnetju sluznice. Čaj iz korenike blaži
krčevite bolečine, ki jih povzročajo močna odvajala.
Za zdravljenje vnetij želodčne sluznice ah katarja si
lahko pripravimo mešanico iz enakih delov drobno zreza-
nih koreninic in kamihčnih cvetov, ki smo jim dodah še
slezove korenine. Poleg teh drog lahko vzamemo še meto,
gabezove korenine, žajbelj in mehso. Žličko mešanice
poparimo s skodehco vrele vode in pustimo, da se ohladi,
ter pijemo večkrat na dan po požirkih.
Pri zaprtosti, trdem in nerednem blatu, si lahko pripra-
vimo mešanico iz enakih delov sladkega korena, skorje
krhhke, kumine, janeža in komorača. Dve vehki žlici
mešanice poparimo s tri del vrele vode, dobro pokrijemo
in pustimo, da stoji cel dan, a zvečer precedimo in popi-
jemo.
Proti zaprtosti in lenemu črevesju zelo dobro pomaga
tako imenovani fyakarski prašek, ki je sestavljen iz 60 g
sladkega korena, 30 g janeža, 60 g hstov sena, 30 g žvepla
v prahu in 180 g sladkorja. Vse sestavine so v prahu! To je
aromatičen prašek, svojevrstnega vonja in okusa. Pri hudi
zaprtosti vzamemo eno žhčko prahu s kamihčnim čajem.
Za izkašljevanje pa si pripravimo mešanico sladkega
korena z slezovimi koreninami, bezgovimi cvetovi, lapu-
hovimi in trpotčevimi listi. Vehko žhco te mešanice popa-
rimo s pol litra vrele vode, pokrijemo in pustimo, da se
nekohko ohladi. Tega čaja ni potrebno sladkati oziroma
mu dodamo žhčko medu.
Če pa uporabljamo same sladke korenine za čaj, dobimo
odhčen napitek za odvajanje vode iz telesa. Aktivna snov
ghcirizin se pretvaria v glukoronsko kishno, ki je zelo
pomembna za naš organizem. Naryo se vežejo razne stru-
pene snovi, ki nastajajo med presnovo v našem telesu, zato
je sladki koren pomemben za uničeveu\je strupov v telesu.
B.J.
RECEPT TEDNA
Zapečeni brstični ohrovt s šunko
Potrebujemo: en kg brstičnega ohrovta, eno žlico maščobe,
eno žlico drobtin, 250 g kuhane, sesekljane šunke, kozarček
kisle smetane, tri rumenjake, sol, poper, muškatni orešček,
eno žlico parmezana, eno žlico drobtin in 30 g maslenih ko-
smičev.
Brstični ohrovt očistimo, pecelj križno zarežemo ter vse skupaj
skuhamo v slani vodi. Nato odcedimo in jih zložimo v pomaščen
in z drobtineimi potresen model za narastke. Na glavice brstič-
nega ohrovta naložimo plast šunke in jo prekrijemo s plašno
brstičnega ohrovta. Smetano in rumenjake razžvrkljamo, preh-
jemo brstični ohrovt, začinimo s soljo, poprom in muškatnim
oreščkom, potresemo s parmezanom in drobtinami ter obložimo
z maslenimi kosmiči. Jed v pečici zlato rumeno zapečemo in
takoj ponudimo kot samostojno jed.
MODNI KOTIČEK
pripravlja VLASTA ARČAN-CAH
Moda, zallubllena v mini
v prejšnjih mod-
nih kotičkih je bilo
kar precej govora
o novi pomladnopo-
letni modi, ki je le-
tos prav zares za-
ljubljena v mini.
Ob tem splošnem
navdušenju, ki je
zajelo tudi tiste, si-
cer klasične in ele-
gantne ustvarjalce
mode, pa so hlače,
nepogrešljiv del
ženske garderobe
v zadnjih dveh de-
setletjih, kar precej
zapostavljene.
Nosijo se le še kot
triko oprijete, sešite
iz elastičnih, tankih
volnenih materialov
ah pa široke, ki se
spodaj še dodatno
trapezasto razširijo.
Zopet pa so zelo modne bermuda hlače, ki se tik nad kolenom
zaključujejo z zavihki in so sešite iz naravnih, lahkih materijilov,
pogosto v cvethčnih vzorcih.
Torej, kakorkoh obračamo, moda letos brez milosti odkriva
noge, vendar le mlade in lepe, to si vsekakor velja zapomniti!
Na srečo pa so modni kreatoiji mishh tudi na vse ostale in
pripravih zarye nekai svežih novosti.
§e vedno je aktualna hnija, ki sledi obhki telesa, vendar lu več
nujno zelo oprijeta. Tudi ramena niso pretirano povdaijena,
nekako so se vrnila na svoje mesto. Krila so ozka ah nabrana
v obliki tulipana. Klasičnih kostimov je maiy, precej pa je
kompletov dolge jopice in ozkega krila, ah krila, ki je položeno
v nekaj gub tn kratkega jopiča, ki se lahko skrajša v bolero.
Mnogo je gumbov, raznih velikosti in razhčnih barv, ki poleg
svojega osnovenga namena služijo tudi kot letos zelo moden
okras.
RADID CEUE
Četrtek, 24. 3.: 8.00 Poročila, obvestila, 8.20 Dopoldne z vami, 10.00
Poročila, 10.15 Za boljše zdravje, 10.40 Srečanje z leti; Popoldanski
spored: 14.00 Napoved, informacije, 15.00 Poročila, 15.30 Dogodki in
odmevi (prenos RU), 16.00 Čestitke in pozdravi, 16.30 Kronika, 17.00
V živo: Preobrazba družbenih dejavnosti, 18.00 Zaključek sporeda.
Petek, 25. 3.: 8.00 Poročila, obvestila, 8.20 Petkov mozaik, 10.00 Poro-
čila, 10.10 Žveplometer; Popoldanski spored: 14.00 Napoved, informa-
cije, 15.00 Poročila, 15.30 Dogodki in odmevi (prenos RU), 16.00 Čestitke
in pozdravi, 16.30 Šport ob koncu tedna, 17.00 Kronika, 17.30 Turizem
nas bogati, 18.00 Zaključek sporeda.
Sobota, 26, 3.: 8.00 Poročila, obvestila, 8.15 Dopoldne z vami, 9.20
Kuharski kotiček, 10.00 Poročila, 10.15 Koledar prireditev, 10.30 Filmski
sprehodi; Popoldanski spored: 14.00 Napoved, informacije, 15.00 Poro-
čila, 15.30 Dogodki in odmevi (prenos RU), 16.00 Čestitke in pozdravi,
17.00 Kronika, 17.15 Lestvica zabavnih melodij, 18.00 Zaključek sporeda.
Nedelja, 27. 3.: 9.00 Napoved, informacije, 9.10 Poročila, obvestila,
10.00 Kekčevi prijatelji, 11.00 Žveplometer, 11.30 Kmetijska oddaja, 12.15
Literarni utrinek, 12.30 Iz domačih logov, 13.00 Poročila, 13.05 Čestitke in
pozdravi.
Ponedeljek, 28. 3.: 8.00 Poročila, obvestila. 8.20 Športno dopoldne,
10.00 Poročila; Popoldanski spored: 14.00 Napoved, informacije. 15.00
Poročila. 15.30 Dogodki in odmevi (prenos RU), 16.00 Čestitke in poz-
dravi, 16.30 Rezerviran čas, 17.00 Kronika, 17.15 Lestvica domačih viž,
18.00 Zaključek sporeda.
Torek, 29. 3.: 8.00 poročila, obvestila. 8.20 Iz sveta glasbe, 10.00
Poročila; Popoldanski spored: 14.00 Napoved, Informacije, 15.00 Poro-
čila, 15.30 Dogodki in odmevi (prenos RU), 16.00 Čestitke in pozdravi,
16.30 Rezerviran čas, 17,00 Kronika, 17.30 Naši zbori, 18.00 Zaključek
sporeda.
Sreda, 30. 3.: 8.00 Poročila, obvestila, 8.20 Otrok, družina, družba,
10.00 Poročila, 10.15 Koledar prireditev; Popoldanski spored: 14.00
Napoved, informacije, 15.00 Poročila, 15.30 Dogodki in odmevi (prenos
RU), 16.00 Čestitke in pozdravi, 16.30 Rezerviran čas, 17.00 Kronika,
17.30 Za mlade, 18.00 Zaključek sporeda.
Radio Celje oddaja na Ukw frekvenci 100,3 Mhz in na srednjem valu
963 Khz.
Poiščite v...
prodajnem centru hudinja
v vsako moderno kopalnico sodijo kopalniški elementi, ki jih pod
ugodnimi pogoji lahko dobite v Prodajnem centru Hudinja. Po
prvem tuširanju se ozrite okoli sebe in videli boste, koliko ele-
mentov vam primanjkuje. S tuširanjem nikar ne odlašajte in
pohitite v Prodajni center Hudinja.
TV SPORED
NEDEUA, 27. 3.
7.50-22.40 TELETEKST RTV UUBUANA; 8.05 VIDEO STRANI; 8.15 ŽIV i
9.10 GRIZLI ADAMS, ponovitev 8. dela ameriške nanizanke, 8.35 PROi
GANDNA ODDAJA; 9.40 Saalbach: SVETOVNI POKAL V ALPSKEM SMUČAJ
- PARELELNI SLALOM, prenos; 10.40 PROPAGANDNA ODDAJA; 10.45 p
niča: SVETOVNI POKAL V SMUČARSKIH SKOKIH, PRENOS (tudi za JRi
v odmoru 12.00-12.08 POSNETEK ZAKUUČKA PARALELNEGA SLALOMA
SAALBACHA; 13.15/45 DOMAČI ANSAMBLI: ANSAMBEL JOŽETA BURN|>
13.45/14.15 M.Laurence: VRNITEV V PARADIŽ, ponovitev 22. dela avstral;
nadaljevanke; 14.55 VIDEO STRANI; 15.10 RIMSKE POČITNICE, ameriški fj
(ČB); 17.05 PRISLUHNIMO TIŠINI; 17.45 EX LIBRIS; 18.45 RISANKA. 18
VIDEO STRANI, 19.00 VREME; 19 01 TV MERNIK; 19.16 TV OKNO; 19 18 ZR^
19.22 PROPAGANDNA ODDAJA; 19.30 TV DNEVNIK; 19.55 VREME; 19
PROPAGANDNA ODDAJA; 20.05 Bogdan Pop Čorčev: TRST VIA SKOPJE
del nadaljevanke TV Skopje; 20 50 PROPAGANDNA ODDAJA; 20.55 ZDRAV
22.25 VIDEO STRANI
PONEDEUEK, 28. 3. ^
9.45-12.10 in 16.35-22.45 TELETEKST RTV UUBUANA; MOZAIK; 10.00 Ni
UTRIP; 10.15 ZRCALO TEDNA; 10.30 ULICA ČRNIH KOLIB, francoski film (i
12 10); 16.50 VIDEO STRANI; MOZAIK, ponovitev; 17.05 NAŠ UTRIP; 17.;
ZRCALO TEDNA; 17.35 RADOVEDNI TACEK: SMRČEK; 17.50 MAKEDONSi
NARODNE, 1. oddaja; 18.20 BOJ ZA OBSTANEK: POSLEDNJI LOSOSC
SKOK, poljudnoznanstvena serija; 18.45 RISANKA; 18.55 VIDEO STRANI; 19j
VREME; 19.01 OBZORNIK; 19.13 TV OKNO; 19.18 ZRNO; 19.22 PROP
GANDNA ODDAJA; 19.30 TV DNEVNIK; 19.55 VREME; 19.59 PROPAGAND
ODDAJA; 20.07 A.CulIen: INTIMNI STIK, 2. del angleške nadaljevanke; 21.i
PROPAGANDNA ODDAJA' 21.05 AKTUALNO: POSLOVNA (NE)MORAUV; 21.,
TV DNEVNIK; 22.00 MEŠANI PEVSKI ZBOR OBALA-KOPER; 22.35 VIDE
STRANI
TOREK, 29. 3.
9.45-11.25 in 15.30-00.25 TELETEKST RTV UUBUANA; TV MOZAIK - ŠO
SKA TV; 10.00 KEMUA; FILTRACIJA IN SUŠENJE; FIZIKA: OD NEWTON0V
DO EINSTEINOVE MEHANIKE: Postulati Einsteinove mehanike; 11.00 TU
JEZIKI: ANGLEŠČINA, 35. lekcija (do 11.25); 16.05 VIDEO STRANI; 16.i
MOZAIK - ŠOLSKA TV, ponovitev; 17.30 PAMET JE BOUŠA KOT ZAME
LUKNJE ZA DRAGE DENARJE, 13. oddaja; 17.45 EX LIBRIS, ponovitev; 18.<
RISANKA; 18.55 VIDEO STRANI; 19.00 VREME; 19.0i OBZORNIK; 19.13 1
OKNO; 19.18 ZRNO; 19.22 PROPAGANDNA ODDAJA; 19 30 TV DNEVNIK; 19.J
VREME; 19.59 PROPAGANDNA ODDAJA; 20.07 G.Verdi: RIGOLETTO, open
22.20 PROPAGANDNA ODDAJA; 22.25 TV DNEVNIK; 22.40 PROPAGANDN
ODDAJA; 22.45 KLUB 2; 00.15 VIDEO STRANI
SREDA, 30. 3.
9.45-12.45 in 16.00-22.45 TELETEKST RTV UUBUANA; MOZAIK; 10 O
G.Verdi: RIGOLETTO, opera; 12.15 MOSTOVI (do 12.45); 16.15 VIDEO STRAN
MOZAIK, ponovitev; 16.30 MOSTOVI; 17.00 TUJI JEZIKI: ANGLEŠČINA. 31
lekcija; 17.25 ZBIS - SREČNI METUU, 5. oddaja; 17.40 F. Bevk: PASTIRCi Pf
PLESU IN KRESU; 18.15 POKAŽI Ml KAKO: NAPOVEDOVANJE PRIHODNOST
7. oddaja TV Beograd; 18.45 RISANKA; 18.55 VIDEO STRANI; 19.00 VREME
19.01 OBZORNIK; 19.13 TV OKNO; 19.18 ZRNO; 19.22 PROPAGANDN
ODDAJA; 19.30 TV DNEVNIK; 19.55 VREME; 19.59 PROPAGANDNA ODDAJA
20.07 FILM TEDNA - CIKLUS PETRA VVEIRA: VODOVODAR; 21.20 MALI KON
CERT - Bor Turel: LA SPIRALE; 21.35 PROPAGANDNA ODDAJA; 21.40 OSkl
DAN, oddaja o kulturi; 22.20 TV DNEVNIK; 22.35 VIDEO STRANI
Oddajniki II. TV mreže:
17.10 TV DNEVNIK; 17.30 OTROŠKA ODDAJA; 18.00 IZOBRAŽEVALA
ODDAJA; 18.30 RISANKA; 18.40 ŠTEVILKE IN ČRKE, kviz; 19.00 TV KOLEDAfl
19.10 RISANKA; 19.30 TV DNEVNIK; 20.00 SVET NA ZASLONU (samo za U 2)
20.40 GLASBENA ODDAJA (samo za U 2); 21.30 POROČILA; 21.35 UMETNIŠ«
VEČER (dO 23.05)
ČETRTEK, 31. 3.
9.45-12.40 in 16.15-23.55 TELETEKST RTV UUBUANA; 10.00 MOZAIK-ŠOL-
SKA TV; GLASBENA VZGOJA - ZAPISI ZA MLADE: Peter Lipar; KULTURNA
DEDIŠČINA: DIOKLECUANOVA PALAČA; 11.00 BORSALINO, francoski film (dO
12.40); 16.30 VIDEO STRANI; 16.45 MOZAIK, ŠOLSKA TV, ponovitev; 17.45
MOČ UUBEZNI, kratki film; 18.15 SLOVENSKI UUDSKI PLESI: GORENJSKA
2. del; 18.45 RISANKA 18,55 VIDEO STRANI; 19.00 VREME: 19.01 OBZORNIK;
19.13 TV OKNO; 19.18 ZRNO 19.22 PROPAGANDNA ODDAJA; 19.30 TV DNEV-
NIK; 19.55 VREME; 19.59 PROPAGANDNA ODDAJA; 20,07 TEDNIK; 21,07
PROPAGANDNA ODDAJA; 21.10 I.Bergman: FANNV iN ALEXANDER, 4. del
švedske nadaljevanke; 22.25 TV DNEVNIK; 22.40 JUBILEJNA TEVETEKA, 12
oddaja; 23.45 VIDEO STRANI
Oddajniki II. TV mreže:
17.10 TV DNEVNIK; 17.30 HAJDUŠKI ČASI; 18.00 POKLICNA USMERITEV,
izobraževalna oddaja; 18.30 RISANKA; 18.40 ŠTEVILKE IN ČRKE, kviz; 19.00
Split: NOGOMET - JUGOSLAVIJA : ITALUA, prenos, (slov. kom.), (samo za U
2); 20.50 KRATKI FILM (samo za U 2); 21.05 PO SLEDIM NAPREDKA (samo za
U 2)
PETEK, 1.4.
9.45-13.30 in 15.20-00.15 TELETEKST RTV UUBUANA; MOZAIK; 10.00 TED-
NIK; 11.00 OSMI DAN, oddaja iz kulture; 11.40 SVET NA ZASLONU; 12 20
I. Bergman: FANNV IN ALEKANDER, ponovitev 4. dela švedske nadaljevake (do
13.20); 15.35 VIDEO STRANI; 15.50 MOZAIK, ponovitev TEDNIKA; 16,50 OSMI
DAN, oddaja o kulturi, 17.30 V ZNAMENJU DVOJČKOV: Čigava je hišica; 17,50
GRIZLI ADAMS. 9, del ameriške nanizanke; 18.15 JAMSKO SLIKARSTVO
izobraževalna oddaja TV Sarajevo 18.45 RISANKA; 18,55 VIDEO STRANI; 19.O0
VREME; 19,01 OBZORNIK: 19,13 TV OKNO; 19.18 ZRNO; 19.22 PROPA-
GANDNA ODDAJA; 19.30 TV DNEVNIK; 19.55 VREME; 19,59 ZRCALO TEDNA:
20.14 PROPAGANDNA ODDAJA; 20,20 H. Dietl-P, Siiskind: KIR ROVAL, 3, del
nemške nadaljevanke; 21.20 PROPAGANDNA ODDAJA; 21,25 ZMAGOSLAVJE
ZAHODNE CIVILIZACUE. 10, oddaja; 22.15 TV DNEVNIK; 22.30 TRIJE ZA
ODSTREL, francoski film; 00,05 VIDEO STRANI
Oddajniki II. TV mreže:
17,10 TV DNEVNIK; 17,30 OTROŠKA ODDAJA; 18,00 IZOBRAŽEVALNA
ODDAJA; 18,30 RISANKA; 18,40 ŠTEVILKE IN ČRKE. KVIZ; 19.00 DOMAČI
ANSAMBLI : ANSAMBEL JOŽETA BURNIKA (samo za U 2); 19,30 TV DNEV-
NIK; 20.00 G, Verdi: FALSTAFF, opera (samb za U 2) (do 22,05)
SOBOTA, 2. 4.
7,35-14,55 in 16,25-01,10 TELETEKST RTV UUBUANA; 7,50 VIDEO STRANI:
8 00 RADOVEDNI TAČEK: Smrček; 8.15 PAMET JE BOUŠA KOT ŽAMET; 8,2«
V ZNAMENJU DVOJČKOV, 5, del; 8.40 ZBIS: SREČNI METUU: OČALA TETE
BAJAVAJE; 9.00 MAKEDONSKE NARODNE, 1. oddaja; 9.30 F.Bevk: PASTIRCI
PRI PLESU IN KRESU; 10.05 MOČ UUBEZNI; 10,35 EX LIBRIS M&M, ponovitev
3, oddaje; 11,35 SLOVENSKI UUDSKI PLESI: Gorenjska: 12,05 REPUBLIŠKA
REVIJA MPZ ZAGORJE 86; 12,35 AKTUALNO; 13,15 JUBILEJNA TEVETEKA-
ponovitev 9, oddaje; 14,40 VIDEO STRANI (do 14,55); 16,40 VIDEO STRANI-
16.55 JESSY OVVENS, 1, del ameriškega filma; 18,25 DA NE BI BOLELO; 18.«
RISANKA; 18,55 VIDEO STRANI; 19,00 VREME; 19,01 KNJIGA; 19,13 TV OKNO-
19.18 ZRNO; 19,22 PROPAGANDNA ODDAJA; 19.30 TV DNEVNIK; 19.55
VREME; 19.59 NAŠ UTRIP; 20.14 PROPAGANDNA ODDAJA; 20.20 ŽREBANJE
3x3; 20.30 M.Laurence: VRNITEV V PARADIŽ, 23. del avstralske nadalje-
vanke; 21.15 PROPAGANDNA ODDAJA; 21.20 KRIŽ KRAŽ; 22.45 TV DNEVNIK-
23.00 NAVADNI UUDJE, ameriški film; 01.00 VIDEO STRANI
Oddajniki M. TV mreža:
14.35 JUGOSLAVUA, DOBER DAN; 15.05 MLADINSKI FILM; 16.35 KAPELSI^
KRESOVI, TV nadaljevanka: 17.40 DALLAS, ameriška nadaljevanka; 17«
ROKOMET METALOPLASTiKA : CSKA. prenos, (slov. kom.) (samo za U 2)'
19.30 TV DNEVNIK; 20.15 GLASBENI VEČER; 21.45 POROČILA; 21.50 ODDAJJ
IZ KULTURE; 22.20 ŠPORTNA SOBOTA (do 22.40); OPOMBA; KOŠARKA: PL^^
OFF, VATERPOLO KOTOR  MLADOST, NOGOMET RAD : DINAMO
24. STRAN - NOVI TEDNIK
24. MAREC 19j
Humoristi Veienja so se smejaii
Med najzanimivejše zabavne prireditve v Titovem Velenju zagotovo sodi vsakoletno
zborovamje Štiridesetih mučenikov oziroma humoristov, kakor so se morali preimenovati
na željo nekaterih občinskih veljakov. V restavraciji velenjske Name so se letos zbrah že
devetnajstič, čeprav prireditve niso reklamirah, pa je bila restavracija zasedena do zadnjega
kotička. Letos so z njuvečjimi častmi predstaviU Agrokomerc iz VeUke Kladuše, v pro-
gramu pa so sodelovali z roko v roki musUmanski, pravoslavni in katohški duhovniki
z vodilnimi iz bihaške, prištinske, sarajevske in velenjske Ljubljanske banke, ki so se lepo
ujeU tudi z najvidnejšimi družbenopoUtičnimi delavci iz vseh repubhk. Za še boljše vzdušje
pa so poskrbeli muzikantje amaterskega ansambla Trebuša, ki so jim šli cariniki tako na
roke, da so jim dovoUli nastop z instrumenti, za katere še niso plačah carine. Prihodnji,
jubilejni dvajseti zbor humoristov, bo vseslovenski, že sedaj pa lahko pri velenjskih
humoristih rezervirate vstopnice. LOJZE OJSTERŠEK
Čudno Icurle
lalce
Ko sem v ponedeljek zju-
traj kupoval Delo me je pre-
senetila prodajalka iz kioska
Ivana Požlep iz Laškega.
Pred mene je položila belo
kuverto in iz nje potegnila
igro narave, čudno obhkova-
no kurje jajce, ki spominja
na človeški embrio. Poveda-
la je, da ji je jajce čudne obh-
ke znesla v nedeljo kokoš, ki
jo ima že tri leta.
TV - Foto: EE
Mutjai je z bratom Janezom sedel na motor Tori, levo pa
videti Toneta Rozmana, ki je v imenu delavcev Merxa preti
darilo.
Matjažu motor Tori
Delavci sozda Merx so prgi
ryi četrtek pred žalsko Saviij
ko pripravih Matjažu Debea
ku sprejem in mu za uspeh n
zimskih ohmpljskih igrd
v Kanadi podarih motor Toil
Sprejema se je udeležil tu<
mlajši brat Janez, ki je kon«
tedna potrdil sloves dobrej
smučarskega skakalca s prvi]
mestom na tekmi alpskega pi
kala v Planici.
Sicer pa je Matjaž v pogov<
ru ob sprejemu natrosil vrs
zanimivosti ter pojasnil, da,
bilo zadnje čase v tisku tu(
veUko neresničnih ves
o njem. Tako doma skrbr
hrani Spacalovo sliko, za m
daljo na ohmpijadi pa je o
Smučarske zveze Slovence dl
bil za tri leta v uporabo avt
mobil, Renault 5, ki ga bo J
tem času odkupil ah vrnil. M
teji Svet ne zavida počitnic i
Havajih, sam pa se te dni pi
pravlja na zaključek svetovni
ga pokala v smučarskih ski
kih, ki bo konec tedna v PI
niči.
TONEVRAB
Foto: EDI MASNEC
Tisoč veienisiiih
maturantov le
zapiesaio
v zreiost
Vsi velenjski maturantje
so letos že dvan^stič pripra-
vili skupen maturantski
ples. V Rdeči dvorani so se
zbrah dijaki Centra srednjih
šol, pokhcnih šol in gimna-
zijci, ki bodo letos zaldjučih
srednješolsko izobraževanje.
Štiristo parov je po tradiciji
naprej zaplesalo četvorko,
nato pa še tango in angleški
valček. S starši in sorodniki
je bilo v petek in soboto
v Rdeči dvorani kar 3000
svečanih obrazov, ob vse niž-
jem standardu pa so si mno-
gi hrano in pijačo prinesh
kar s seboj v košarah.
LOJZE OJSTERŠEK
Partizanske domačije
Piše MUenko Sirašek
Medtem je bil bataljon pri
Drobnu v Florjanu. Ko so
fantje zaslišali streljanje, so
se začeli pomikati proti Pet-
ku, vendar so se z Nemci sre-
čali pri Završkem znamenju
in se z njimi tudi spopadli.
Padlo je osem Nemcev, na
bojišču pa so ostali tudi trije
partizani.
Mrtvemu Milku so Nemci
odvzeli torbo s pomembnimi
podatki, kar bi lahko povzro-
čilo veliko gorja, niso pa bili
dolgo njeni lastniki. Vmes je
spet poseglo naključje; to-
krat srečno: partizani so tor-
bo dobili pri mrtvem Nem-
cu, ki je padel v spopadu pri
Završkem križu.
Borci so sovražne vojake
gnaU proti Ljubnem, pokalo
je do noči, divja gonja se je
vlekla od Rajhkovke po vr-
heh vse tja do Ljubnega.
Ko je čez kakšen dan stari
Petek skupaj z Završnikom
iskal padle partizane, ki jih
niso mogli izvleči iz boja, sta
naletela na Petkovih vrheh
nad hišo na mrtvega partiza-
na. Drugi je padel pri Zavr-
škem križu, bilje nekje z Do-
lenjskega, tretji pa na poti do
Završkega znamenja proti
Drobnu. Menda je sezuval
mrtvega Nemca, ko ga je za-
delo.
»Nemci so nas postavili v
vrsto pred hišo, kar mrzlo je
bilo,« pripoveduje Valentin.
»Oče so bili pri Završniku,
Jaka pa pri Krebsu in dobro
je bilo tako, saj bi ju gotovo
ustrelili, če bi ju našli doma.
Tudi Marije in Ivanke ni bi-
lo. Pred nas se je ustopil ne-
kakšen smrkavec, droben,
suh in krmežljav, prej bi spa-
dal k ovcam kot med vojake,
pravimo pri nas. Govoril je
slovensko, puško je pripravil
na strel in res je vse kazalo,
da nas mish postreliti. Tako
seje pač kazalo na njegovem
obrazu, ki je kar odseval za-
grizenost in sovraštvo. Tr-
masto seje pogajal z nemški-
mi oficirji za našo smrt - ta-
ko je to, če je domač človek
hujši od tujca. Mama so pro-
sih in smrkavec je pojenjal,
tudi na prigovarjanje oficir-
jev, ki se jim je, očitno, igra s
smrtjo zagnusila... Bil je
naš, a z več žolča kot ga pre-
more kakršnokoli živo bitje!
Potem smo se dve uri tiščali
v kamri, trdi od strahu.«
Ko so naposled prišli na
piano, so opazili na griču
nemško zasedo, ki je udarila
po njih z mitraljezom. Kako
prav je bilo, da oče in Jaka
nista prišla domov. Smrti za-
nesljivo ne bi ušla. Zaseda je
čepela gori vse do večera, ko
se že ni več dobro videlo. Ta-
krat je prišel domov Petek, v
hišo pa so se zgrnili tudi
Nemci. Na vprašanje, kje je
bil, je odgovoril, da je šel ja-
vit partizane v dolino. Začu-
do, pustili so ga pri miru.
»Zjutraj sem začel kopati
jamo za mrtve,« je nadaljeval
stari Petek, »ko je prišel
Jamnik, rekoč da jih je treba
prepeljati v Gornji grad. Res
smo jih peljali z vozom in
tudi pokopali.«
Milkova in Anzova smrt je
bila torej golo naključje ven-
dar posredna posledica izda-
je Bakovčeve France.
Kdo sta bila fanta, ki ju je
smrt zajela na Petkovem?
Februarja 1942 so na ob-
močju Ljubnega že organizi-
rali prvi^ odbor Osvobodilne
fronte. Že kar od začetka je
bil član tudi Milko Brunet,
Ljubenc, pravnik po poki
cu. Na prvem sestanku o(
bora v Batelnovi žagi je b
tudi Albin Vipotnik-Strgai
Po prvem napadu na Ljul
no, 19. maja 1942, je Milk
odšel k partizanom skupaj
bratom.
Drugi terenec, Ivan Natli
čen. Beračev Anza, je pra
tako odšel v partizane sk«
paj z bratom, ki je padel
Pohorskem bataljonu. Odšl
sta nekoliko pozneje kot Mil'
ko, 8. julija istega leta.
Oba sta bila predana teren-
ska delavca, Milko pa je bih'
času, ko je padel, eden na
pomembnejših političnii
delavcev v Zgornji Savinjski
dolini.
Pomembno in usodno vlo-
go je četrtega aprila šliriin-
štiridesetega leta seveda odi-
grala dekla Bakovska Fran-
ca, Frančiška Arničeva. Ko'
vedo povedati domačini,
bila po teh dogodkih siW
potrta. Ni se zgodilo, kar
predvidevala, namreč da t"
Nemci razbih bataljon, pa^
pa sta v njihove roke padl2
Milko in Anza. Tega Franci
menda ni hotela. Od tistega
časa naprej je začela postaja
ti nekoliko čudna, pozneje
pa jo je doletela pravična ka-
zen. Bakovska Franca je pla'
čala za svoj zločin.
Seve, da je bil to le ede^
izmed premnogih dogodke^'
ki jih skriva v svojih sporni'^
skih nedrih Zavolovškov^
domačija, zgornjesavinjsl^'
osamelec.
Petkova domačija v Florjanu, kjer sta umrla Milko in Anza.