31» štev. w £4td)|jBSi V Ljubljani, sobota 31. maja 1919. g>en*6ti)& &*eriika obsega 6 strani. SI. leto. te. p® p-ssžti: ž*jri tV Hf 84-~ 42*- ** &«*»• 7- ftemamnastvo: '■*; se*5 (kuto sapref K »s*- Sfi JJfti us* „ „ w- <* -JsM teta * » se-- t* tj* »»asa« »i ,i *•- S 35a pismene carofbe bte j-eiŠlJatTe Lunarja ne *t. mreni« eriratS. #i»re?alJt| anj »»siljst« Kitroin ino ’ Wt&~ J»o »akai*5eL ‘TPEj G_ * *°čjo periidnih Italijanov z ?ki*® Usedli naš Korotan! Sedaj Lp- ‘ ^ n«niškega barbarstva nem-in naciict ^enia- ropanja, ubijanja, Inncirl v Svobodni so naši brati onostran Karavank, ob naši zeleni bravi, ob vznožju zibelke naše nekdanje svobode. Prosta je -veta zemlja koroška, na kateri so gospodovali dolga stoletja naši največji sovražniki. In to zemljo je osvobodila naša oraora narodna armada! Čast ji in za ki » ?a^Sa naroda. Siavfe junakom, 5»,is« ?rt.VovaJi za osvoboditev svoje vili ^ ki 7 brats^i slogi so se boje-.w "r. > Hrvatje in Slovenci, v brat-eainosti go šli svojemu cilju naproti. Posebno globoka zahvala vojakom Srbom, ki so pohitfeli na pomoč svojim severnim bratom. Srbsko junaštvo je osokolilo tudi naše fante, da so se utrdili «jzpolnjevanj'u svojih vojaških dolžnosti napram svobodni jugoslovanski domovini. Tudi našim fantom naj bo časten spomin. Pozabljeno nrj bo vse. pozabljena marsikatera osti a beseda na njihov račun. Pozdravljeni bratje in sestre v bo2r°dnem Korotanu! Nikdar več ne Pon trpe*‘ Poc* nemš'c’m jarmom. Vem?Vno končno je premagan se-Niso Si°Vra*nik naše skupne domovine, rotn v osvobo jeni vsi v našem Ko-_ anu, šo pričakuje ttospasveta, da fi"*‘DlMIR LEVSTIK. ovenča na starodavnem vojvodskem stolu svojega odrešitelja, toda osvoboditev bo prišla. Porok nam je naša junaška narodna armada, za katero jamčijo njeni voditelji Jankovič, Smiljanič in Maister! Predlogi o reformi telesne vzgoje. V imenu ankete poroča Ivan Bajželj. II. Zakon o telesni vzgoji za mladino. § 1. Telesna vzgoja je na vseh šolah za učence in učenke obvezna. § 2. Telesna vzgoja je enakovredna duševni vzgoji. § 3. Panoge telesne vzgoje so: a) telovadba po' Tyrševem sistemu; b) igre pod milim nebom; c) izlet«, pešpotovanja, lahka turi-, stika; č) plavanje, veslanje, drsanje, san kanje, smučanje; d) borjenje, lahka atletika, (tek, skok, metanje diska, kopja, krogle, žo-ge). » Podrobnosti določajo učni načrti fn izvršilni predpisi. § 4. Obvezni sta: a) 2 tedenski uri telovadbe na šolskem telovadnem prostoru; b) dva tedenska popoldneva za druge pan« ge telesne vzgoje zlasti v mestih in industrijskih krajih. Te popoldneve ni pismenih domačih nalog. § 5. Država preskrbi lokalnim razmeram primerne prostore, kjer se izvajajo v § 3. navedene panoge telesne vzgoje. § 6. Telesna vzoja je poverjena samo strokovnim učiteljem (učiteljicam). Prehodna določba: Dokler ni dovolj strokovnih učiteljev (učiteljic) na razpolago, išči šola pomoči pri obstoječih telesnovzgojnih organizacijah. § 7. Država nosi stroške in prevzema odgovornost za vse telesne poškodbe in njih posledice, povzročene po izvrševanju zakona o dolžnosti telesni vzgoji. § 8. Med učnimi predmeti vseh šol je tudi pouk o higijeni. § 9. Nadzorniki za telesno vzgojo mladine so samo usposobljeni telovadni učitelji (učiteljice), § 10. Rtferenn (referentinje) za telesno vzgojo so pri ministrstvu za prosveto in pri državnem oddelku za zaščito dece. § 11. Telesno vzgojo šoli odrasle mladine prevzemajo društva in zavodi za telesno vzgojo, ki jih država izdatno podpita. III. Vzgoja učiteljev (učiteljic) telovadbe. A, S r e d n j e šole. Za vzgojo učiteij'ev (učiteljic) telovadbe na srednjih šolah se ustanovi na filozofski fakulteti telovadna šola z vzorno telovadnico in telovadiščem, na medicinski fakulteti pa fizijclogični inštitut. Naloga te telovadne šole je vzgojiti učitelje te telovadbe za vse srednje in njim sorodne šoie v kraljestvu. Na tej šoli se ustanove tudi ortopedični zavodi, kjer se kanditstje praktično vežbajo v ortopedični telovadbi. Šolo vodi profesorski zbor, obstoječ iz uči- teljev telovadbe, profesorjev filozofije in medicine te šole. Naloga zbora je skrbeti za ves ustroj šole, predlagati v imenovanje učitelje te šole in pomožne sile, skrbeti za gospodarsko stran in za vse ostale stvari. Ravnatelja zaveda vol? učiteljski zbor za dobo 5 let. Kandidati, ki s$ hočejo posvetiti tej stroki, morajo imeti v zadnjem letnem izpričevalu končane srednje šole iz telovadbe najmanj red dobro in morajo biti fižičtto zmožni za telovadbo. V poštev pridejo filozofi obče in taki, ki imajo telovadbo v zvezi z enim znanstvenim predmetom kot skupino. Te skupine določi profesorski zbor modroslovne fakultete. Študijska doba traja dve ieti in sicer: Prvo leto: Anatomija, fizijologija in higijena na medicinski fakulteti. Estetika, fizika' in kemija, v kolikor so potrebne za telovadbo na filozofski fakulteti. Praktična telovadba vsak dan po dve uri, poleg tega igre, lahka atletika in športi, ki so primerni za mladina. Drugo leto: Prva pomoč pri nezgodah in ortopedična telovadba. Teorija: Pojem, naloga in sredstva telesne vzgoje. Metodika, asistenca, zgodovina, orodjeslovje in telovadni sestavi. Praktična telovadba kakor v prvem letu. Filozofija, logika in pedagogika so za kandidate obvezni predmeti, ki jih mora kandidat poslušati itak kot filozof, ker ima poleg tolovadbe še en znanstveni oredmet; izpit iz teh predmetov mora položiti, preden konča izpit telovadbe. Izpiti iz vseh na- Zadnji dan zapDdpis držaunega pgs°ii|a! | -ir m . , , - . ----- - - . . , ._______ 101. nadaljevanje. eva repatica« iro«n^aarr£ka 3'e od s!rahu. ko je spoznala gospodarja; omahnila je v vežo, in pismo je padlo »Haha, kanalje!« je pisni! učenjak s krvoločnim bliskom v očeh. »Nu, poglejmo, kaj se godi za našim hrbtom — kakšno izdajstvo nam kuhajo nezvesti vazali I« ... To rekši je planil ter lastnoročno pobral sumljivo reč, kakor bi za potomca »stoletij časti in vi-j^Za-« ne bila sramota, opravljati posle plačanih ljudi, n^ato pisemce je dišalo po vijolicah; kaligrafski znanV’ ^6ar pisava se je zdela profesorju nekam %Se je glasil: *£®rOolični gospodični Vidi Pohlinovi.« rjji * Jakovo?« je zategnil stari ter pograbil Ma-K(j0 • a komolec. »Takovo?« Tak tega smo učakali! 2Vqjzločinec, govori?... Kdo ti je dal? Priznaj, oko n,See» v hlevu rojeno! Kdo se je drznil obrniti za hčerjo tegale očeta?« Pros'i 3Sn? vekaje se je reva izpovedala, da jo je odn ^udent že teden dni; ker ga ni mogla kro^1*' drugače, je vzela pismo in pet srebrnih Je J1’ s katerimi je mislil kupiti njeno zvestobo, »a Prtf nan?enoni> da ga ponesem naravnost gospodu n;en*jso.riu< — tako je prisegla nazadnje s povzdig-1111 prsti in zavitimi očmi. »Naravnost meni!« se je rogal Pohlin srdito, »kajpak, to se razume... In tvoj trepet, strupena kača, in tvoja zadrega, tvoj brezumni strah? Še nocoj se mi spraviš od hiše -— ako te celo ne izročim krvavi sodniji, zakaj tvoj zločin je vreden, da te obsodijo v dosmrtno ječo!... Stoj! Kdo je tisti pohotnež? Kako mu je ime in kako izgleda?« Imena ni vedela, zato pa drugega tem več: »Gotovo ga bodo poznali, saj stanuje nasproti ,njim‘, tam onkraj dvorišča... Majhen je, bolj šibak kaker ne, prav fleten fantiček... oh, naj ne zamerijo !... Oblečen je zelo gospodsko, dolge lase ima in takšno široko petljo pod vratom, naočnike nosi in govori, kakor bi bukvtf bral...« »Rožmarin!« je zarjul trinog in zdirjal po stopnicah, peneč se od zlobne radosti, ki mu ni dala zdržati na mestu, »Rožmarin je tisti sodomski grešnik, ki... hahaha!... Počakaj me, zel plebejska, mera tvojih grthov je polna do vrha!« Zaklenil se je v kabinet in svečano odprl epi-stolo, s katero je bil hotel nesrečni Rožmarinček izpolniti dolžnost rdečega asa. Obsegala je osem drobno in lepo popisanih strani pesniških razlaganj o hrepenenju, majskih vetrovih, dehtečih rožah, visoki pesmi njegove duše, madonah in angelih, zvezdah in zarjah, srčni krvi, katero želi preliti zanjo, in drugega podobnega nezmisla. Profesor je vriskal, škripal zobmi, grohotal se, cvilil in grmel, kakor bi stal hudodelec pred njim ter čakal strašne usode; od zgolj navdušenja je čisto pozabil, da bi moral kot vnet domoljub in značajen vladinovec izražati svoje ogorčenje po nemško. Kar jezilo ga je, da ne more preskočiti ur, ki so ga ločile od drugega dne; zato je žloburil tem nenasitneje (po okrutnih fantazijah o javnem posmehu nad Rožmarinom ter o kazni, ki jo bo z bobnečim glasom predlagal zanj pri konferenci. Budalasti zakoni, ki ne dovoljujejo obešati, obglavljati, četverih in kolesiti gimnazijcev v takih in podobnih slučajih, so se mu zdeli kričeč dokaz, kako globoko je padlo človeštvo vsled odprave vlastelinskih pravic. Ženi in hčeri ni črhnil besedice, toda zlovešče molčanje, sredi katerega je lučal pisane poglede na vse strani, je obetalo hudo nevihto. Gospa je vedela že od dekle, kateri vrag je obsedal moža, in komaj čakala, da bi izsul svoj blisk in grom, ako ni bila celo toča na sporedu. Po večerji je izkusila sama napeljati besedo, češ, prej ko mine, tem bolje za njiju dve. »Le kaj si umisli, kanalija!« se je izrazila z negotovim glasom ter plašno uprla oko v trinoga kakor neveden študent pri maturi. Humanist je odblisnil s pogledom, ki je prebodel revo skozinskoz, rekel pa ni ničesar; le strogo je nameril nanjo svoj šiljasti nos, kakor bi hotel reči: r »Aha, slaba vest? Mhm, težko, če nimaš tudi ti svojih babjih krempljev vmes... Kaj veš, govori? O vsem mi boš dala račun, in takrat gorje ti — ha!« »Ti paglavec, ti nesramni,« je povzela Annetta Še tesnobneje. _________ (Dslje) vedenih predmetov polagajo kandidatje koncem vsakega leta. Kandidat, ki nima izpita iz predmetov prvega leta, ne more vstoniti v drugi letnik. Ker traja študijska doba za znanstvene preui.id, " sme kandidat po prebiti izkušnji za telovadbo se r.Oi filozof prevzeti službo asistenta za telovadbo na srednji ali sorodni šoli proti primerni nagradi. B. Ljudske in meščanske šole. Za kandidate na učiteljiščih je telovadba obvezen predmet, enako tudi na pedagogiju (pedagoški akademiji). Vsak ahsolviran kandidat mora biti v telesni vgoji toliko poučen, da more Ve diti telovadb j in telesno vzgojo sploh na ljudskih in meščanskih šolah. V ta namen je izpopolniti učni načrt za telovadbo na učiteliščih in se je pri sestavi učnega načrta za pedagogi j e ozirati tudi na telesno vzgojo. Kandidatje morajo dobiti tudi teoritičen pouk o vseh predmetih, ki sodijo k telesni vzgoji. Za podrobno izdelanje teleano-vzgojnega reformnega programa na vseh šolah naj se izbere posebna komisija, obstoječa iz zastopnikov šol-stvfe, športnih in sokolskih organi- j zacij. Za prehodno dobo naj se usta- ; novijo telovadni tečaji za učitelje in učiteljice ljudskih, meščanskih in srednjih sol, ki jih naj vocujo tozadevni strokovnjaki. . j — j Bodočnost trgov, stanu. Če bi sodili po zaspanosti in počasnosti, ki vlada v vrstah slovenske trgovine in industrije bi morali reči, da se ne zavedamo, kaj nam je prinesel pogin Avstrije, ne vemo, kakšne j dolžnosti nam nalaga svobodna do- j movina, pa tudi ne znamo preračunati, kakšno bode naše stališče v j bodočnosti. Na Hrvatskem se je začelo prav živahno delovanje. Pripravljajo se v najrazličnejh panogah industrije in trgovine, ustanavljajo se družoe in zadruge, da bodo pripravljeni, ko se nart/ določijo/meje in začne svetovni promet Kakor vse kaže, nas bodo hrvafski tovariši prehiteli, kateri bodo j imeli itak lažje stališče, ker imajo že j nekaj svojin paroplovnih družb. Bati ; se sicer moramo, da ostanejo tem družbam le manjši brodovi, ali vsaj ; za obrežno in krajšo plovbo bo, med- j tem ko ml nimamo ničesar. Toliko se govori o naših vodnih : silah, o bogatstvu naše domovine in ; ne vem o čem še vse, ali kaj po m a- \ ga, če bo pa najbrže tujec gosooda- j ril s temi našimi dobrinami. Razna ; tuja industrijska podjetja so sicer pri- j šla pod naazorstvo, ali s tem še nismo napeljali vode na svoja kolesa. Tujci še vedno gospodarijo v teh podjetjih in najbrže se bodo vsled naše mehke in neodločne narave šopirili še naprej. Tem petelinom bi morali sedaj pristriči peruti, zakuriti jirn tako pod tiami, da bi jim postalo neznosno vroče in bi se radi rešiti svojih kotičkov. Z vso eneržijo bi morali na delo, da si prilastimo kolikor mogoče veliko. S svojim cincanjem bomo prišli prepozno, kakor smo prišli njbrže prepozno na Jesenicah. Ravno sedaj najboljše vidimo pomanjkanje gospodarskega in podjetnega duha med svojim narodom. Naše hranilnice in posojilnice razpolagajo z lepimi nitljoni hranilnih vlog, za industrijska in trgovska podjetja pa ni bilo mogoče dobiti denarja. Poznal je naš človek le hranilnico, to mu je bila najboljša investicija denarja, da bi pa dal denar n. pr. za paro-plovne papirje, tega pa ne. Poglejmo samo sedaj, ko je razpisano prvo državno posojilo Jugoslavije. Za gnjilo Avstrijo so se pehali in podpisovali, samo da je lahko dalje časa gonija naše brate in sinove v smrt, a za Jugoslavijo pa se tisti gospodje, ki so se gonili noč in dan za propadlo vlačugo Avstrijo, nič kaj ne pobjrintjo. In vendar bi bsio dobro, da se pod piše čimveč tega posojila, ker bo to nekaka vez in jamstvo za naše uje- dinjenje. Vrh tega rabi naša država ta denar za gospodarske potrebščine, tedaj ta denar ne bo zavržen, pač na plodonosno naložen. Če bi imeii mi sedaj v rokah vsaj za nezai ten številnih milijonov, ki leže po pose-delnice kake oaroolone družbe, bi imeli velikansko premoženje v rokah, ker ti papirji so že neverjetno poskočili in še bodo, pa bi tudi smeli kako besedo blekniti pri kaki taki družbi. Sedaj pa moramo biti tiho, kot mutci, drugim bo donašala tonaža krasne dohodke, mi pa bomo dobivali od hranilnice svoja dva odstotka obresti, ali pa še" teh ne. V naših logih je zašumelo listje, da nameravamo ustanoviti domačo tvornico sladkorja. Sedaj je pa vse tiho; ali so le nekateri podjetniki zložili potrebno glavnico in hočejo napraviti tak podjetje brez sodelovanja glavnice širših slojev, ali je pa vse skupaj zaspalo, ne vem. Da se tako podjetje ne more ustanoviti na zadružni podlagi, to mora uvideti vsak otročič. Imamo nekako zvezo inriustrijcev, al ničesar še nismo Slišati, da mislijo gospodje napraviti nekak pregled in seznam, kakšna industrija obstoji pri nas, kaj se lahko dobi doma in v čem smo še sedaj navezani na tujino. Če kaj takega pripravljate, povejte javnosti, ne skrivajte med svojimi štirimi stenami. In tak seznam ali pregled potrebujemo zelo nujno. Gospodje bi se tudi naj pobrigali, da bi zvedeli ali in v kakšnih tujih podjetjih in kje delajo naši inženerji, kvalificirani delavci itd., da bomo imeii vpogled za kakšna podjetja lahko dobimo svoje strokovnjake. Na vsak način bomo morali dobiti take ljudi domov. Že sedaj bi morali gospodje skrbeti za to, da se bo kolikor mogoče naših ljudi izvežbalo za kvalificirana dela. Na kak način bi se to doseglo, naj študirajo oni. Ljudstvu bi morali tudi razločno povedati in jasno dokakazati, da strokovni poklici nudijo boljši kruh in lepšo bodočnost, kot poklic duhovnika, profesorja ali jezičnega dohtarja. Mladina se naj posveča v večji meri tehniki itd. Drugod obstoje šole za različne industrijske panoge. Država naj omogoči naši mladini pose-čanje teh šol z podporami. Tekstilna in kemična industrija bo na vsak način vzrastla pri nas. Veliko tujerodcev je ostalo pri nas v tehničnih službah, ker nimamo svojih inženerjev. Povedal sem tu nekaj misli in veselilo bi me, če bom s tem povzročit živahnejšo izmenjavo mislij in načrtov, ker to zahteva korist naše drage, osvobojene domovine in mlade države. Pokazati moramo tudi z dejanji, da smo res delazmožni in v stanu dajati inicijativo. Povrnem se k predmetu, o katerem sem se odločil v tem članku govoriti. Slovensko trgovstvo mora začeti z živahnejšim delovanjem za svojo bodočnost. Že v nekem drugem članku sem rekel, da se slovenski trgovec ne sme tako izogibati javnega delovanja. Slediti mora vzgledu svojega srbskega tovariša, ki nastopa kot narodni voditelj, deluje javno za svoje sodržavljane in domovino. Pri nas tega ni, pri nas vlada grozna zaspanost glede javnega življenja. Naš trgovec se niti za svoj lasten stan ne potegne v javnosti, še manj pa za splošnost. Vsi drugi sianovi sodelujejo, celo obrtniki, le o slovenskem trgovcu ni duha ne sluha. Vse obnašanje našega trgovstva izgleda tako, da je trgovcu izključno le za lasten žep, splošna blaginja mu je popolnoma postranska" stvar. Iz te pasivnosti ja nastalo za trgovca tako ne-5 ugodno javno mnenje in če se r.e spreobrnemo, bomo zaigrali naklonjenost in zaupanje vlade in vladnih krogov tudi v svoji svobodni domovini, bo tudi v ti se vkorenimlo še na-ziranje bivših c. kr. birokraterjev, da bi bilo najboljše vse tiste, ki se pečamo s trgovino pobesiti kot krvosese, oderuhe itd., tedaj škodljivce javnega blagra. Vsekakor je nujno potrebno, da se trgovec začne živahno zanimati za narodno-gospodarska in trgovska vprašanja. Tudi politično-gospodarskih vprašanj se moramo lotiti po svojih močeh. S tem se deluje za svoj in splošnosti blagor., vganja oa nobena politika. Odvrnili bomo s tem. sumnjo, da delujemo le za svojo bisago. Pridobili si bomo ugled sebi in svojemu stanu, *■ pnpaaa trgovstvu vsled njegove gospodarske važnosti. Predvsem mommo ščititi svojo stanovsko čast. Ta nam mora biti sveta nad vse, nastopiti moramo neizprosno proti vsakomur, ki škoduje stanovski časti trgovstva. Prevažen pripomoček za povzdi-go slanovskega ugleda je pa krepka stanovska strokovna organizacija. In te ravno pri nas nimamo. Ravno v vorašanju organizacije srno bili do sedaj grozpo malenkostni. Vladala je med nami pristna klikarija, vsak se je pustil zmerjati z uvele-a trgovcem, manjkal je vsak čut zajemnosti, videli smo" drug v drugem le nasprotnika in neljubega konkurenta. Domišljija je zabranievala, da se med trgovstvom ni mogel razviti tovariški čut. Vel ka nasprotstva so bila tudi med posameznimi panogami. Naše razcepljenosti pa ni bilo krivo le strankarstvo ampak tudi to, da smo bili grozno majhni, smo večinoma poznali le svoj zaplankan svet. Povdarjam še enkrat, da smo hudo malenkostni. Vlado moledujemo za zaščito z raznimi zakoni in odredbami kakor je sposobnostih dokaz itd., razburjamo se, če kaka branjevka prodaja par metrov barhenta ali nekaj svitkov sukanca. S takimi nazori se pač tie bomo povspeli da kake da-lekosežnejše akcije in tudi ne bomo primorali splošnosti do večjega re-špektiranja našega stanu. Daleko-vjdnejši in podjetni trgovec ne bo moledovat pri vlidah podpore, pač pa bo z energičnim delom si ojačeval svoj položaj. Prilastimo si nekoliko višje stališče in obširnejše obzorje, kar je nebhodno potrebno v svobodni domovini, ki bo imela kruha le za dobrega trgovca, pridnega obrtnika in podjetnega industrij ca. Dovolj smo životarili, dovolj mastnih grižljajev so nam požrli tujci. Sedaj bo nastopil čisto drugačen konkurenčni boj in če ne bomo na meistu, ne dovolj energični, bomo izgubili tla. Dosedanjih zaspanetov vlad/ ne bo mogla podpirati, Toda posameznik je presjab, zato pa se otres5mo vsake domišljije postanimo demokrati, ne gledajmo v tovarišu le grdega konkurenta, ampak le tovariša, ki si hoče z istim delom zaslužiti in pridobiti košček kruha in še kak vinar za stara leta. Tudi se ne igrajmo strankarjev, pustimo ta luksus drugim, katerim ne more škodovati. V naših vrstah se rnora roditi čut vzajemnosti, potem se bode izgubil oni do sedaj obstoječi separatizem, ki nam je v preteklosti in bi nam v bodočnosti mnogo škodoval. Potem bede izginilo iz naših vrst medsebojno očitanje frakarske nadutosti in domišljavosti. Vzgledujmo se v drugih stanovih. Vsi stanovi se organizirajo. Pred vojno smo imeli mogočne industrijske organizacije. Predočimo si le kartel železne industrije, sladkorne industrije, gpiritni kartel itd. Glejmo na mogočne organizacije delavstva, kmetijske organizacije, organizacijo prometnega osobja (železnica, pošta, plovba). Če hočemo dvigntti svoj ugled, svoj upliv na javnost, se moramo organizirati Ustvariti si moramo krepko stanovsko-strokovno organizacijo brez vsake Strankarske primesi. Organiziranec je lahko poljubnega političnega prepričanja ali svetovnega nazora, organizacija pa ne sme poznati nobene politike. Ne iščimo rešitve v strankah, ker je tam ne bomo naši s, kar izpričuje preteklost. Ker nimamo svoje organizacije, tudi ne poznamo velike gospodarske moči, ki jo predstavlja naš stan. Če hočemo dobiti tudi tosmerni upliv v svoje roke, se moramo organizirati tudi gospo darsko. Da bo pa naša organizacija organizacija res na mestu, ne smemo v njej iskati le osebnih koristi. Nekje so bili tovariši takoj za organizacijo, ker so mislili, če se organizirajo, do-bidh Srbščina je izginila iz uradov, P?. *_ so se šopirili Nemci, če ravno jm p bivalstvo ni razumelo. Madžar®** ^ darmerija je nepopisno krvolocn nala s srbskim prebivalstvom. j bilo brez vsake zaščite; nešteto je padlo po ledjih nega prebivalstva. nedolžnega Kar je bilo vplivnejših mož, So jih internirali, da se lažje posiljevali njih žene in hčere, premoženje se jim je zaplenilo, ali pa krat-komalo brez vsakih odredb oropalo. Celi vlaki so tekom okupacije dan in noč vozili iz Srbije na Nemško srbske dragocenosti, pohištvo, domačo tkanino, živila, les itd. Da bi Srbija vsled prirode ne bila tako bogata dežela, moralo bi srbsko prebivalstvo v teh strašnih časih dobesedno od gladu umreti. Toda rodovitna srbska zemlja je sproti toliko rodila, da so se grabežljivi Nemci kar čudili. Dasi so z vso vnemo vozili živila v gladno Nemčijo, so srbska tla vendar sproti toliko donašala, da je nekaj ostalo tudi za domače pre-prebivalstvo, če ravno so nekateri pri tem grozovitem gospodarjanju res lakote preminuli. Avstrijske oblasti so določile po vseh krajih, po vaseh itd. talce, ki so s svojim življenjem in imetjem garantirali za vse, kar je ta krivična uprava zahtevala od srbskega prebivalstva. Ako je n. pr. kak Sib od popisanega blaga brez dovoljenja oblasti kaj odprodal ter pred [strogo kaznijo zbežal, bil je zato talec dotične vasi ustreljen. Spominjam se na neko selo v sodnem okrožju Jagodina. Tam je bil med drugimi tudi 72 let stari oče določen kot talec zato, da bodeta njegova sinova na domačem polju delala in ne vbežala h komitašem. Sinova sta res celo leto pridno delala na polju,'a ob žetvi so prišli mad-*atsw žandarji z obštinskimi pandurji °dzveu vso žetev, nfrnni *0Va ostala z ženo, malimi fVh qL r starši brez sredstev. Eden Si, S°v.ni mogel preboleti tega na-x L h ,le zapustil dom in odšel v 1,1 ,ti ^0Initašem. Ko so to avstrijske so pozvale 72 letnega trrfnHn v » ega S:na na Bezirkskom-Rodini. Poklicali so tudi m 1Jlema nesrečnežema raztol- 1*5® povelie- A ker te ab“ sprdne naredbe niso spadale v področje našega vojaškega sodišča, sem mogel ta težaven posli odkloniti, ie na tn* mad*arsk‘ praporščak jima bodeta rarii v, S^bš2ini povedal, da h!?, pobečlega sinu kot talca brez sodnega postopanja v eni [uri ustreljena, nju poslopja pa bodo za-paljena. Sin je pri tem molčfe stisnil uste in odločno zrl pred se; sivega Starčka pa so polile solze in tresel se je na celem životu. Prosil je milosti, a ni bil uslišan pri krvoločnem avstrijskem komandantu. Odgnali so ju na Jagodinsko groblje, kjer je s tresočim glasom vikal starec pred jamo: »Prokleta bodi vlast, ki puca na ne-ljudi." — Počili so streli in zvr-Jg Me se zbog krvoločne avstrijske nedn«vl&de na Srbskem dve osebno ter « ,žrtvi> kl sPe Parano v grobi ju , nsočerimi drugimi nesrečneži Up,Je‘e Po maščevanju m . a grozodejstva, ki so jih r»mci uprizarjali na Srbskem, ne mo-“mo dovolj opisati. Kak°r so na Srbskem avstrijske oblasti določile talce za one, ki so izbegnili, tako je treba tu ob meji določiti talce za vse one dvomljive elemente, ki sklepajo črne naklepe proti naši državi In ki so že ali še nameravajo ubežati čez mejo ter se Pridružiti s sovražnim namenom Nem. Avstriji. Naša država ne sme poznati Pri tem nobenih obzirov. Nemec je ostane naš sovražnik. gnjev je tem večji, ko vidimo, da je narod, ki je naš naraven zaveznik že po svoji zemljepisni legi, tako zatiran in ogrožen v svojem bodočem razvoju. Pojmujemo Vas, saj je Vaša bolest radi ugrabljenih slovanskih pokrajin slična bolesti in trpljenju našega naroda radi poskusa, da se nam odvzame Tešinjsko. Spominjamo se lanskih svečanosti povodom jubileja Narodnega divadla. Vemo, da je biia takrat položena zaobljuba in zakletev: »Zvestoba za zvestobo, kri za kri.“ Tembolj nas žalosti, da so se pojavili v jugoslovanskih časopisih glasovi, ki dvomijo o naši zvestobi in zavezniški odločnosti. Kakor da bi češki narod vobče kdaj kolebal v tem vprašanju, kakor da bi vselej in vsik-dar ne' zrli v Vas svoje najprirodnejše in najbližje zaveznike! Naš veliki Ma-saryk je bil edini, ki se je pred 10. leti osmelil v avstrijskih delegacijah nastopiti proti aneksiji Bosne in Hercegovine, ki je prvi pokazal na temne diplo-matičnc spletke grofa Aehrenthala, ki bi naj izzvale najostrejše pcrsekucije Srbo-Hrvatov v državi. Hočemo biti vsikdar Vaši bratje in z Vami roko v roki za lepšo bodočnost! Ne bomo rabili velikih besed, ki navadno povzročajo, da sc pozabi na resno, pozitivno, tiho delo, pač pa Vas bomo podpirali in jačili v boju za Vaša prava in uverjeni smo, da ne bo v glavah Vaših voditeljev in srcih jugoslovanskega naroda zavladala resignacija, ako bi tudi mirovna konferenca odločila proti Vam. Obljubljamo Vam svečano, da bomo mi, ki smo morali desetletja vzdrževali manjšinsko šolstvo,, podpirali narodne in gospodarske manjšine na nemškem ozemlju na Deškem in na Dunaju in da bomo v tem delu smotrcno nudili povsodi in vselej tudi Vam svojo dejansko pomoč in podporo. Zakaj samo taki narodi, ki zaupajo v svojo moč, morejo doseči svoj cilj v srednji Evropi in v boju proti nasilstvu, in naj prihaja to nasilstvo od koderkoli. Prepričani smo, da zasine nekoč tudi Vam oni slavnostni dan, ko si bo Jugoslavija izvojevala vse svoje pravice. Osrednji odbor čelio - slovaškega študentovstva, v katerem so zastopana vsa napredna dijaštka društva, Vam pošilja ta pozdrav, češko študentovstvo Vam kliče, Vas poživlja, da vztrajate m da smotreno delujete za lepšo bodočnost. A ta pride, ker mora priti! Svaz česko-slovanskdlio studentOTstra v Praze. Jlflua Karasova. Vaclav llavel. Slovanski svet. Italijani in Čehoslovaki. s! D un a j, 30. maja. (Izv. poroč.) Ko je pred nekaj dnevi prišla sem zanesljiva vest, da je sklenila italijanska vlada odpoklicati svojo vojaško misijo iz Čehoslovaške, so avstrijsko-nemški diplomati zatrjevali, da je to jasen dokaz nove italijanske orijentacije glede Čehoslovaške. Istočasno so sklepali, da bo iskala Italija nove vezi z Nem. Avstrijo. General Piccione, ki je dobil od svoje vlade zapoved, da mora z vsemi člani svoje misije zapustiti Prago se še vedno nahaja tam. Češki odločilni krogi se baje ne morejo nikakor odločiti, da bi vzeli italijanskemu generalu vrhovno oblast nad čehoslo-vaško armado. Kolegi Jugoslovani! ,>l *avljanl bratske Jugoslavije! eodkf1 °e Ba^e nam bolvnad do- sn)0 x, j151 slovanskem jugu. Štiri leta »a o 't na P1'!!10*! zaželjenega miru, ,qv .^oboditev iz robstva, na svobodo, nav i • Prišla! Toda jugoslovanski Žen T1 va osvobojen, je znova ugro-, ' "Ogoslovanskemu narodu se one- nj ^°ca .Politični in gospodarski držav-v /az.v°b ker se mu hoče ukrasti naj-mejse ozemlje primorsko, najbogatejša naJb°lj.ša pristaniška mesta. Mi (tebi, hrepeneči sami po svobo-zebmo svobodo tem bolj narodu, nam najbližjemu, in naš d'> plemensko Pod italijanskim jarmom. Preganjaje Inteligence v Istri. pi G. Joso Sironič, član uredništva sarajevske »Jugoslavije", bivši avstrijski poročnik pri vojni cenzuri na Reki, kjer je vkljub strogim prepovedim deloval v jugoslovanskem duhu, poroča o preganjanju svojih sorodnikov v Istri slcdcCc * Italijanski karabinjerji so aretirali v Pazinu pravnika zagrebške univerze VI. Sironiča. Njegovo aretacijo so motivirali z jugoslovansko propagando proti združitvi Istre z Italijo ter ga odpeljali v ječo v Verono. V starih ječah pazinskega kastela pa so zaprti njegov oče Petar Sironič, Josip Pilat, urednik bivšega kmečkega glasila „Pučki Prijatelj" in župan v Trvižu Martin Brajkovič. Aretirali so jih kot kmečke voditelje. Metod Sironič, učitelj v Poljanah pri Opatiji, je bil zaprt v tržaških zaporih, dokler ga niso izpustili vsled težke bolezni, ki si jo je nalcopal v smradljivi in temni ječi. Profesorja hrvatske gimnazije v Opatiji, Sim. Sironiča so hoteli Italijani odpeljati Iz bolniške postelje na Sardinijo. Italijanski vojaški zdravnik je moral dognati, da je nesposoben za transport, zato so ga pustili začasno v Opatiji, kjer ga stražijo karabinjeri. Tako ravnajo »kullurni" Italijani z našo inteligenco. Državno posojilo nosi 4 °/o Politični pregled. p Upravičena tožba. »Primorske Novine“, hrvatski dnevnik na Sušaku, se pritožujejo nad zagrebškimi listi, ki nimajo skoro nič prostora za žalostne razmere v zasedenem ozemlju. »Mislimo, da bi se moralo pisati o tem vsak dan in kolikor mogoče veliko. Poglejte italijanske ali slovenske časopise. V vsaki številki je kak dopis iz »osvobojene" oziroma zasužnjene domovine. Samo en slučaj. Na Reki se je izvršil vkljub neštevilnim zaprekam plebiscit, ki je izpadel naravnost sijajno za nas. To delo je največje važnosti. Toda zagrebški listi so je omenili le mimogrede, mesto t’a so na tej podlagi začeli veliko akcijo, da bi svet zvedel kaj o nas in o našem položaju na Reki." p Italijanske intrige proti Če-hoslovakom. Z Dunaja poročajo, da so spiejeli avstrijsko-nemški politični krogi z velikim veseljem vest o poslabšanju češke situacije v Parizu, Ker so se v zadnjem času Cehi potegnili za naše pravice in znova proglasili svojo zvestobo, so začeli Italijani in-trigirati na vse mogoče načine proti njim. Njihove intrige so se pokazale predvsem v tešinskern vprašanju, ker Italijani naenkrat podpirajo poljske zahteve. Tudi Cehi bodo kmalu spoznali italijansko zvestobo I p Jožo Jovanovič predsednik staroradikaine stranke. Belgrajska »Samouprava" douaša izjavo odbora staroradikaine stranke, da je ministrski predsednik Stojan Protie zaprosil, da se ga odveže od predsedniške dolžnosti v strankinem odboru z ozirom na velike državne posle. Prošnji je bilo ugodeno in je bil Jožo Jovanovič izvoljen za predsednika. p Polemika. Iz Belgrada, 29. maja, javljajo: Med „Demokratijo“ in »Samoupravo" je došlo do ostrih časnikarskih kontroverz. »Demokratija" napada ministrskega predsednika Protiča v zadevi izgona tujcev. P Nov volilni red za Safajevo. Notranje ministrstvo je potrddo nov volilni red za mesto Sarajevo. Nove volitve v občinski svet se razpišejo meseca julija. Pokrajinske vesti. hr Laški trg. Kedaj pa mislijo gospod gostilničar Smodi v Marija-graški ulici na odstranitev one podobe v verandi, ki predstavlja nekega Habsburžana. Seveda se mora ta lepota videti na ulicoi da nas spominja preteklosti. Ta opomin naj zadostuje! kr Št. Jur ob juž. žel. Za po- stajenačelnika v Št. Jurju ob juž. žel. je imenovan revident g. Drago Ru-dela, dosedaj postajevodja v Spiljah. Gosp. Rudela je zaveden Hrvat, vrl narodnjak, kr »Celjski gospodarski urad" nam poroča: Uradnica tega urada gospodična Kropfitsch nima z razdeljevanjem mleka sploh nič opraviti; razdeljevanje sladkorja pa je prevzela še le novembra 1918 toraj v času, ko so bile nerednosti pri sladkorni cen-trati Union že davno izvršene, vsled česar so vse tozadevne obdolžitve brez vsake podlage. kr Tovarna v Franc Wosch-nagg & Sohne, Šoštanj, je pod državnim nadzorstvom. Naša vlada v Ljubljani je vendar odredila drž. nadzorstvo nad firmo, katere posednik sovraži iz vse svoje duše vse, kar je slovanskega. Ogoljufati je hotel našo državo, ko je naložil večjo množino masti v vagon, v katerem je poslal usnje z dovoljenjem vlade v Nemško Avstrijo. Niti vlada ni radi tega ukrenila ničesar, niti državno pravdništvo, čeravno spadata Woschnagg in njegov pomagač dr. Mayer na zatožno klop. Prepričani smo sicer, da [pri tem ni igralo nobene vloge sorodstvo med Woschnaggom in agentom dr. Majerjem in predsednikom celjskega sodišča, —- Vsled te afere je odstopil občinski sosvet, ker neče skupno delovati z gerentom dr. Majerjem, ki je bil nekdaj najhujši nasprotnik Woschnaggov, danes pa igra ponižno vlogo njegovega agenta, četudi za mastne dijete. Vedno je na potovanju, bodisi v Ljubljani, Zagrebu ali Bel-gradu, trka na vladne duri in se prav gotovo sklicuje na polbratstvo z dr. Bogomil Vošnjakom v dosego trgovskih ugodnosti za firmo Wosch-nagg. Z dr. Majerjem bodo Slovenci sami obračunali, toda z Woschnaggom moramo se baviti malo natančneje. Izdelkom svoje tovarne začel je zviševati cene začetkom februarja. Kbn-cem februarja je skrajšal delavni čas za dve uri, kar bi pomenjalo pri mezdi 35% povišanja. Z dne 9. aprila je zvišal plačo delavcem za 60%, torej znaša celo zvišanje na mezdi 85%. Surove kože je plačeval do konca marca po 2-90 K ozir. 3 K, pozneje 4 K in 7 K, nekaj vagonov je nakupil po 8 K. On pa je cene vedno in vedno stopnjeval in zahteva danes za pitlinge K 83, za kravine 79 K in 80 K, za podplate 59.50 K, toda kakor je sam izjavil (priča je-na razpolago) jih pod 70 K ne da. Cene kostanjevemu lesu pa je znižal. Sedaj napravimo kalkulacijo. Vzemimo, da je povišanje cen surovim kožam povprečno plačal 7 K za 130%, pri čemur niti ne upoštevamo zvišanje mezd Ie za 80%. Smel bi torej računati za podplate 37 30 K in sorazmerno bi morale biti cene pri drugem usnju, on pa nastavi ceno za podplate 5950 K, izjavi pa, da jih pod 70 K ne da. Sicer, da jih že in sicer za 59 50 K brez kompenzacije zagrizenemu nemškutarskemu hujskaču Sltitzu (dr. Mayer je dal slednjemu dovoljenje za prodajo kot predsednik narodnega sveta) in dal jih je tudi nemškutarskema trgovcema Kosiju in Orlu, ki sploh nimata obrtnega dovoljenja za razprodajo usnja. Tem je dal velike množine usnja, Slovencu ne da ničesar. Torej mož, ki krade svojim delavcem njim namenjeno mast, ki navija na najnesramnejši način cene pri miljonskih zneskih, ki podpira protipostavno obrt nekvalificiranim trgovcem, takšen mož spada že davno v kriminal. Toda to še ni vse. Svoječasno se je zahtevalo, da morajo tudi v privatnih podjetjih — nemških — sprejeti polovico slovenskih uslužbencev. Woschnagg se za to ni zmenil, odpustil ni nobene nem-škutarske moči, nasprotno sprejel je v službo nekega Eckerja iz rajha pod pod pretvezo, da ga rabi kot tehnično moč, v resnici pa opravlja le pisarniško službo. In kakšen individij je to priča dejstvo, da je nahrulil slovenskega delavca s psovko »vvindi-scher Hund". Ta bi zaslužil, da bi ga pretepel delavec z bičem, kakor se pretepe psa. In drugi uslužbenci — Mraulag, brat zloglasnega mariborskega renegata dr. Mraulaga, neka duševna reva Triimmel, kjub temu pa prototip nemškutarske hudobije in druge več ali manj pomembne stvarce. In takemu podjetju je vlada imenovala državnim nadzornikom notarja Košeniao, ki bo sicer služil dijete, sicer pa plesal kakor bo dr. Mayer žvižgal. Tukaj je le ena rešitev: Woschnagga in vse sokrivce zgoraj navedenih zločinov se ima takoj zapreti, vodstvo tovarne naj se izroči takoj slovenskim strokovnjakom, vse Woschnaggovo premoženje se raz- lasti, ker je itak že dovolj odnesel v Nemško Avstrijo tako, da do svojega v Jugoslaviji se nahajajočega premoženja itak nima nobenih pravic, če se res hoče pravilno izvesti premoženjska oddaja, ne pa, da bi se po receptu poginule Avstrije narezal davčni vijak in se izmozgavalo male ljudi. Nimamo sicer upanja, da bo spravil ta članek iz ravnotežja državno pravdništvo, ki rajše nastopa proti slov. sodnikom, če so ti preveč narodni to je državno misleči, kakor tudi ne ljubljanske vlade. Poskrbeli pa bodemo, da bo za zadevo zvedela belgrajska vlada in, da se bo z isto pečalo narodno predstavništvo, če se pri nas ne bo po-tvebno ukrenilo. Konečno še nekaj: Od državnega preobrata ni izdeloval Woschnagg usnja za konjsko opravo; kar ga ima, je stara zaloga iz surovin, ki jih je plačal erarju po 2'60 K za kg surove kože, in je stalo gotovo blago že oktobra 1918 16 K, zvišal je ceno v novembru na 21 50 K, za isto blago zahteva danes 62-90 K. To je lumparija brez primere. Torej v ječo s takim navijalcem. 1 Narodno predstavništvo.j (Plenarna seja 28. maja 1919 ) Ponesrečeni nastop Antona Kristana proti vladi. — Ministrski predsednik Protič ga temeljito zavrača. ) ZallV * HVil« Belgrad, 29. maja 1919. (Pos. por. Včerajšnja seja je jasno pokazala dostojnost socijalno - demokratičnega predstavnika Antona Kristana. Kot druga točka dnevnega reda je bila debata o trimesečni idemniteti. Provi-zorlj je finančni minister kratko utemeljeval in izjavil, da je sprejetje predloge obenem zaupnica vladi. K besedi se je priglasil tudi Anton Kristan, ki je kratko izjavil, da bo on glasoval proti predlogi, ker vlada ni upravičena, razpolagati z državnim denarjem. Vehementno je napadal centralno vlado in vse resorte, češ, da vlada v njih nazadnjaštvo in da ne umevajo duha modernega časa. Kristan je govoril zelo obširno in dolgotrajno. Ministrski predsednik Stojan Protič izraža svoje začudenje nad tem govorom, češ, da samo kritikuje, ne daje pa nobenih smernic. Ministrski predsednik Protič naglaša bedo in trpljenje naroda in vprašuje posl. Kristana kako nam more on postaviti vzore, kajti v deželah, kjer vladajo socijalisti, je položaj še slabši kot pri nas. Protestira proti takemu načinu debatiranja in je mnenja, da se tako ne razpravlja v nobenem parlementu. Med splošnim In odločnim odobravanjem Je ministrski predsednik zaklical Antonu Kristanu, da sc Kristanovemu govoril pozna, da govornik ni btl nikdar v vojni, niti ni vsled vojne trpel, ker drugače ne bi mogel tako govoriti proti držaji, ki je vstala Iz največjega trpljenja. — Ministrski predsednik je slednjič Kristana podučil, kako se naj obnaša v parlamentu, ker tak način debate ruši kredit države. Sz r tzjavsi Člani drame slovenskega narodnega gledališča prosimo solidarno cenjene g. abonente in prijatelje gledališča, da se resno zauzamejo za nadaljno delovanje našega v obče, spoštovanega in priljubljenega nadrežiserja in vodje drame g. Hinka Nučiča. Obračamo se v prvi vrsti na gledališki konsorcij, da ugodi njegovim strokovnjaškim iu upravičenim zahtevam ter ukrene vse potrebno, da g. Hinko Nučič ne odide od nas. Kajti sedaj smo v resnici imeli vodjo strokovnjaka, umetnika in prvič po tolikih letih res slovensko dramo. Ali naj nam zopet preti pogibelj, da bodemo morali prositi pomoč pri sorodnih narodih ? — Ne ! — Zatorej vsak zaveden Slovenec na delo! Zofija Borštnik, kot gost. Polonica Juvanova. A. Danilo. Berta Buk-šekova. Angela Rakarjeva. V. Bratina. A. Prek. Pavel Razberger. Jos. Plut. Zorko Novak. Vera Danilova. Mira Danilova. Dnevne vesti. dn Krasni uspehi naše hrabre armade na Koroškem naj zdramijo še tiste, ki se dosedaj niso domislili, da jim veleva narodni čut, podpirati požrtvovalno in junaško delo naše vojske. Ne dajte, da bo njih trud zastonj! Jutri je zadnji dan za podpisovanje posojila. dn O vladnem tajniku g. Sima Gali smo priobčili svoj čas notico, da je bil sotrudnik nemškega humorističnega lista »Simplicissimus** in da je v njem blatil nekatere odlične Slovence. Pozvali smo dopisnika celo dvakrat, naj nam predloži dokaze za svojo trditev in ker nam na našo dvakratno zahtevo ni predložil dokazov, smatramo, da so bile njegove trditve neesnovane. Ker nočemo nikomur škodovati, priobčujemo zgornje ter pripominjamo, da bomo v bodoče dopisnike, ki za svoje trditve ne bodo hoteli ali mogli dati dokazov, brezobzirno postavili na — pranger. dn Slovenska univerza. Iz Bel-grada poročajo, da bo minister za prosveto v prihodnjih dneh predložil vprašanja slovenske univerze ministrskemu svetu v rešitev. V poročilu finančnega ministra je postavljen znesek 1.320.000 kron za univerzo v Ljub ljani. Ta znesek pa se bo moral še povišati. dn Ujedinjenje Sokola. Iz Sarajeva javljajo: Hrvatski Sokol je sklenil, da se vse sokolske organizacije ujedinijo v skupno jugoslovansko zvezo. Tudi srbski Sokol je sprejel ta predlog. dn Mornariška akademija v Dubrovniku. Iz Belgrada javljajo: V začetku avgusta se otvori nova mornariška akademija v Dubrovniku. Kurz je določen na dve leti. dn Rezervni častniki — učitelji. M n istrski svet izda v kratkem odlok glede aktivnega službovanja rezervnih častnikov, ki so v civilu — učitelji. dn Čudno 1 V zadnji številki Učiteljskega Tovar ša je med inserati priobčen razglas, da je »Jugoslovanska1* knjigarna" pokupila zalogo nekakih zemljevidov od tvrdke HOizel. To bi bilo sve prav, ampak ne gre nam v glavo, da se je pud tem razglasom, ki je le navadna reklama, podpisal minister za uk in bogočastje dr. Verstovšek. Res čudno postopanje, da minister igra vlogo nekakega agenta. Vprašamo ali nimajo gospodje nobenega bolj važnega dela? dn Malomarnost ali kaj? Od več strani pni ajajo tožbe, da osebe, ki hočejo storiti razne lopove in hujskače neškodljive, ne dobijo zadostne opore pri oblastnijah. Da, sliši se ceio, da nekatere take lumpe meni nič tebi nič zopet spustijo na svobodo, češ, kaj se bomo s tem ukvarjali in si s tem naprtili novo delo. Ker nam je do države, zahtevamo, da vlada da vsem potrebnim organom (sodnijam, glavarstvom, žandarmeriji in policiji) striktno nalogo,, kako se imajo ravnati. Ostra kazen ne sme izostati, niti za one, ki bi hoteli take zločine spregledati ali potlačiti, ker poslednje naj se v takem slučaju smatra za sokrive. Inače nam protekcionizem, korupcija in razna dvomljiva prijateljstva med gotovimi gospodi zadušijo našo mlado državo. dn Lep čin hvaležnosti. Marsikdo, ki je gledal trpljenje vojnih vjetnikov katere je sistem stare gnile Avstrije gonil hujše kot v starih časih zmagovalci svoje sužnje, se bo spominjal one stotnije vjetih Srbov, ki je 1. 1915 in' 1916 delala na Tržaški in Bleivveisovi cesti. — Še danes imam pred očmi one bedne, shujšane postave, ki so jih surovi ogrski -in du- najski črnovojniki suvali in pretepali. Srd in sočutje obenem nas je obhajalo vse, kar nas je bilo »pravovernih**, čakali smo vsak trenutek, da neopaženo pomoremo lemu ali onemu bra u z jedjo, cigaretami ali obleko. Če smo se srečali na cestt, ko je korakal oddelek se seveda niti pozdraviti nismo smeli, kajti to je bilo še takrat veleizdaja, a oči so govorile, oni kot mi smo bili prepričani, da bomo prosti! — Pretekla so tri leta, največja muka naroda je skoroda dopolnjena. — Te dni enkrat se odpro vrata — in kdo stoji med nami? Oni Srb, ki je fun-giral kot nekak podčastnik pri gori omefijenem oddelku. Tudi on je preživel vojne grozote in se vrnil k svoji majki v staro Srbijo. Štiri tedne je bil doma in [sedaj se je podal na daljno pot k bratom Slovencem, nalašč da se vsem onim, ki so mu svoje dni pomagali, zahvali za njihove bratske čine. Doživel je vse napore in trpkosti vjetniške delavske kompanije na soški solunski in jeruzalemski fronti, pa ni pozabil na dolžnosti — javi se kot prostovoljec na koroško fronto, čeprav bi mu kot zadnjemu sinu ne bilo treba. —- Pa se dobi lopove, ki ne vedo druzega, kot celi dan čez Srbe zabavljati ! dn Tistim, katerim je vseeno. Italija bo v nanovo okupiranih krajih vse moške, ne glede na narodnost, vtaknila v vojaško obleko in poslala begve kam v južno Italijo med kala-brežarje. Kako se bo tem revežem tam doli pri barbarskih »odrešiteljih** godilo si lahko predstavljamo. Pri nas se pa dobijo Še bedaki, ki se tako daleč spozabijo ter vpijejo, da jim je vseeno če so pod Lahi m. Kakšna slepota in zabitost. dn Poročil se je g. Stane Jakša, tajnik Mestne hranilnice v Črnomlju z gdč. Ivico Slatnerjevo iz Kamnika. dn Ruski kružok izbrao je novi odbor. Tečajevi u torkom i petkom u društvenim prostorijama, Gunduličeva ul. 28. („Jutarnji list**, 20. maja) To je v Zagrebu. Kaj pa Ljubljana? dn Dotičhega gospoda, ki ima za me nekaj važnega od okr. glavarstva v Sežani, naprošam, da mi pošlje pod sledeči naslov: Josip Macarol, Sevnica ob Savi Grajska vila. dn Novi šolski tečaj na pod-kovski šoli slov. kmet. družbe v Ljubljani, se prične dne 1. julija 1919. Kdor želi vstopiti, naj vloži do 15. junija t. 1. prošnjo za sprejem, ki naj ji priloži: 1. krstni Ust, 2. domovinski list, 3. zadnje šolsko spričevalo, 4. učno spričevalo, 5. nravstveno spričevalo. Sinovi siromašnih starišev, ki hočejo prositi za podporo, naj pred-lože tudi ubožni list. dn »Jugoslavenska pomorska Matica**. Dne 18. t. m. so v Dubrovniku jugoslovanski pomorščaki in prijatelji morja osnovali društvo ,,Ju-goslovenska pomorska Matica*, ki naj druži in ujedinjuje vse jugoslovanske pomorščake in osebe, ki se zanimajo za pomorstvo. Sedež društva naj bi bil v katerikoli primerni luki jugoslovanske države. Društvo naj proučuj' socijalne in gospodarske odnošaji uaših pomorcev in ribičev, naj zastopa njih interese ter naj skrbi za njih splošno, narodnoprosvetno in strokovno izobrazbo, obenem naj vzbuja zanimanje za pomorstvo v najširših jugoslovanskih krogih. Takoj prvi dan je v društvo stopilo 80 pomorskih častnikor trgovske in vojne mornarice ter plačalo po 200 K ustanovnine. Društvo začne z izdajanjem glasila »Naše morje". Predsednik društva je kapetan Ivan Carič, podpredsednika sta kapetan Nikše grof Cozze in I. Hagija. Ako smo svojčas pristopali k »Mornariškemu društvu", ki je imelo svoj sedež na Dunaju, zato, ker smo se nadejali, da bomo v skupni organizaciji najlažje do razvitka pripomogli' slovenskemu pomorstvu in z njim slovenski pomorski trgovini, bomo pač tem rajši Slovenci pristopali k društvu ki je povsem jugoslovansko in tore!1 povsem naše in od katerega si mO’ remo tem gotoveje obetati procvit. 1 Društveni utemeljitelj postane, kdot j ali naenkrat ali v več obrokih teko«1 \ enega leta vplača najmanj 200 kron-Korporacije in zavodi pa postanejo utemeljitelji, ako plačajo 500 K. -J Pravi člani so samo pripadniki trgovs»e ali vojne mornarice, ostali so sam° društveni prijatelji. — Ako je_ Prav član častnik, plača tekom šestih mesecev vpisnino 100 K in tekom leta 60 K Stanarine. Ako Je pravi Slan pod-Sastnik, mornar ali ribič, plača naenkrat 10 K vpisnine, v letu pa 24 K članarine. Vsak pravi član in vsak društveni prijatelj ima pravico do rednega prejemanja društvenega glasilu. Piavi član postane društveni utemeljitelj, ako tekom enega leta vplača 100 K poleg vpisnine. Društveni prijatelji plačujejo na leto 60 K članarine. dn »Igiganteschl trofei.. Ali«' to za smejat če človek bere take bom' bastične napise nad slikami v laški« ilustrovanih listih? Razne risbe # fotograf je naj predstavljajo velikan®1;, plen, kateiega je dobila »zmagovit® in pi-gumna laška vojska. So tam 4® in 30 5 cm avstrijski možnurji, min°' meti, strojnice in aeroplani, katere 8® Lahi dobili kje v — Tridentu, BolcanJJ ali Vidmu in Gorici -- se »priborjenih že po premirju. Najbrže se pa nabU' ja jo med temi »trofejami" tudi takej ki so jih izvlekli iz blata na »bojn* čiti" okoli Logatca in Postojne. R*3! dobro je, da ima ta »junaški" naro« svojega pajaca D’ Anuncija, ker Jj* svetu je edino on dovoj zmožen, d,, skuje primerne verze na »herolčn® čine strahopetne in vedno tepe?, laške armade. — Kaj bi bilo, če 'j Srbi v primeri s svojimi res velik,IJJ| zmagami delali take pojacade kotL®hJ —■ saj bi bil Beigrad zasut z vp|e njenim vojnim materijalom. ^ dn Spomin padlim junakom*^ Belgradu je bila v sredo popove svečana zadušmca za ubite sveč®. 0. in padle borce za našo domOv‘ t tudi t Slovesnosti se je udeležil iuai ^ko Aleksander, več ministrov ter število zastopnikov [civilnih in v®J oblasti. (LDU) . t dn »Naprej** se včeruL Jof zaganja v me. Ker sem kot stvarno navedel nekaj Prit»2nainovej' imam zoper »Naprejeveg3 "* * _„nl. šega ljubljenčka in varovane škega stotnika Lasniggu, P®?■ . it£j. prej", da se skrivam za fari^l ^} Mirne vesti prepuščam. sodNaiejeve“ ter prosim, da PreCita ” fn vsak napade in moje zagovore, pošteno misleč človek bo p » _ ni pravilno, če morata dve skupaj U ljudi — stanovati v treh sobah in da bi imel eden edin človek in še notabene nemški stotnik kar 4 sobe. Ker sem pri tej vnebovpijoči krivici sam privatno prizadet, bi po «»wap»cjcvc..." ... moral vse hm lacije Lasnigga požret ter ne a..::' Dišati o stanovanjski bedi in krivici v Ljubljani. Ker sem se pa potegnil za pravico sploh in tudi za svojo, ker sem pri tem stanovanju prizadet, kriči „Naprej“ da se skrivam za farizejstvo itd. Čisto po „Naprejevem“ ... A. P. dn Brezposelnost v Trstu. Leta 1914 je bilo zaposlenih v tržaškem pristanišču okoli 10 000 delavcev, sedaj pa jih je samo par sto. V mestu samem pa je okoii 20.000 ljudi, ki ne morejo dobiti nobenega dela. Ljubljanske vesti. 1 Predprodaja vstopnic za ; operetno predstavo Matnzelie Nitouche j za častni večer dvajsetletnice umiri- ; niškega delovanja priljubljenega komika g, Povheta se vrši od danes naprej pri blagajni oaeraega gledišča. 1 Desetletnico svojega obstoja in delovanja praznuje danes Javna ljudska knjižnica gospodarskega dru Štva za šentjakobski okraj v Ljubljani. ; Je to jubilej podrobnega narodnega i dela, tistega defa. ki samo z neumorno j Vztrajnostjo rodi in dosega lepe uspehe, , ka>ero se pa v naši javnosti še ne j ceni tako. kot bi 32 moralo, ampak Se večkrat bagateiizira. Stojimo namreč £*^ališču, da morajo javne ljudske podpirati država in občine, 7.,ra;80 ,nadal'evalnice šole in izobra-ij^°>dstv'o, same pa nimajo sred- : 5 da bi se vzdrževale. Zal, da so same Ke kniižn;ci prepuSčerte le J’ ne uživajo nobene subven-uje al. podpore. Upamo vendar, da * /a4rJle^?v sPremene in da se tudi našim knjižnicam ijjasne dnevi. t Tiskarski škrat, V včerajšnje na,e poročilo o prodiranju jugoslovanskih čet na Koroškem je tiskarski 5>kra< vritul grdo pomoto. Glasiti se mora „Qušcanj“ mesto „303130]“. „n, * »Glasbena Matica". Danes v s-., ? ob 20- ur* pevska vaja za me-xbor- Vsi - polnoštevilno! lVseučtUškako. isija ima svojo •4 redno sejo v soboto dne 31. t. in. °b 17 uri v deželnem dvorcu, I. nadstropje št. 77. 1 Društvo slovenskih profesorjev je podpis ilo tisoč kron državnega podojila. 1 Odvetniški izpit je napravil včeraj z odliko g. dr. Ivan Tavčar, sin ljubljanskega župana. 1 Pevsko društvo „Ljub!janski Zvon“. V nede jo ob desetih dopoldne ^borova seja. V torek, ob 20. uri De ni* ure Pre!* za^*tkom oev-® Vj)jc se sprejemajo novi resni do i Jn- resae 9evke' imajo dober posluh in dober glas ier ne sodelujejo Pri nobenem ljubljanskem društvu. Odbor. 1 Pomanjkanje stanovanj. Ljubljana je zidana za 40, k večjemu 50 tisoč prebivalcev, nemogoče ie nastaniti na 4 n krat 80 000 ljudi To razume vsak, nikdo pa ne more uvideti, zakaj niti občina, niti vojni pobičkarji ne delajo priprav za zidanje novih ali vsaj dvignenje starih zgradb. Tu mora Poseči vlada vmes. Opozarjamo tozadevno, da je srbska vlada po končanih vojskah 1. 1913. izdala zakon ali Sftredbo, da mora vsak lastnik hiše v “clemgradu povišati zgradbo vsaj za ali° Cadst(opje. Kdor bi rega ne mogel vj** hotel, temu jo ima država pra-odrerv^Ptti. Do uresničenja te lepe m0r,| °e ,5|di svetovne vojske s;cer ni deiot Prih, vsekakor pa dokazuje to ciiai * je bilo v Srbiji dosti sa-jair>ega Cuta priporočamo naši vladi, redh2da in tud* da ,zvrŽ!ti slično naje i ni n3?°P’seri škandal, da L,.?.* Pr- neki milijonar lattnik umazane i mene hiše na veleprometni Dunai-cesti? no, J Samomurilni poizkus. Med kaif veronauka v V. razredu tu-■deaM-vl realke se jc včeraj ob polu-51 ustrelil z revolverjem realec Fran Skodlar ravno v trenutku, ko mu je katehet zaklical: „Kaj delaš, Skodlar?* Ranil se je težko spodaj pod srce, a je še nekaj časa stal topo gledajoč, ko ga tovariš vpraša, ali naj gre po duhovnika. Odgovor je bi!: »Ne!* Pozneje se je onesvestil. Odpeljan s,o 'r deželno bolnišnico. Pred dejanjem se je iskreno : ^vil od tovarišev. Doslej še niso nastopile komplikacije in je upanje, da je izven nevarnosti. Vzrok — verski motivi. Upiral se je hoditi k maši. ! Šest vagonov m muf akturnega blaga je policija zaplenila na glavnem kolodvoru v Ljubljani. Italijanski tihotapci so skušali to blago prepeljati z nekim živiinim vlakom iz Trsta preko Ljubljane v Nemško Avstrijo. Blago je oddano oblačilnici v Ljubljani. Govore. da je v to afero zaoletenih več uglednih trgovskih verižnikov. 1 Pes je napadel in na tla podrl 10 letno učenko Vero Kalan, ko je šla v šolo. Pes, kateri je last baronice Sischmarof, na Kongresne n trgu, je od zadaj skočil na deklico, jo vrgel na tla, ji raztrgal obleko ter ji s tem napravil 30' K škode. Pri padcu se je dekletce na roki poškodovalo ter se obenem tudi jako prestrašilo. Gospodarstvo. g Uvoz žigosanih in nežigosa-nih avstroogrskih banko /cev v zasedeno ozemlje. Tržaški uradni list „Osservatore Triestiuo“ objavlja naredbo italijanskega vrhovnega vojnega štaba, da se preklicuje prepoved uvoza papirnatih bodisi žigosanih ali nežigosauih avstroogrskih vrednost v zasedeno ozemlje. g Jugoslovanski bankovci. „Agramer Tagblatt* poroča, da bodo iueli jugoslovanski bankovci, ki se bodo tiskali v Zagrebu, na eni strani srbo-hrvatski (cirilica in latinica) in slovenski tekst, na drugi pa francoski. Da se prepreči ponarejanje, se je zmešala posebna sestava barv in bo tisk izvršen pod strogo kontrolo. g Cementna tovarna v Mojstrani na Gorenjskem pride pod državno nadzorstvo. Te dni sta prišla v Ljubljano iz Trsta z italijanskim avtomobilom dva visoka uradnika splitske cementne tovarne in sta se trudila, da bi jima bilo dovoljeno si ogledati moj-strausko tovarno na licu mesta. Srbski kordon na Jesenicah njima ni dovolil prehoda v Mojstrano. Baje se poteguje splitska tovarna, ki je italijansko podjetje in koje delnice so še vedno kotirane na tržaški borzi, za nakup te tovarne. Vsekakor je umestna skrajna previdnost. g Dvamiljonski kredit trgovcem. Beograd, 28. maja. Ministrski svet je odobril predlog, da se dovoii trgovcem 2 milijona frankov kredita za dobavo blaga iz Francoske. (LDU.) g Poštno in brzojavno ravnateljstvo za Dalmacijo. Belgrad, 28. maja. Kakor se čuje', poštno in K-'oiavno ravnateljstvo za Dalmacijo ne bo v uuuiv.T^u. ampak v Splitu. (LDU) g Angleško - amerikanske trgovske zveze z Jugoslavijo. Belgrad, 28. maja. V Ameriki se je ustanovila „American- Yougoslave Com-pany“, na Angleškem pa „Britannic Yougoslave Company". Obe družbi imaia namen, pospeševati neposredne trgovske in prometne zveze med Jugoslavijo, Angleško in Ameriko. (LDU) g Italija in obnovitev razdejanih mest. italijansko časopisje obširno razpravlja obnovitveno vprašanje. Pred vsem zahteva Italija povrnitev obnovitvenih st riško v od bivše Avstre-Ogrske. Da krije te stroške, namerava Italija zapleniti vse premično in nepremično premoženje podanikov sovražnih držav. Vlada zapleni v Rimu lepe palače, zlasti palače: Venezia, Cafarelli in vilo d’Este. Daije vsa trgovska in industrijalna podjetja, ki so pripadala državljanom neprijateljskih držav. Tudi privatno lastnino zaplenijo. g Reelna trgovina. Naši trgovet se vedno pritožujejo, da se je tekom vojne reelna trgovina popolnoma diskreditirala. To je povsem res, vendar pa je dosti trgovcev takih, ki niso dosti boljši kot verižniki, pa ne mogoče takozvani branjevci, ampak taki, Ki si domišljajo, da so edino oni upravičeni nositi naslov „trgovec“. Evo primerov, Učenci neke ljublj. irg. šole so potrebovali večje množine knjigovod. papirja. V neki papirni trgovini je stala pola papirja v petek 26 vin., v soboto dopoldne 28, popoldne pa že 30 vin. in to pri isti kakovosti. Drug slučaj! Obleka iz finegakamgarna, ki je bil vtihotapljen in kupljen že od petega verižnika stane z delom vred 700 K. Pa naj gre kedo vprašat k ljubi, kon-fekcijonarju ali raanufakturistu! Moška obleka iz navadnega koprivnega blaga stane najmanj 700 K, vsaka iz boljše robe, ki pa nikakor ne nadkriljuje vtihotapljene pa stane 1200 do 1500 K. Lahko se pa reče, da je vse boljše blago, ki je pri nas še na zalogi ah vtihotapljeno, ali pa še iz leta 1914—15 ... Tudi nekatere kavarne so si vedele pomagati. Pravijo enostavno, da točijo ,.pravo" kavo in mani nič tebi nič zvišajo ceno porciji za 20 vinarjev! No gospoda, kdo spada tudi rned navijalce cen? Najnovejše vesti. Celovec in okolica Nemški Avstriji ? Italijanska zahteva. Rim, 29. maja. (ČTU) Iz Pariza javljajo, da se je svet četvorice bavil s celovškim vprašanjem. Italijani zahtevajo, (la se Celovec in okolica pridelita Nemški Arstrjl. (LDU) Italijanske spletke. Italija dovažala municijo in živila za ogrsko rdečo gardo. Dunaj, 30.maja. (ČTU) „Wiener Mmagspost" poroča: Italijanska misija na Dunaju se zadnjih osem tednov dogovarja z vlado v Budimpešti o gospodarskih in političnih stvareh Italija je baje dovažala Madžarom živila in municijo za rdečo armado v ital ij»u'Kih živilskih vozovih in je pnš a s tem v nasprotje z entento, ki M id žare blokira. Italijansko misijo so pozvali, da se o tem izjavi. (LDU) Mirovna pogodba za Nemško Avstrijo. LDU Pariz, 30. maja. (Brezžično.) V četrtek so se zastopniki držav, ki so napovedale Avstriji vojno, sestali na Qui d’Orsayu k tajni seji, kjer jim je bha prečitana vsebina mirovnih pogojev, določenih Avstriji, ministra Svetozar ja Pribičeviča, ki vlada v vseh pokrajinah nenavadno strogo. Demisija bana Palečka! Belgrad. 30. maja. (Izv. por.) V političnih krogih zatrjujejo, da sledi v kratkem demisiia hrvatskega bana Palečka. Njegov naslednik še ni določen. Dr. Radoševič obtožen. Zagreb, 30. maja. (Izv. poroč.) Drz«, nravdnistvo je dvignilo obtožnico proti n. r uskemu intelektualnemu boljševiku dr. Kauo. ’ ču zaradi motenja javnega reda in miru. Ujedinjenje srbske pravoslavne cerkve. Belgrad, 28. maja. Na svečani seji mitropoiuov in episkopov iz vseh krajev našega kraljestva je bilo proglašeno ujedinjenje vseh srbskih ! pravoslavnih cerkev. LDU) Jugoslovani v italijanskem ujetništvu. LDU Split, 30. maja. V Italiji, v Casa Alta, kjer je ujetniški tabor Jugoslovanov, se'je pojavila pegavica, ki neusmiljeno kosi. Na dan umre po 20 oseb. Položaj naših bednih sc rojakov v tem taborišču je skrajno obupen. V tem taborišču so oni Jugoslovani, ki so se pripravili, da stopijo kot prostovoljci v srbsko vojsko aii v Jugoslovanske legije in s katerimi se ravno v3led tega postopa najnečioveč-neje. Primanjkuje jim hrane, obleke in obutvi ter zdravniške oskrbe. Poleg pegavice divjajo v tabollšču še druge bolezni. Ruska kulturna društva čestitajo ujedinjerri Jugoslaviji. Belgrad, 29. maja. (Izv. por.) V Belgrad so dosodi zastopniki političnih in kulturnih organizacij, da čestitajo v imenu ruskega naroda naši vladi k osvobojenju in ujedinjenju Jugoslovanov. M -d njimi se nahaja tudi znani knez Bobrinsky. Belgrad — ruskim ubežnikom, LDU Belgrad, 28. maja. V krogih beograjskega občinstva nastaja Čimdalje večje zanimanje za akcijo, da se nudi čunvečjo podporo Rusom, ki so vsled nasilja boljševilcov tiošli v našo državo. Novi jugoslovanski ruski odbor za pomoč Rusom zbira okoli sebe vse ljudi, da bi .se mogla ta pomoč tudi izvesti. V to svrho organizira tudi več odsekov, med njimi tudi odsek za politično cbv;.šcenje javnega mnenja o položaju v Rusiji. Italijani zapuščajo Šibenik. Split, 29. rtiaja. (DDU) _ Podad-miral Miho se je presd.l iz Šibenika v Zader. Križarki „Europa“ in „San Giorgio" sta odpotovali i c Šibenika v Italijo tec so ostali v šibeniški luki samo dve*italfjan3ki tojpedovki in dva velika amerikanska torpedna rušilca. (LDU). Belgrad, 30.maja. (Izv. poroč.) „ , . v, >, »Epoha* donaša iz Pariza vest, da je j Ollcrustvil liti ( CHkciII. sklenila četverica zaslišati čehoslovaške, jKg iSlovanške, poljske in romunske delegate glede finančnih vprašanj in odredb, ki se r.aj stavijo v mirovno pogodbo z Nemško Avstrijo. mirovni Nemški protiprediogi 4: pogodbi. Pariz, 30. maja. (Brezžično). V četrtek je potekel nemški delegaciji za predložitev protiprediogov dovoljeni rok. Kakor poroča „Petit Parisien", je vsebina nem. protipredlogov znana iz bmojavk, odposlanih iz Berlina v Washington. Glavne točke teh proti-prediogov so: Plačilo odškodnine v znesku 20 milijard, plačljivih do 1926; najvišji znesek skupne odškodnine hodi 100 milijard, izpraznitev nemškega zasedenega ozemlja tekom 6 mesecev, pripustitev Nemčije v zvezo narodov, poverilo mandata Nemčiji za njene prejšnje kolonije; odklonitev izročitve cesarja in vseh za izbruh vojne odgovornih oseb. (LDU) Ministrska kriza — akutna? Belgrad, 30. maja. (Izv. poroč.) Ministrska kriza postaja akutna. Ta kriza ima izvor v trdem stremljenju Zločini oderuštva se sodijo po prekem sodu. Proga, 29. msja. (ČTU) „Ni/. listi" poročajo: Pravosodni minister Soukup je predložil ministrskemu svetu predlog, naj se zločini oderuštva sodijo po prekem soda v 24 urah. V primerih obsodbe se premoženje obsojenčevo sekvestrira za tri leta. (LDU). Grozna vulkanska katastrofa. D u n a j, 30. maja. (Č f U) „LokaI-anzeiger" poroča tz Cmiha: Vulkanska katastrofa na Jivi je zahtevala 15.000 smrtnih žrtev. (LDU) Demonstracije za reformo zakona na Dunaju. Dunaj, 29. maja. (ČTU) Na Dunaju je bila velika demonstracija za reformo zakonskega prava. Pred mestno hišo in parlamentom je bilo zbranih 12 000 demomonstrantov, katerim so govorili Ofner, Zenker in Sever. (LDU. Obnovite naročnino pravočasno, da se Vam pošiljanje lista ne ustavi! Kdo je zakrivil svetovno vojno? Senzacionalna objava pisem cesarja Franca Jožefa — Viljemu II. Zelo značilno je, da prihajajo prav v trenotku, ko si prizadevajo nemški delegatje, odvaliti odgovornost za vojno od Nemčije, ravno iz Nemčije zanimiva odkritja o odgovornosti. List »Gazette de Francfort* posnema iz lista ..Deutsche Politik“ bistveno vsebino avstro-ogrske spomenice, ki je služila kot podlaga usodepolnemu paktu, čigar določbe so morale izzvati vojno. Ta spomenica je spremljevalk pismo cesarja F ranča J o ž e f a I. Viljemu II., kjer razlaga avstrijski cesar n e m š k e m u v z r o-ke, zakaj je monarhija prisiljena, poteptati Srbijo. Noben dokument ne osvetljuje boljše mišljenja mož, ki so povzročili svetovno vojno. Spomenica je bila sestavljena pred umorom nadvojvode Franca Ferdinanda v Sarajevu; pristavili so ji samo nekak postseriptum, kjer omenjajo atentat in pripominjajo, da so se prejšnja domnevanja uresničila. Dunajska in berlinska vlada sta torej igrali n e o d p u s tn o, z 1 o č i n s k o komedijo, — '„u a j v e č j o komedijo, ki jo pozna svetovna z g o d o v i n a“ (kakor se tako radi izražajo nemški diplomatje), ko sta trdili, da oni in njuni narodi niso mogli obvladati razkačenosti radi umora nadvojvode. Vsa gonja nemško-avstrijskega časopisja meseca julija 1914 proti Srbiji in vse klicanje po osveti, ni bilo nič drugega, kakor manever, ki naj bi zakril premišljenost, s katero je bila vojna izzvana. Ko je nemški narod dopustil raz- j širjanje te gonje po časopisju, ko se je S z bojevitimi manifestacijami tudi sam udeležil hujskanja, ko je vdrl kakor povodenj v Belgijo in v Francijo, tedaj se je pridružil prostovoljno nasilnemu napadu, čigar namene in kolovodje bi bil mogel razkrinkati z največjo lahkoto. (LDU.) Zračni polet preko atlantskega oceana. rc. Proda se: is Proda se posestvo z živino, orodjem in pohištvom vred. Posestvo je obdelana. Leži v Dragatušu pri Črnomlju. Natančneje se poizve na binkoštne praznike v Draga-pri Črnomlju. Kati Ov Derjan Dragatuš 39. Sveža jajca po 56 in 60 vinarjev komad ima za oddati tvrdka Osval Dobeic Ljubljana Martinova cesta 15. 681 Proda se dober bencinov motor, 5 HP sedaj še stoječ. Vpraša se pri Ivan Rebeku, klučavničarski mojster, Celje. i»79 Proda se dobra mandolina. Naslov v upravništvu tega lista. 678 Žaga in mlin z vso opravo in poslopjem, ali tudi sama oprava se proda. Ponudbe na upravo lista pod Žaga. 677 Kandite, Koks Oropa, sla-dovne kandirane mauduie, i druge slaščice, more se dobiti na malo i debelo, za na- Pariz. 30. maja. (Pos. poročilo.) Včeraj ob 20. uri je v Lizbono priplul amerikasiski hidroplan „N. C. 4“ iz Punte Delgade. — Hidroplan je pre-plul 1200 milj v 14 urah 15 min. Na poletu preko atlantskega oceana je pristal na Azorskih otokih. Letel je nad morjem v višini 1000 m. Njegov spremljevalec, hidroplan „N. C. 3“ se je moral vslcd goste megle 320 km j r„čbe preporuča se Tomo pred Azorskimi otoki spustiti na morje S Zagrajski, trgovina z južnim j in ga doslej pogrešajo; klical je potoni “J' radijske postaje na pomoč. Preprodajalci! Kremo za čevlje, vaselino za čevlje, cigaretni papir, cigaretne tulčice, pisemski papir v mapah, fino toaletno milo in drugo blago dobite pri Mabter i OplatUa, agentura! i komlsionalni posno, Zagreb, Jelačičev trg it. 28 (polag Narodne kavane). Interesenti za nove pisalne stroje Remington model 1919 po normalni predvojni ceni, naj se blagovolijo obr-v niti na tovarniško zalogo pisalnih strojev Remington Franc Bar, Ljubljana, FranCevo nabrežje št. 5.1 Vinska trgovina Brata Molan, Celje, Priporočata svojo veliko zalogo pristnih ljutomerskih, bizeljskih in dalmatinskih vin, kakor tudi speci-jalno Vermut-vino. = £230 „KINTA“ karbidne svetilke Izdajatelj in odgovorni ureinik: Anton Pesek. Tiska »Zvezna tiskarna" v Ljubljani. sadjem, kanditi i slasčicima, Novo mesto 36. 674 i ------------ ; najnovejšega sestava, fino emajlirane, enostavne, ter popol- Sladkorčke! Karamele v i noma nenevarne razpošilja po poštnem povzetju za ceno kartonih po 140 kom,, karton j 32 K, poštnina posebej e Opozarjamo na brošuro: „Koti naj se potegne pravična meja med Jugoslavijo in Italijo?4 Pisalni stroj | K a!*—, razpošilja po povzetju po pošti, dokler v za- 1 logi Karl Leibner, Celje. 669 j l.epa birmanska darila, j Nikelnaste in srebrne ure z verižicami, uhani, zavratne i verižice srebrne in zlate z j obeski nudi Fr. Čuden Sin, j nasproti giavne pošte v Ljub- ! Ijani. ~ 459 1 sistem .,Smith Prenner“; g »upi se: & se zelo ugodno proda pri murija se kupi ati pa I. BIZILJ, Šelenburgova ulica 1.----------------- G Spisal prof. F. Seidl. Z enim zemljevidom. Založil odsek za zasedeno ozemlje. Cena 1 Verono. Dobiva se po knjigarnah, v apravništvik »Jugoslavije* v Ljubljani, Celju, Mariboru, Ptuju in Novem mestu. Hiša z gostilno in žganjetočem, v sredini mesta CELJA, se po razmeroma nizki ceni nemu-■ doma proda. Pojasnila da iz * prijaznosti g. Rudolf PIbroutz | v Celju, Glavni trg, štev. 4. Naznanilo I P. n. občinstvu uljudno naznanjam, da sem preselil svojo čevljarsko in usnjarsko trgovino iz Domobranske ceste štev. 5 na Sv. Petra cesta Št. 28 (poprej Besednik) v Ljubljani. Priporoča se za mnogobrojni obisk Aleksander Oblat. Leopold Grošelj stavbeni in umetni ključavničarski mojster Spodnja Šiška štev. 117 naznanjam p. n. slavnemu občinstvu, vrnivši se od vojakov, ,da sem začel zopet izvrševati mojo obrt. Uljudno se priporočam: v mojo stroko spadajoče delo bodem izvrševal točno in po ceni. Pozor trgovci špecerijske i delikatesne robe! Imamo za prodati (veče količine trapista po K 30’— kg, zatim običnog sira po K 6’— kg i sladkog , maslaca (Teebutter) po K 40—kg. Narudžbe prima Kovač i Stančič, Pitomača (Hrvatska). |a živo štajersko ne-1 rutnimo razpošilja po najnižjih dnevnih censh Martin Šumak, razpo-šiijalnica saje in perut trne v Krapju, p, Cven pri Ljutomeru. 1173 Pile m 1059 PST žage orodje “tBd za vse svrhe priporoča ODON KOUTNY vzame v najem v kakem j večjem kraju Slovenije. Ponudbe pod »Pekarija" ua upravništvo „Jugoslavije“ Ljubljana 657. j Trgovina se kuni ali i>a i vzame v najem, takoj ali pa pozneje v kakem večjem kraju Slovenije Ponudbe pod A. B. m upravništvo »Jugo- • siavije", Ljubljana. 658. I Glavno zastopstvo „KINTA“ svetilk, Lju-bljane, Dunajska cesta xa. ==¥=.=== Telegrami: K1NTA Ljubljana. — •MvsnuutMMM« ' Rudolf Rus, Kranj priporoča svojo bogato zalogo ur briljantov, zlatnine in srebrni**® po najnižjih cenah. Postrežb točna in solidna. Prva slovenska kavarna Službe; rs Sprejmejo se izurjene j šivilje v trajno delo proti j dobri plači. Marije Serezije : cesta 18. vrata 104. H. nads. 684 ; Predaj alka Sl let stara ' špeceriske in manufakturne stroke išče mesta Gre tudi ’ kot blagajničarka ali v pisarno najraje v Celje ali Zagreb. Ccnj. ponudqe pod .Štajerka1 j špecijalna trgovina jeklenine na uPravo Jugoslavije. 682 in tehničnih potrebščin Pridna, poštena deklica Ljubljana,Kolodvorska 'i išče služoe za vsa opravila ulica štev. 37. Advokat dr. Albin Smole Ljubljana, Danajska c. 20 Uradno ure: dopoldne od */29. do 12. popoldne od J/23. do */26. Uradne ure specijelno m davčne zadeve (davčne nasvete, davčne informacije, prevzem davčnih za stopstev): D 65 popoldne od y2S» do */24. v Mariboru se priporoča Jugoslovanom domačim in tujim, ki prihajajo v Maribor. — Postrežba točna- Rudnik v Kočevju potrebuje proti takojšnjemu vstopu vodjo za bager (Baggerfiihrer) Reflektantje naj se zglasijo do najpozneje 5 junije pri reprezentanci »Trboveljske pretnogokopne j družbe" v Ljubljani. Knafljeva ulica 13, kjer Kočijama zanesljiva, so- j jmajo predložiti izpričevala in druge potrebne izkaze ttza koč>joV1n,r\ za^težko I ki Pri£ai° ° niih zmožnosti in dosedanjem za-vožnjo) išče proti 200-3C10K j poslenju. mesečno, dobri hrani ter_s j ————— ova slovenska „N A R O D N A K A V A R N A“ v Mariboru, otvor-jena s 24. majem 1919 se priporoča domačinom iu Jugoslovanom splph- Leopoldina Štelcef kavarnarka. prevzame tudi gvspodinjsivo v Ljubljani. Naslov pove upravištvo v Ljubljaui in Mariboru. 680 i -4- prenočiščem v hlevu. I. Gl- . govič, veletrgovina vina, ; žganja in slivovke, ter tvor-niča suhomesnate robe, Nova j Gradiška, Slavonija. 673 Ra zn o: ESL Poizvedba! Iščem gosp. ■ Makuc iz Stare gore, kateri , je služil kot uradnik na po- | ] staji v Hudi južni (njegova | j soproga je doma ir. Skofle ; Loke). Kdor kaj o njem ve, naj mi proti povračilu stroš-j kov na upravništvo lista. 675 staro in novo, slivovko, rum itd. [ Dopisovanje m ženitne ponudbe I Resen ženitna ponudba! «11 liim r.n namigih -ir l Dobro situirana vdeva brez nndnu po najm^ik c«ut. , ctrok y 3? ie(U( že)j znanja KtlTOti »SUH 'i v svf*10 takojšnje možitve z i 3 - j gospodom, najraje trgovcem. crnht* rlnhrtf1 1 enako dobrodošet tudi po-fcUiic guue, uuurc 8egtniIf orinien:e starosti. vreče. M. Rant, Kranj. sestnik, primerne starosti. Glavni pogoj zdravje in plemenito srce. Le resne ponudbe ev. s sliko pod šifro »Zlata sreča" na upravo lista. «83 Mestna hranilnica v Kranju obrestuje hranilne O 01 brez odbitka vloge po |o rentnega davka katerega plačuje hranilnica iz lastnega. Narasle in n ,eta __ njene vložne obresti pripisuje h kapitalu vsakega poj * treba t. j. dne 30. junija in dne 31. decembra — ne da bi vlagateljem se zglašati radi tega pri hranil«,c ‘ Splošni rezervni zaklad (lastno premoženje)*^., milijona kron! — Hranilnica posoja na zemli apd0| l-na leto in na amortizacijo v 36 letih, tako da **a *l1lreStiTU nik v teku 36 let popolnoma poplača posojilo 100 K * ® vred, ako plačuje vsakega pol leta po 3 krone. Koncem junija 1918 je bilo stanje bran. vlog nad 9 milijonov 700.000 kron. Posojil na zemljišča ter posojil občinam. ffj nad 2 milijona 700.000 kron. W