GLASNIK OKRAJNEGA LJUDSKEGA ODBORA LJUBLJANA LJUBLJANA, 9. avgusta 1960 Leto VIL, štev. 61 OBČINSKI LJUDSKI ODBORI OBČINA LJUBLJANA-RUDNIK 487 Na podlagi 14. In 39. člena temeljnega zakona o proračunih ln finansiranju samostojnih zavodov (Ur. L FLRJ št. 52-847/59) in 3. točke 26. člena statuta občine Ljubljana-Rud-nik je občinski ljudski odbor Ljub-Ijana-Rudnik na seji občinskega zbora in na seji zbora proizvajalcev dne 9. aprila 1960 sprejel ODLOK o proračunu občine Ljubljana-Rudnik za leto 1960. 1. člen Proračun občine Ljubljana-Rudnik za leto 1960 s posebnimi prilo-Kami obsega: I. OBČINSKI PRORAČUN din Z dohodki v znesku 195,664.000 z izdatki v znesku 193,700.000 blokirani del dohodkov V znesku 1,964.000 PREGLED DOHODKOV IN IZDATKOV PRORAČUNA OBČINE LJUBLJANA-RUDNIK ZA L. 1960 PO DELIH Dohodki: din 1. del - Skupni dohodki 108,283.000 2. del — Posebni dohodki 86,381.000 3. del - Ostali dohodki 1,000.000 Skupaj dohodki 195,664.000 Izdatki: 1. del — Prosveta in kultura 59,537.000 2. del — Socialno skrbstvo 16,917.000 3. del — Zdravstvena zaščita 14,035.000 5. del — Državna uprava 38,500.000 6. del — Komunalna dejavnost 31,520.000 8. del - Dotacije 18,200.000 9. del — Obveznosti 7,200.000 10. del — Proračunska rezerva 7,791.000 V letu 1960 blokirani 1,964.000 Skupaj Izdatki 195,644.000 čimbolj razvijati kmetijsko proizvodnjo; 5. za zboljšanje življenjskih razmer prebivalstva je treba posvečati posebno pozornost: — gradnji stanovanjskih, šolskih in zdravstvenih objektov, — povečanju uslužnostno obrtnih delavnic, Družbeni bruto proizvod: skupaj 1958 3,651.766 V tem: družb, sektor 2,508.317 zaseb.sektor 1,143.449 Narodni dohodek: skupaj 1958 1,886.438 V tem: družb, sektor 1,045.013 zaseb.sektor 841.425 — vzdrževanju cest in komunalnih naprav, — razvoju In delu stanovanjskih skupnosti. 6. vsled ugodnih pogojev za razvoj turizma treba skrbeti za modernizacijo obstoječih turističnih in gostinskih obratov in pristopiti h gradnji novih turističnih objektov. II. poglavje Družbeni bruto proizvod in narodni dohodek V letu 1960 se predvideva naslednji porast družbenega bruto proizvoda in narodnega dohodka: v 000 din Indeks Indeks 1959 1960 59/58 60/59 4,114.014 4,795.301 112,6 116,5 3,016.214 1,097.800 3,573.024 1,222.277 120,2 95,9 118,4 111,3 V Indeks 000 din Indeks 1959 1960 59/58 60/59 2,127.238 2,496970 112,7 117,4 1,335.482 791.756 1,600.128 896.842 127,7 94,0 119,7 113,3 II. FINANČNE NAČRTE PRORAČUNSKIH SKLADOV din z lastnimi razpoložljivimi dohodki v znesku 6,801.000 1 Izdatki v znesku 9,501.000 8 Presežkom izdatkov v znesku 2,700.000 2. člen Primanjkljaj v finančnih načrtih Proračunskih skladov v znesku AIOO.OOO dinarjev se krije z dota-c*jo iz občinskega proračuna. 3. člen Nove nastavitve pri občinskih ^r8anih in zavodih, za katere v Predračunih niso predvideni kre-se morejo izvršiti le po prejš-. J« Pritrditvi sveta za družbeni plan n finance. 4. člen Predračune občinskih organov in r*v°dov, ki bodo v letu 1960 na no-i, ,ustanovljeni, potrjuje občinski ‘mdski odbor 5 člen č| krediti, ki so v predračunih ob-pn.h organov in zavodov predvi-datv Za h°norarie in posebne do-nj.tke, se smejo virmirati le s prejš-m 01 Pristankom sveta za družbeni Plan In finance. - 6. člen je za družbeni plan in finance Čet"°blaščen, da razpolaga s tremi skii nami letnega plana proračun-ro, rezerve proti naknadnemu poboji11 občinskemu ljudskemu od- h, 7. člen : v jL °dlok velja od dneva objave : okr^mku... uradnem vestniku : »d ya Ljubljana, uporablja pa se januarja 1960. St' 03/1-0-756/1-60. Ljubljana, dne 9. aprila 1960. Predsednik Občinskega ljudskega odbora Tone Zupančič, 1. r, 428. Na podlagi 3. točke 26. člena statuta občine Ljubljana-Rudnik, v zvezi z določbami zveznega družbenega plana za leto 1960 (Ur. list FLRJ št. 52-845/59), družbenega plana LRS za leto 1960 (Ur. list LRS ŠL 2-3/60) in družbenega plana okraja Ljubljana za 1. 1960 (»Glasnik« št 20/60) je sprejel občinski ljudski odbor Ljubljana-Rudnik na seji občinskega zbora in na seji zbora proizvajalcev dne 9 aprila 1960 Družbeni plan občine Ljubljana-Rudnik za leto 1960 PRVI DEL Temeljne naloge In smernice za razvoj gospodarstva občine za leto 1960. I. poglavje Družbeni plan občine Ljubljana-Rudnik temelji na smernicah zveznega, republiškega in okrajnega družbenega plana za leto 1960 ter obsega sledeče najvažnejše naloge: 1. povečanje proizvodnje pri vseh gospodarskih dejavnostih; 2. povečanje delovne storilnosti v vseh gospodarskih strokah, posebno v industriji, obrti in kmetijstvu. V zvezi s povečanjem delovne storilnosti bo treba skrbeti za racionalno zaposlovanje delovne sile, izboljšanje organizacije dela, nagrajevanje po učinku in za strokovni dvig kadrov; 3. razpoložljiva sredstva je treba neposredno ali pa z združevanjem vlagati tako, da se bo dosegel najboljši učinek v pogledu razvoja proizvodnje in družbenega standarda; 4. ker je občina Ljubljana-Rudnik pretežno kmetijskega značaja, je poleg ostalih panog gospodarstva Po posameznih gospodarskih panogah je predviden sledeči po- rast družbenega bruto proizvoda: 1958 1959 1980 Indeks 59/58 Indeks 60/59 Gospodarstvo skupaj 3,651.766 4,114.014 4,795.301 112,6 116,5 V tem: industrija 1,775.200 2,117.100 2,399.000 119,2 113,3 Kmetijstvo skupaj 884.401 835.700 968.359 94,4 115,8 V tem: družb, sektor 33.052 44.000 62.500 133,1 142,0 priv. sektor 851.349 791.700 905.859 92,9 114,4 gozdarstvo 132.943 150.294 162.000 113,0 107,6 gradbeništvo 143.738 213.236 228.000 148,3 106,9 promet zasebni 21.000 22.100 23.311 105,2 105,4 trgovina 73.129 81.410 92.824 110,9 114,0 Gostinstvo skupaj 118.763 130.469 140.018 109,8 107,3 V tem: družb, sektor 81.863 92.369 100.900 112,8 109,2 priv. sektor 36.900 38.100 39.118 103,2 102,7 1958 1959 1960 Indeks 59'58 Indeks 60/59 Obrt skupaj 292.537 365.400 551.489 124,9 150,9 V tem: družb, sektor 58.337 119.500 297.500 204,9 257,3 pri vat. sektor 231.200 245.900 253.989 104,9 103,2 Komunala 86.900 87.005 90.000 100,1 103,4 Kmet. zadruge 123.155 111.300 140.300 90,4 126,0 skupaj družb, sektor 2,508.317 3,016.214 3,573.024 129,2 118,4 skupaj priv. sektor 1,143.449 1,097.800 1,222.277 95,9 111,3 Povečanje proizvodnje bo doseženo predvsem z ustanovitvijo novih obrtnih podjetij in povečanjem kapacitet že obstoječih gospodarskih organizacij. Na povečanje proizvodnje bo vplivala tudi delovna storilnost in način nagrajevanja. III. poglavje Industrija V letu 1960 se predvideva povečanje fizičnega obsega industrijske proizvodnje za 12*/o proti letu 1959. To povečanje je razvidno iz sledeče tabele; STRAN 280 GLASNIK v cenah za 1. 1956 — vrednost v 000 din Gospodarska organizacija 1958 195» 1980 Indeks 59/58 Indeks 80/69 Posav. rudniki 105.993 87.791 112.972 82,8 128,7 Kov. ind. Ig 170.673 322.436 356.942 188,9 110,7 Utensilia 375.592 399.157 421.064 106,3 105,5 LPI Podpeč 531.245 627.926 670.931 118,2 106,8 Vedrog 165.548 238.825 317.840 144,8 133,0 Stavb, mizarstvo obrat Škofljica 165.963 153.034 170.316 92,1 111,0 Skupaj 1,515.014 1,829.169 2,050.065 120,7 111 Posamezne gospodarske organizacije bodo v letu 1960 usmerjale svoj razvoj predvsem takole: Posavski rudniki svinca, cinka in barita Ta gospodarska organizacija ima obrat v Litiji, na katerem se bo v letošnjem letu zgradila flotacija, ki je za nadaljnji razvoj tega obrata nujno potrebna. Poleg obrata v Litiji obstoja obrat tudi v Plešah, ki se bo povečal s črpanjem kamnolomov in peskokopov. S povečano proizvodnjo v Plešah in novo flota-eijo se bo v prihodnjih letih povečal bruto produkt za 100 milijonov dinarjev. Kovinska industrija Ig To podjetje namerava v tekočem letu vložiti v svoja osnovna sredstva okoli 30 milijonov din za nabavo pol-avtomatskega stroja za zapiranje sodov, električnega varilnega aparata z elektronskimi merilnimi napravami, stružnice in 100 tonske ekscentrične stiskalnice. Namerava se urediti tudi obrat za predelavo odpadne pločevine v razne potroš-ne predmete. Podjetje bo v tem letu pripravilo investicijski elaborat za razširitev obrata. Tovarna tekstilnih potrebščin »Utensilia« Ta gospodarska organizacija, ki proizvaja razne rezervne dele za tekstilno industrijo, bo v letu 1960 uvozila 3 stroje za produkcijo rezervnih delov za tekstilno industrijo. Podjetje bo letos izgotovilo investicijski elaborat za rekonstrukcijo celotne tovarne, s čemer bo tovarna zadostila vsem potrebam po nekaterih nadomestnih delih za tekstilno industrijo za vso državo. Lesno predelovalna industrija Podpeč V letu 1960 bo podjetje uredilo svoj obrat v Robu. Na tem obratu bo podjetje izdelovalo razne polizdelke in vršilo usluge za druga industrijska podjetja v obliki kooperacije. Predviden Je tudi uvoz strojev za lesno galanterijo, nekaj strojev pa bodo izdelali v svojih delavnicah. Z novimi stroji se bo povečala proizvodnja in znižali proizvodni stroški. Podjetje bo v tem letu vložilo tudi znatna sredstva v objekte družbenega standarda, t. j. v gradnjo stanovanj in objektov za oddih delavcev. »Vedrog« Ta obrat proizvaja vse vrste kozmetičnih preparatov in je do sedaj obratoval v sklopu podjetja Vele-drogerija Ljubljana. Po sklepu delavskega sveta podjetja pa se je obrat Vedrog na Lavrici osamosvojil v samostojno podjetje. Podjetje bo v tekočem letu preuredilo delovne prostore in uvedlo proizvodnjo novih artiklov, kar bo v veliki meri vplivalo na večjo proizvodnjo. Stavbeno mizarstvo — obrat Škofljica Stavbeno mizarstvo Ljubljana ima v Škofljici svoj obrat - žago. Ta gospodarska organizacija ima že izdelan investicijski program za zgraditev lesnega kombinata, h kateremu se priključita še podjetje »Tesar«, Parmova ulica in »Tesarstvo«, Ižanska cesta. Skupni Investicijski stroški za gradnjo kombinata bodo znašali 1,5 milijarde dinarjev. Ko bo kombinat dokončno zgrajen, bo v njem zaposlenih preko 700 delavcev, bruto produkt pa bo znašal preko 900 milijonov din. Kombinat je še v začetni fazi gradnje, zgrajen pa bo v dobi 4 let. Vrednost bruto proizvodnje v industriji se proti letu 1959 poveča za 281,9 milijona din. Gibanje družbenega proizvoda v industriji je razvidno iz tele tabele: v 000 din Gospodarska Družbeni bruto proizvod Indeks organizacija 1959 Utensilia 579.900 Posavski rudniki 69.700 Kov. industr. Ig 532.500 Vedrog 233.000 LPI Podpeč 526.000 Stavbeno mizarstvo obrat Škofljica 176.000 Skupaj 2,117.100 Družbeni bruto proizvod v indu- stri ji se bo povečal za 13,3%, delovna sila pa za 2,3%, kar pomeni povečanje produktivnosti za okoli 9,4 %. IV. poglavje Kmetijstvo V letu 1960 se predvideva, da se bo kmetijska proizvodnja ob ugod- 1960 60/59 - 671.000 115,7 76.300 109.4 652.700 122,5 259.000 111,1 550.000 104,5 190.000 108,8 2,399 000 113,3 nih vremenskih razmerah v primerjavi z letom 1958 povečala za 25%. Izboljšana agrotehnika ob izvršenih hidromelioracijskih delih bosta bistveno vplivala na povečanje kmetijske proizvodnje. V primerjavi s prejšnjimi leti se predvidevajo naslednji pridelki: v mtc/ha kmetijstvo družbeni kooperao. ostali priv. skupaj 58 59 60 sektor 58 59 60 58 58 60 sektor 58 58 60 Pšenica visokorod. 28 25 42 30 45 28 25 40 — Pšenica domača 16 14 25 20 18 35 15 13 16 Ječmen 15 15 19 21 17 30 — — 30 14 14 18 Krompir 178 119 202 360 159 300 — 250 250 177 117 180 Travn. seno 24 26 31 30 36 60 — 50 60 23 25 30 Seno črne detelje 40 48 57 95 37 80 75 39 49 50 Seno lucerne 42 54 67 66 80 90 — — 80 41 55 60 Silažna koruza 245 230 350 410 420 430 219 230 350 Pesa 227 203 351 416 418 450 — — 450 226 203 310 Predvideni porast bo možen predvsem zaradi povečanja kmetijske proizvodnje na obratih družbenih posestev, zlasti v razvoju moderne živinorejske proizvodnje in pa z vključevanjem zasebnih kmetovalcev v pogodbeno sodelovanje s kmetijsko zadrugo, za kar bodo morali skrbeti zadružni sveti. V družbenem sektorju, t. j. na obratu Brest kmetijskega posestva Barje in na obratu Turjak, obratu kmetijskega gospodarstva Grosuplje bo zlasti povečan stalež goveje živine, za katero bodo zgrajeni tudi hlevi na arondlranih zemljiščih. Obrat Brest bo zgradil hlev za 200 glav goveje živine. Na tem obratu bo zgrajeno tudi skladišče za reprodukcijski material in remiza za kmetijske stroje. Nabavljena bosta dva traktorja z vsemi priključki in izvršile se bodo agromelioracije na površini 142 ha. Že arondirana zemljišča na petih kompleksih (Brest, Ključe, Mali deli, Matena in Podkraj) se bodo povečala z vključevanjem še preostalih zemljišč SLP in zemljišč, ki jih nudijo zasebniki v večleten zakup. V cilju vključevanja barjanskih površin za kmetijsko proizvodnjo bo Zavod za gospodarsko ureditev ljubljanskega barja izdelal osnovni načrt za organizirano kmetijsko proizvodnjo na Barju. Večletne investicije za celotno področje ljubljanskega barja bodo znašale preko 6 milijard dinarjev, za kar je že izdelan investicijski elaborat. Ze v letošnjem letu se bo pristopilo k urejevanju Iškega bazena za načrtno kmetijsko proizvodnjo, za kar so že dani pogoji, saj so glavna regulacijska dela na Iščici že v zaključni fazi. Kmetijske zadruge bodo osnovale zadružne ekonomije na zemljiščih, ki jih nudijo zasebniki v večleten zakup. V svrho zatiranja rastlinskih bolezni in škodljivcev bo izvršeno škropljenje vseh krompirišč proti koloradskemu hrošču in krompirjevi plesni. Prav tako bo treba začeti organizirano akcijo za zatiranje plevelov s herbicidi. Zaradi večje mehanizacije se predvideva zmanjšanje števila konj in povečanje števila govedi. Na povečanje števila govedi bo vplivala tudi prepoved klanja telet in Zboljšanje krmske baze predvsem na ljubljanskem barju. Kmetijske zadruge bodo povečale pitanje mlade živine. Umetno osemenjevanje bo zajelo vse govedi, razen v hribovskih predelih, kjer je umetno osemenjevanje otežkočeno. V sadjarstvu bo potrebno asa-nirati stare opešane sadovnjake. Stare sadovnjake bo potrebno pomladiti s precepljanjem na donosnejše sorte. Zimsko obvezno čiščenje ih škropljenje sadnega drevja bo preprečilo širjenje kaparja ter drugih bolezni in škodljivcev. Predvideni porast poljedelske proizvodnje temelji predvsem na povečanju organizirane proizvodnje. Tako bo v pogodbeno sodelovanje zajeto 2094 ha zemljišč ali 18,2% obdelovalnih površin, od tega 1122 hektarov njivskih površin. Povečalo se bo predvsem pridelovanje krmskih rastlin na račun žit. V. poglavje Gozdarstvo Obseg sečnje bo v primerjavi ' prejšnjim letom povečan za 4 0/°-Sečnja bo zajela 22.000 m3 iglavcev in 25.900 m3 listavcev. Predvidenih je več različnih del na področji* obnove in nege gozdov. Posejanih bo preko 50.000 različnih gozdnih j sadik. Nadaljevano bo tudi poskus-, no sajenje topola v obliki plantažnega nasada v Vrbljenju. Težiš#! meliorativnih pogozdovanj in obnovitvenih del bo na področju »žele-nega pasu« in na posekah kostanj6, vih dreves, napadenih po kostanj6” vem raku. Z izvajanjem potrebnih agrotehničnih ukrepov, t. j. s setvijo priznanega semena, gnojenjem z umetnimi gnojili, zatiranjem rastlinskih bolezni in škodljivcev ter s strojno obdelavo bo možno doseči optimalne pridelke. Poraba umetnih gnojil se bo predvidoma povečala za 15 % v primerjavi z letom 1959. Pri uvajanju mehanizacije bo moral zadružni sektor s svojim strojnim parkom zagotoviti proizvajalcem v kooperaciji vso strojno obdelavo. Nabaviti bo potrebne traktorske priključke in zgraditi remize za kmetijske stroje. Prav tako bo potrebno zgraditi skladišča za reprodukcijski material. Da bodo kmetijske zadruge kos vsem nalogam, se predvideva združitev nekaterih šibkejših kmetijskih zadrug. Iz varstvenih razlogov je pred vi-dena izgradnja novih požarnih st6' v predelih Iške in na Turjaku t6* naprava novih protipožarnih pos6** ob železnici na področju k. o. L6' n išče. V posameznih kulturah je tret* izboljšati biološki način zatirani" gozdnih škodljivcev. V ta namen *■" v letu 1960 nabavljenih 200 noV*p valilnic za razmnoževanje in vzr ustanovil knjigovod-fin center> v katerem se bo vodila uančno-knjigovodska služba za vsa JetJa**8 g°6tins*(a *n obrtna podla, ?e Pred letno turistično sezono Ciin®*38 Poostriti sanitarno inšpekcij^ V družbenih in zasebnih gostl- ljudski odbor bo pri-j« u u. Vsem gostiščem, da poveča-x, Konjske kapacitete. Ker bo ob-,1 ljudski odbor gostiščem pred-PKvSsloe obveznosti, ki bodo Je od rednih dajatev, bo istočas-1« °d njih zahteval, da tako dob-rtlt 8 sredstva uporabijo za preureja * lokalov. V večjih krajih, kjer zaposleno več delovne sile, t. J. UriJm ’ v ^^h in v Škofljici bo 111 obrate družbene prehrane P° obstoječa gostišča zadolžiti, da v 000 din bruto produkt indeks 1960 60/59 27.000 104,6 16.500 118,3 16.500 107,8 4.200 105,4 7.200 107,4 6.800 109,6 7.000 107,6 5.200 108,3 3.100 103,3 3.800 100,0 3.500 150,1 100.800 109,1 39.818 102,7 140.618 107,3 v svojih obratih nudijo ceneno hrano tamkaj zaposlenim delavcem. V letu 1960 bo v občini več poudarka na razvoju izletniškega turizma, za katerega je mnogo možnosti glede na bližino mesta in naravne lepote. Pred leti zgrajeni dom v Iškem Vintgarju ne zadovoljuje potrebam in nalogam naraščajočega turizma. Občinski ljudski odbor bo v tem letu pričel s preurejanjem gostinskih kapacitet, predvsem s povečanjem kuhinje in restavracijskega prostora. Nameravajo se zgraditi depandanse. Uredil se bo parkirni prostor, zgradila razna igrišča in asfaltirala cesta. Občinski ljudski odbor in Turistično olepševalno društvo Ljubljana-Rudnik gradita s prispevki podjetij in turistične zveze Dom na Ku-reščku. Gradbena dela tega objekta bodo znašala 15 milijonov dinarjev. Jezero pri Podpeči, ki Je v neposredni bližini Ljubljane, in za katerega so že izdelani načrti, bo do sezone urejeno. Urejen bo dostop do jezera, parkirni prostor, sanitarije in okrcpčevalnlca-bufet. To ureditev bo Adaptirali se bodo preostali deli stavbe v Vrbljenju in nabavili potrebni stroji. To podjetje, ki že izdeluje vse vrste vat, bo izdelovalo tudi flanelaste rjuhe in ostale proizvode iz flanele. »Gradbeni materiali«: Podjetje je bilo ustanovljeno pred nekaj meseci. V tekočem letu bo pričelo izdelovati poleg strešne opeke in betonskih cevi tudi teracerske izdelke in ostale gradbene elemente. Za pridobitev novih delovnih prostorov bo prenovljena večja,lesena lopa na Lavrici. »Galvanotchnlka«: To je lani ustanovljeno podjetje za k romanje, cinkanje in niklanje, ki bo imelo v tekočem letu z uslugami najmanj 20 milijonov din prometa. Ker pa so po teh uslugah velike potrebe, bo podjetje povečalo delovne prostore in nabavilo nove stroje. Lesno in kovlnolivarsko podjetje Galjevlca: Podjetje, ki je bilo ravnotako ustanovljeno lani, bo letos proizvedlo že za 70 milijonov din raznih izdelkov. To podjetje bo povečalo mizarsko delavnico na Igu in uredilo tapetniško delavnico, v kateri je že sedaj zaposleno več ženske delovne sile. Povečana bo tudi proizvodnja livarne. Pletilstvo — Lašče: Trenutno dela v neprimernih prostorih, bo pa v tekočem letu dobilo nove prostore, kar bo vplivalo na znaten dvig proizvodnje. Podjetje bo nabavilo nekaj pletilsldh strojev, ki bodo omogočili, da se zaposli od-višna ženska delovna sila. Za razvoj obrti bo dano gospodarskim organizacijam v letu 1960 iz občinskega družbenega sklada 12 milijonov din. Podjetje »Inter Obrt« Ljubljana že urejuje obrat za izdelovanje predmetov iz plastičnih mas v Laščah in adaptira večji prostor za lesno ga- lanterijski obrat. Predvideno Je, da bo urejena tudi pletama v Kan-lovici. Isto podjetje urejuje svoj lesno predelovalni obrat v Zapotoku, kjer bo že letos zaposlenih okoli 40 delavcev. Vsi našteti obrati, ki Jih organizira podjetje »Inter Obrat« bodo obratovali že v mesecu maju. Ker so v Laščah velike možnosti za razvoj obrti, se bo tu gradila trafo postaja, ki bo zadovoljevala tamkajšnje potrebe po električni energiji. Naloga pristojnega sveta bo tudi letos, da najde možnosti za nadaljnji razvoj obrti in da po možnosti ustanovi naslednje obrti: a) ključavničarstvo in kleparstvo; b) komunalno podjetje; c) pleskarstvo; č) razne obrtne servise pri stanovanjski skupnosti. Ker so sredstva za razvoj obrti minimalna, bodo obrtna podjetja med seboj sodelovala v kooperaciji, predvsem pa iskala možnosti, da se povežejo v kooperaciji z večjimi gospodarskimi organizacijami. Občinski ljudski odbor bo v tekočem letu pri določanju pavšalnih obveznosti upošteval potrebo po razvoju obrti, predpisal nižje pavšalne dajatve in s tem omogočil, da pred- ' vsem novoustanovljena podjetja povečajo svojo dejavndst. Ker primanjkuje v družbeni obrti strokovnega kadra, bo posvetiti več skrbi dotoku in vzgoji vajencev. Na območju bivše občine Lašče in s sodelovanjem podjetja »Inter obrt« je proučiti možnost razvoja in povečanja proizvodnje izdelkov domače obrti, predvsem tistih izdelkov, ki so namenjeni za izvoz. Zasebna obrt Tudi v bodoče bo občinski ljudski odbor izdajal obrtna dovoljenja, in sicer le za uslužnostno dejavnost. Skupni promet zasebne obrti bo znašal 277 milijonov din, kar je za 9 milijonov več kot lani. X. poglavje Komunala V tej panogi sta v občini le dva obrata: Pekama Galjevlca ter Elek-tro Ljubljana-okolica, katerih bruto proizvod bo znašal 90 milijonov din, kar je za 3,4 % več kot preteklo leto. Za hitrejšo izvedbo raznih komunalnih del bo občinski ljudski odbor ustanovil komunalno podjetje, katerega naloga bo tudi vzdrževanje cest. Za izboljšanje električnega distribucijskega omrežja bo Elektro Ljubljana-okolica zgradila novo trafo postajo na Igu. V Laščah pa bo za potrebe razvijajoče se obrti podjetje Elektro Kočevje prav tako zgradilo novo trafo postajo. Skrb za ureditev in vzdrževanje javnih zelenic in parkov ter nasadov bo prevzela stanovanjska skupnost, ki je na tem tudi zainteresirana. ! XI. poglavje Osebna potrošnja In družbeni standard Dvig osebne potrošnje in družbenega standarda bo za visel od povečane gospodarske aktivnosti in produktivnosti dela. Posebno skrb po posvetiti razvoju tistih panog, ki neposredno vplivajo na dvig življenjskega standarda, t j. kmetijstvo, komunala, uslužnostne obrti in servisi pri stanovanjskih skupnostih. Večji del sredstev proračuna in skladov bo v tekočem letu namenjen za gradnjo stanovanj, za razvoj šolstva in zdravstva, za komunalne objekte in za organiziranje servisov pri stanovanjskih skupnostih. STRAN 288 GLASNIK Za razbremenitev zaposlenih žena bo že v tem letu ustanovljen na Livadi ob Ižanski cesti otroški vrtec. Ta vrtec bo urejen s sredstvi občinskega ljudskega odbora in sredstvi društva prijateljev mladine pri okrajnem odboru SZDL. Za čim hitrejše izvajanje stanovanjske izgradnje so že izdelani oz. so v izdelavi urbanistični načrti, po katerih se bo izvajala stanovanjska izgradnja. Izdelan je zazidalni načrt za občinski center, zazidalna skica ob Dolenjski cesti pri postaji Rakovnik in zazidalna skica za naselje Vinterca. V izdelavi so načrti za izgradnjo križišča pri Karlovškem mostu. Letos so predvidene naslednje gradnje objektov družbenega standarda: Zdravstveni dom ob Dolenjski cesti, osnovna šola Oskar Kovačič ob Dolenjski cesti, trije stanovanjski bloki s skupno 60 stanovanji, predvidene pa so tudi individualne gradnje, največ v okviru stanovanjske zadruge. Za naselje Podpeč je v izdelavi zazidalni načrt, tako da bo že letos mogoče izdati lokacijo za gradnjo stanovanjskih objektov Lesno predelovalne industrije Podpeč. V Preserju se bo v prostorih, ki jih je odstopila kmetijska zadruga, uredila osemletka. V zvezi z gradnjo lesnega kombinata na Škofljici bo izdelati načrte za predvideno stanovanjsko izgradnjo kakor tudi za objekte družbenega standarda. Podjetje Posavski rudniki svinca, cinka in barita gradi v Škofljici stanovanjski blok za svoje delavce. Precejšen del občinskih sredstev bo namenjen za izgradnjo in ureditev komunalnih naprav. Iz sredstev Mestnega vodovoda se bodo gradili naslednji objekti: vodovodna mreža na Galjevici, glavni vod na Ilovškem in Lahovem štra-donu, konzumni vodovod z rezervoarjem v Daljni vasi in nadaljevana bo gradnja vodovoda v Vel. Laščah do poslopja bivšega silosa, kjer je večji obrtni obrat. Iz sredstev vodovodne skupnosti bo financirana prva faza gradnje vodovoda v Podpeči. Naselje Dolščaki bo dobilo lokalni vodovod, ki ga bodo gradili vaščani delno z lastnimi sredstvi, delno s pomočjo občinskega ljudskega odbora. V Strahomerju bodo gradili nov most, za katerega so predvidena sredstva iz občinskega cestnega sklada. Gradil se bo tudi most preko Iščtce, za katerega bo preskrbela sredstva Vodna skupnost za melioracijo ljubljanskega barja v višini 31 milijonov din. Sredstva občinskega cestnega sklada v višini 4,6 milijona din se bodo porabila za tekoče vzdrževanje občinskih cest in mostov na celotnem območju občine. Na Rakovniku se urejuje rekrea-' cijski center za razne fizkulturne panoge. XII. poglavje Delovna sila In produktivnost Delovna sila v družbenem sektorju gospodarstva se bo povečala za 4,9 %, istočasno pa bo narastel družbeni bruto produkt zn 16,1 %. Na podlagi tega se računa, da bo narasla produktivnost, najmanj za 9 %. Povečanje števila zaposlenih nad okrajno povprečje je posledica ustanavljanja novih obrtnih podjetij. Dvig produktivnosti pa naj dosežejo gospodarske organizacije predvsem z naslednjimi ukrepi: — še naprej jb treba izpopolnje- vati spodbudne načine nagrajevanja' in kjer je mogoče uvajati plačevanje dela po učinku; — v okviru podjetja je treba skrbeti za smotrnejšo razporeditev delovne sile in izkoriščanje vseh skritih rezerv; — zmanjšati je treba število Izostankov in fiuktuacijo delovne sile; gospodarske organizacije naj v ta namen izboljšajo delovne in življenjske pogoje zaposlenih. Na povečanje delovne storilnosti bo vplivala tudi višja raven splošne in strokovne izobrazbe. Gospodarske organizacije naj uporabljajo sredstva skladov za kadre predvsem za izobraževanje delavcev. Zbor proizvajalcev bo stalno spremljal gibanje zaposlenosti po posameznih gospodarskih organizacijah in sprejel ustrezne ukrepe, če bi prišlo do prekomernega dviga števila zaposlenih. Drugi del UKREPI ZA IZVRŠITEV DRUŽBENEGA PLANA XIII. poglavje Proračunska sredstva Dohodki proračuna za leto 1960 V 000 din a) Skupni dohodki v 1. 1960 bodo znašali v tem: 407.589 1. skupni viri dohodkov . 320.208 2. posebni viri dohodkov . 87.381 Delitev dohodkov iz skupnih virov: 1. zvezni proračun . , . 9.606 2. republiški proračun . . 112.074 3. okrajni proračun . . . 76.848 4. mestni svet Ljubljana . 5. čisti dohodki občinskega 13.397 proračuna b) Skupna sredstva občin- 108.283 skega proračuna za leto 1960 bodo znašala: 1. sredstva iz deljivih do- hodkov 108.283 2. sredstva iz posebnih vi- rov 87.381 Skupaj 195.064 XIV. poglavje Občinski skladi V letu 1960 bo občinski ljudski odbor razpolagal z naslednjimi sred- stvi svojih skladov: v 000 din — občinski družbeni investicijski sklad .... — kreditni sklad za zidanje 27.580 stanovanjskih hiš , . . 102.413 — občinski cestni sklad . . 7.225 — rezervni sklad . . — občinski sklad za štipen- 2.782 dije — občinski sklad za varstvo 1.551 otrok Sredstva občinskega družbenega investicijskega sklada se bodo porabila v naslednje namene: za osnovna sredstva, in sicer: 725 a) za industrijo 500 b) za kmetijstvo 3.637 c) za gradbeništvo . , < . 2.000 d) za obrt 12.000 e) za trgovino 2.948 f) za gostinstvo 300 Za obratna sredstva bo danih Sredstva občinskega cest- 6.895 nega sklada se bodo porabila takole: f/ , ■ a) za gradnjo mostu v Stra- homeru 2.500 b) za tekoče vzdrževanje cest in mostov .... 4.725 XV. poglavje " Amortizacija Vse gospodarske organizacije bodo plačevale v letu 1960 amortizacijo po stopnjah, določenih z zveznimi predpisi. Opekarna Draga plačuje amortizacijo le za čas obratovanja. Tako izračunana amortizacija znaša 70 % polne amortizacije. XVI. poglavje Obrestna mera za sredstva gospodarskih organizacij a) Trgovsko podjetje »Krim« — Vel. Lašče plačuje obresti od sklada osnovnih sredstev po stopnji 2 %. Te obresti se stekajo v občinski investicijski sklad. b) Vsa manjša obrtna podjetja in gostišča, ki izpolnjujejo svoje obveznosti do družbene skupnosti pavšalno po določbah zakona o prispevku iz dohodka gospodarskih organizacij, plačujejo obresti od sklada osnovnih sredstev, sklada obratnih sredstev in zemljarino v pavšalnem znesku. c) Kmetijske zadruge plačujejo obresti od sklada osnovnih sredstev v višini 2 %. Te obresti gredo v sklad osnovnih sredstev zadruge. XVII. poglavje Prispevki iz dohodka gospodarskih organizacij Kmetijska posestva in kmetijske zadruge vlagajo prispevek iz dohodka v svoj sklad osnovnih sredstev. XVIII. poglavje Dopolnilni proračunski prispevek Iz osebnega dohodka Dopolnilni proračunski prispevek je določen s posebnim odlokom. XIX. poglavje Občinska doklada od dohodnine Občinska doklada od kmetijstva, od samostojnih poklicev in premoženj se bo pobirala po stopnjah, določenih po Mestnem svetu Ljubljane. XX. poglavje Prispevek v okrajni sklad zdravstvenega zavarovanja kmetijskih proizvajalcev V okrajni sklad zdravstvenega zavarovanja kmetijskih proizvajalcev prispeva v letu 1960 občina 80 % od splošnega prispevka, ki ga plačujejo kmetijski proizvajalci. XXI. poglavje Ustrezni sveti in organi občinske uprave so dolžni redno spremljati izvrševanje smernic in določb tega družbenega plana. Občinskemu ljudskemu odboru so dolžni poročati v vseh primerih, kjer bi se pokazalo, da izvrševanje ne gre v nakazani smeri, oziroma da prihaja do problemov pri izvrševanju posameznih postavk družbenega plana in proračuna XXII. poglavje Svet za družbeni plan in finance se pooblašča, da daje tolmačenje za izvršitev tega družbenega plana. XXIII. poglavje Ta družbeni plan velja od 1. januarja 1960. St.: 04/1-0-370/1-60. Datum1 9 april 1960. Predsednik občinskega ljudskega odbora: Tone Zupančič, 1. r. RAZPIS Komisija za uslužbenske zadeve pri Občinskem ljudskem odboru Ljubljana-Center razpisuje naslednja delovna mesta: 1. sodnika za prekrške, 2. več pravnih referentov, 3. šefa in pedagoškega inšpektorja v odseku za šolstvo, 4. referenta za industrijo gradb., promet in kmetijstvo, 5. referenta za zunanjo in notranjo trgovino, 6. referenta za dblovno dobo, 7. arhitekta urbanista, 8. šefa-referenta za komunalno zadeve, 9. šefa odseka za investicije, 10. matičarja, 11. šolskega inšpektorja in svetovalca, 12. inšpektorja za predšolsko mladino, 13. več računovodij analitike (revizija), 14. dva inšpektorja dela, 15. socialnega delavca, 16. upravnega referenta v premoženjsko pravnem odseku, 17. več revizorjev v upravi za dohodke, 18. davčnega knjigovodjo, 19. več tržnih inšpektorjev, 20. referenta za finančno komercialne zadeve v odseku za komunalne zadeve, 21. kontrolorja v odseku za komunalne zadeve, 22. tri referente za investicije, 23. dva tehnična referenta v odseku za stanovanjske zadeve, 2$. sanitarnega tehnika, 25. referenta za javni red in mir, 26. več pisarniških uslužbencev, 27. likvidatorja računov, 28. več strojepisk, 29. več pripravnikov, 30. pomočnika oskrbnika premoženja in materiala, 31. vratarja, 32. hišnika, 33. telefonista, 34. kurjača, 35. snažilko. Pogoji ad 1 in 9 visoka strokovna izobrazba, ad 10 do 14 višja strokovna izobrazba, ad 15 visoka, višja ali srednja strokovna izobrazba, ad 16 do 26 srednja strokovna izobrazba, ad 17 tudi najmanj 5 let davčne prakse ali 8 let finančne prakse, ad 18 po 3 leta prakse v davčnem knjigovodstvu, ad 27 in 30 nižje strokovna izobrazba, ad 28 nižja strokovna izobrazba in znanje stro-jepisja, od 29 visoka ali srednja strokovna izobrazba, ad 31 do 37 ustrezna kvalifikacija. Kolkovnne prošnje z življenjepisom in opisom dosedanjega delo je dostaviti Občinskemu ljudskem11 odboru Ljubljana-Center, f ,jubljan»' Zupančičeva 6, najkasneje do 5. avgusta 1960. Komisija zn uslužbenske zadeve Občinskega ljudskega odbor* Ljubljana-Center x M- KI \ 4 427 Odlok o proračunu občino Ljubije1*1 Rudnik za leto 1%(). , tv 428 Družbeni plan občine Ljubljnim-Rudn zn leto tl). .n UazuiH delovnih racat v upravi Ljnmjanu Center.