št. 1. (f 3 a 'J-S 1 <*£%, *—;; : x..: tf Celju; 15. januarja ISIS Letnik XXUI. Zadruga List za zadružništvo In kmetijstvo. Last in glasilo »Zadružne Zveze** v Celju. Izhaja vsakega 15. v mesecu. Stane na leto 4 K. Uredništvo in upravništvo je v Celju, Schillerjeva cesta 3. Rokopis, se ne vračajo. Naročnina se pošilja »Zadružni Zvezi« v Celju. Cene inseratom po dogovoru. Interurb. telefon štev. 3. Poštnohran. račun št. 72.539. Ponatisi dovoljeni le z navedbo vira. Vsebina : Bilanca in vrednostni papirji. — Vojni davki in zadruge. — J. Lešničar: Kuponske obresti vojnih posojil in bilanca. — Dr. A. Božič: O prometn s kmečkimi zemljišči. - Gospodarske razmere med Slovenci, Hrvati'in Srbi na av- strijskem jugu. — Grobanje trt. — Zadružne in gospodarske novice. Vabilo na izvanredni 7pHnivna 7\mzn \/ C.p/iii registrovane zadruge z omejeno zavezo v četrtek, dne 28. februarja ob 10. uri dopoldne v pisarni Zadružne Zveze v Celju, Schillerjeva cesta 3, 1. nadstropje. DNEVNI RED: 7. Pristop Zadružne Zveze k »Kmetijski nakupni in prodajni družbi za Avstrijo, družbi z omejeno zavezo« na Dunaju. 2. Slučajnosti. Za občni zbor veljajo te-ie določbe: »Vsak zadružnik ima pravico glasovati pri občnem zboru o vseh v § 28 navedenih točkah; vsak delež ima en glas; vendar ne sme imeti noben posamezni udeleženec občnega zbora več kakor sto glasov. Zadrugo zastopa pri občnem zboru njen načelnik ali kak drug pooblaščenec, ki mora biti t/an dotične zadruge. Vsak pooblaščenec, bodisi načelnik, bodisi kak drug, se mora legitimirati s tozadevnim, v seji načelstva sklenjenim pravilnim pooblastilom ali pa z dotično deležno listino.« V Celju, dne 5. februarja 1918. Zadružna Zveza v Celju, registrovana zadruga z omejeno zavezo. Dr. Anton Božič, Dr. Ernest; Kalan, predsednik. član načelstva. Ovojni list za lanski letnik obenem z vsebino letnika priložimo prihodnji številki. Bilanca in vrednostni papirji. Uradne cene za cenitev vrednostnih papirjev z dnem 31. dec. 1917, katere je v smislu tozadevne vladne naredbe izdala dunajska borzna komora, so izšle m se dobe v knjigarnah ali pa naravnost p i upravi uradnega kurznega lista dunajske borze (Dunaj I. Borsengasse), iztis za 50 v (s poštnino 55 v). Zadruge sedaj pri sestavi bilanc zadene naloga, odločiti, ali naj se ravnajo pri ocenitvi svojih vrednostnih papirjev teh uradnih cen ali ne. Povdariti treba pri tem. da tudi ;iif- cci t ii;č>»> pravem smislu besede, ker prvič niso nastale iz pristnih uradnih zaznamkov o na borzi sklenjenih kupčijah, drugič pa ker dunajska borza posluje v tako omejeni meri, da današnje borzne trgovine ni smatrati za normalno. Vendar brezpomembne te baš razglašene cenitvene cene niso, in vsaj v omejeni meri se jim mora priznati merodajnost pri presoji o danes običajnih cenah vrednostnih papirjev, ki so v seznam prevzeti. Če seznam pogledamo, najdemo, da so za mnoge vrednostne papirje določene take cene, ki so čez mero visoke. To je ena izmed posledic današnjih abnormalnih razmer na denarnem trgu, je to stanje, v katerega trajnost se ni zanašati; zato treba naprej biti pripravljen, da današnje izvanredne, v nekaterih slučajih celo abnormalno visoke cene vrednostnih papirjev ns bodo trajno obstojale in da bodo prej ali slej zelo znatno padle. Toliko je gotovo, da iz današnjih izvanredno visokih cen nekaterih vrednostnih papirjev rezultira za njih imetnike dobiček, o katerem se lahko dvomi, je-li bo. kedaj sploh realiziran. Če pa je to tako, se samo vriva vprašanje, je-li ima praktični pomen, te nerealizirane dobičke, ki se skoro gotovo tudi pozneje ne bodo dali realizirati, spravljati v bilanco. S tega stališča si treba tudi letos odgovoriti na vprašanje, s kakšno ceno naj se zaračunajo v bilanci vrednostni papirji. Znova treba povdariti, da seveda ne more biti govora o kaki. brezpogojni in brezizjemni ■' r -M • Stran 2. Z A D R U G A__________________________________________ __ Leto XXVI. dolžnosti zadrug, bilancirati vrednostne papirje po zgoraj navedenih cenitvenih cenah dunajske borzne komore. Take dolžnosti tudi ni s stališča davčnih predpisov, in davčnim uradom ne pristoja zato nikaka pravica do odklonitve ali ugovora, če zadruge svoje vrednostne' paoirje bilancirajo z nižjo nego uradno določeno ceno, in če se tako zmanjša bilančni dobiček; dosledno temu bi tudi na noben način ne bilo pripustilo, da bi se v podlago za obdačenje prištel in obdačil tudi nerealizirani kurzni dobiček, ki nastaja iz višjih cenitvenih cen za vrednostne papirje, ki pa v bilanci ni prištet. I v smislu splošnih predpisov trgovskega zakona, i v smislu zadevnih predpisov davčnega zakona je ležeče le na tem, da se tudi vrednostni papirji v bilanci primerno ocenijo kakor odgovarja njih resničnim cenam, r*a so torej precenjeni, kratko rečeno — trgovsko pravilno. Za tako trgovsko pravilno precener.je pa končno niso izključno merodajne uradn določene cene. Vendar pa je treba te uradno določene cene na vsak način smatrati za maksimalne bilančne cene, katerih se v bilanci ne sme prekoračiti. Kajti naj se že uradno določene cene presojajo kakorkoli, toliko je gotovo, da za višjo cenitev vrednostnih papirjev, nego so po teh uradno določenih cenah cenjenii danes ni nobenega povoda in predpogoja. Zato pa ni nobenega ugovora proti temu in je le priporočati, da bi zadruge tudi letos bilancirale svoje vrednostne papirje nižje nego so cenjeni v uradnih borznih cenah, posebej pa, da naj ostanejo pri nižjih kurznih cenah z dne 25. jul. 1914 — poslednjega predvojnega borznega dne —, pri papirjih, nakupljenih po 25. jul. 1914, pa pri nakupnih cenah. To torej pomem, da je treba one vrednostne papirje, katerih danes uradno določene cene so nižje nego je bil njih borzni kurz dne 25. jul. 1914 ali pa njih poznejša nakupna cena, tudi letos bilancirati na vsak način najvišje po današnjih nižjih uradnih cenah; rednostni papirji pa, katerih današnja uradna cena je višja, nego je bil njih borzni kurz z dne 25. jul. 1914 oziroma njih poznejša nakupna cena, se nele smejo, ampak je- naravnost svetovati, da se tudi letos bilan-irajo brez vsega z nižjimi kurznimi cenami z dne 25. ul. 1914 oziroma s poznejšimi nakupnimi cenami. Če ;e ti obe skupini vrednostnih papirjev z ozirom na verjetno bodočo tvorbo cen bilancirata še nižje, tudi to ne bo nikakšna napaka. Če pa se katera zadruga vkljub temu odloči bilancirati svoje vrednostne papirje višje, nad njihovo 'ansko bilančno vrednost oziroma nad njih lansko nakupno vrednost, tako da bi iz letošnjih bilančnih cen zhajal nerealiziran kurzni dobiček — na to letos s >rav posebnim povdarkom opozarjamo —, ne me ta nerealizirani čisti dobiček biti privzet v tekoči prebitek in tudi ne skupno z izkazanim čistim dobičkom razdeljen, ampak tak nerealizirani dobiček se mora brezpogojno odkazati posebnim skladom za pokritje kurznih izgub in izravnanje kurznih razlik. Je nele verjetno, ampak gotovo, da bodo sedanji nerea-lizirani kurzni dobički prej ali slej zelo potrebni, da se bodo pokrile kurzne izgube, ki bodo nastale pri padaniu vrednostnih papirjev. Tudi za pokritje starejših, prenošenih kurznih izgub se ne smejo rabiti nerealizirani kurzni dobički, ampak se morajo te prenešene izgube ravno tako kot poprej pokrivati tudi letos iz efektivnega bilančnega prebitka. Dr. A. Božič. Vojni davki in zadruge. V letniku 1916 sem razpravljal o novih vojnih davkih s posebnim ozirom na zadruge. Pri tej priliki je navedena posebna lestvica, po kateri se izračuna rentabilitetnadoklada. Opozarjal sem, da bo rentabilitetna doklada zadruge zelo hudo zadela in da naj vsled tega zadruge gledajo nato, da bodo njih bilance pravilno sestavljene. Rentabilitetna doklada bi zadruge zelo hudo obremenila, ker imajo skoraj vse zadruge nizek obrestni kapital (deleži in rezervni zakladi), ter vsled tega dobiček navadno presega 6 odstotno obrestovanje obrestne glavnice. Po dosedanjih davčnih določbah bi bila pretežna večina večjih zadrug z rentabilitetno doklado precej zadeta. Predpisi tega davka pii zadiugah '_i bili v kričečem razmerju z dobički in rentabilitetno doklado raznih trgovskih družb, in bi trgovske družbe, namenjene napravljanju dobičkov, plačevale razmeroma manjšo rentabilitetno doklado nego splošnemu blagru namenjene zadruge. Splošna Zveza avstrijskih kmetijskih zadrug na Dunaju in Splošna Zveza nemških avstr, pridobitnih in gospodarskih zadrug ste vsled tega storili pri obeh zbornicah državnega zbora in pri finančnem minister-stvu potrebne korake v to svrho, da se ta vojni da-,vek pri zadrugah odpravi ali vsaj omili. Kakor se poroča, so imela tozadevna prizadevanja popoln uspeh. Gosposka zbornica je na predlog ref. kneza Lobkovica § 15 zakona o vojn h davkih sledeče izpremenila: »Davek vštevši doklado ne sme presegati 60 odstotkov davku podvrženega višjega donosa. Podjetja, ki vživajo posebno ugodnost § 85 zakona o osebni dohodnini, imajo plačevati samo polovico onega zneska, ki se pokaže po prvem odstavku te določbe. Davek odpade popolnoma, ako obstoji obrat teh zadrug v dobavi blaga za gospodinjstvo svojih članov. Davčna obveznost odpade, ako višji donos ali višji dohodek ne presega zneska po 5000K.« Ta določba je bila v zakon sprejeta. Besedilo zakona bodemo svoj čas po sankciji in po izidu drž. zakonika objavili. S tem je krivica, ki se je z renta- bilitetno doklado našim zadrugam godila, po večini odpravljena. Zopet dokaz, da se da doseči uspehe le potom organizacije. J Lesničar. Kuponske obresti vojnih posojil in bilanca. Nekatere posojilnice imajo v svojem portfelju velike postavke raznih vojnih posojil. Ako hočejo napraviti prav natančno bilanco, jim kaže upoštevati tudi že dotekle, pa še ne plačljive kuponske obresti raznih vojnih posojil. Tako je na primer zapadel zadnji kupon 1. vojnega posojila že 1. oktobra 1917; od oktobra do decembra se je nabralo obresti per 100 K nomi-nale K 1 ‘38. Ta postavka sicer ni zgubljena, ker pride posojilnici letos vdobro. Marsikje pa so letos razmere take, da pride pri sestavi bilanc dobro vsak vinar, ako se hočemo izogniti vsled neugodnih denarnih razmer zgube. \ Ako torej želi jedna ali druga posojilnica zapadle pa še ne plačljive komadne obresti vojnih posojil u-poštevati v računu zgube in dobička kot obrestni dobiček. naj računa pri I. voj pos. (Vio - 3 V12) K 1.38 — za vsakih K j O O n, II. » » (7n - 3,/,2) » 0.92'— » » » » III. » » (1/7 - 3,/,2) » 2.75-— » » » » » IV. » » (7,2 - ■3,//2) » 0.46'— » » » » » v. » » enako ko pri V, VI » » 40 letno (7io - 3,/,2) » 1.38 — » » » » » Vil . » » zakladnice (Vi, - 31/i2) » 0.92'— » » » > », Glede sedmega vojnega posojila je pripomniti, da se je pri obračunu že upoštevalo kuponske obresti do 1. februarja 1918. Ako bi torej vzele posojilnice po navedenem vzorcu vpoštev zapadle, pa še ne plačljive obresti prejšnjih vojnih posojil v računu dobička, bi morale vzeti že prejete kuponske obresti 7. vojn. posojila kot »predplačane obresti vojnega posojila« v račun zgube in sicer po K 0.46 za vsakih K 100 nominale. Pripomnim, da nekatere zadružne zveze naravnost priporočajo biianciranje vojnih posojil po gornjem navodilu (na pr. graška). Pri celjski Zvezi doslej tega nismo storili in tudi danes prepuščamo popolnoma vsaki posojilnici, naj zadevo uredi po svojih razmerah in potrebah. ----------- Popravek. V št. 23/94 »Zadruge1, za 1.1917Je pri navedbi kuponskih zapadlosti izostalo, a za padejo le kuponi amortizac. (40. letnega) VI. vojn. posojila I. aprila in I. oktobra, do&im zapadejo polletni kuponi zakladnic VI vojnega posojila I. maja in I. novembra. Naj se vzame to dopolnilo blagohotno na znan je. L. Dr. A. B o ž i č. O prometu s kmečkimi zem- I • • v v • IjlSCl Nova naredba od 30. 12. 1917. S cesarsko naredbo od 9. avgusta 1915 državnega zakonika št. 234 je poljedelsko ministerstvo u-vedlo posebne določbe glede prometa s kmečkimi zemljišči. O glavnih točkah te naredbe se je razpravljalo v letniku 1915 tega lista. Ponovimo vsebino te naredbe le na kratko, da si jo lahko čitatelji v spomin pokličejo. Predpisi naredbe se tikajo kmetskih zemljišč, torej posestev s pretežno kmetskim značajem. Ti predpisi ne veljajo za veleposestva, veleposestva so torej v prometu vseh ovir prosta. Dalje ne veljajo predpisi za ona zemljišča ali za one parcele, ki so vpisane v železniški in v rudniški knjigi; potem ne veljajo predpisi za zemljišča, ki ležijo v mestih ter imajo ne kmečki, ampak mestni ali obrtni, industrijski značaj. Predpisi naredbe se na te vrste zemljišča zaradi tega ne nanašajo, ker je namen naredbe, varovati kmečko posest in preprečiti prehajanje kmečkih posestev v roke špekulantov, mestnih ljudi in takih, ki hočejo postati posestniki samo za svojo zabavo ali da povečajo svojo že itak veliko posest. Naredba hoče doseči, da se zemlja ne odtuji kmetijskemu obratu in da se srednji, kmetski stan ne zmanjša. Naredba izhaja iz vidika, da je država le takrat trdna in razvoj v državi le takrat zdrav in napredka zmožen, ako se ohrani zdrav in čvrst kmečki stan. Po naredbi sme prehajati kmečka posest le v kmečke roke. Nadzorovati ima prenos lastnine posebna zamljiško-prometna komisija, kateri se morajo vse pogodbe pred prepisom v zemljiški knjigi predložiti v odločitev o tem, ali so predpisi cesarske naredbe od 9. avg. 1915 drž. zak. št. 234 izpolnjeni ali ne. Izpolnjeni so pa ti predpisi le, ako se glede kmetijskega obrata in stanu posestnika ničesar bistvenega ne izpre-meni, to se pravi, ako ostane kmečko posestvo tudi po prodaji v kmečkih rokah. Zemljiško-prometna komisija dovoljuje tudi odpise parcel od kmečkega posestva k drugemu kmečkemu posestvu, pa bistveno le pod pogojem, da z odpisom zemljišče prodajalca ne izgubi značaja srednjevelikega kmečkega posestva in se odpisane parcele pripišejo h kmečkemu posestvu ali pa ako je odprodaja zaradi arondacije ali iz razlogov razdolženja ali iz drugih važnih razlogov priporočljiva. Z°mljiško-prometna komisija ne sme dovoliti lastninskega prenosa, ako je očividno, da se proda in kupi kmečko zemljišče zgolj iz spekulacije, torej v to svrho, da bi se zemljišče celo z dobičkom naprej prodalo ali pa z dobičkom razparceliralo. Parceliranje je odslej dovoljeno le pri veleposestvih. Ravnotako je, kakor smo že povdarili, nedopusten prenos lastnine v slučajih, ko se kupi kmečko posestvo zgolj zaradi povečanja že obstoječega veleposestva ali zgolj iz namena, pridobiti si lasten lov. Enako je pri zakupodaji kmečkih posestev za več kakor 10 letno dobo. Glede daljnih določb opozarjam na uvodoma navedeno razpravo v Zadrugi in na naredbo samo. So pa slučaji, ko bi prenosi lastninske pravice po strogem besedilu naredbe sicer ne bili dopustni, so pa vendar priporočljivi. Na primer: Posestnik kmečkega posestva je za obdelovanje zemlje in za kmečko gospodarstvo nezmožen, ali kmet je tako zadolžen, da je popolna propast neizogibna. Isto je n. pr. v slučaju, da je več dedičev, pa, se glede prevzetja ne morejo zediniti, ali da so otroci še tako mali in dolgovi tolikšni, da se s pridom po skrbniku ne da gospodariti. Isto velja pri prisilnih prodajah, pri dražbah kmečkih posestev. Cesarska naredba iz leta 1915 dovoljuje izjemoma prenos lastnine tudi v takih slučajih, zahteva pa, da se mora pri takih prenosih gledati na to, da pride kmečko posestvo zopet v roke kmečkega človeka, ki bo posestvo sam s svojo družino obdeloval. Da se v takih slučajih zasigura prenos lastnine iz kmečkih rok v kmečke roke, v to svrho je izdalo poljedeljsko min i st e r-stvo novo naredbo od 30. decembra 1917. Ta naredba določa, da mora zemljiško-prometna komisija v takem slučaju, kjer je prenos lastnine iz prej navedenih važnih vzrokov priporočljiv, pa po strogem besedilu zakona pravzaprav zabranjen, pred izdajo tozadevnega dovolilnega sklepa obvestiti o nameravani prodaji ono uradno posredovalnico, katero je poljedeljsko minister-stvo za dotični okoliš ustanovilo ter ji naznaniti: zemljišče, ki je v prodaji, ime p r o d a j a l c a , ime kupca in bistvene, glavne določbe kupne pogodbe Kot posredovalnice imenuje poljedeljsko minis-terstvo redoma le Zadružne Zveze. Te posredovalnice imajo nalogo, da v štirih tednih po prejemu obvestila posestvo same kupijo ali pa naznanijo zemljiško-pro-metni komisiji takega kupca, ki je v smislu naredbe od 9. avg. 1915 sposoben, kupiti kmečko posestvo. Rok štirih tednov sme predsednik zemljiško-prometne komisije podaljšati za daljne štiri tedne. Ako posredovalnica tekom štiritedenskega roka izjavi, da prevzame sama posestvo ali pa ako naznani sposobnega kupca, sme zemljiško-prometna komisija odobriti prenos lastnine na njo oziroma na dotičnega od posredovalnice imenovanega kupca, ako je prodajalec s tem zadovoljen. Moglo bi se pripetiti, da v takem slučaju prodajalec prenosa lastnine ne bi dovolil. V takem slučaju mora prometna komisija prenos lastnine na ne- sposobnega kupca odkloniti, seveda pod pogojem, da znaša ponujena kupn:na posredovalnice ali od nje i-menovanega kupca najmanj cenilno vrednost, ki se položi v gotovini. Cenilna vrednost se določi po sodni cenitvi, katero ima ukreniti predsednik zemljiško-prometne komisije ali pa velja za merilo tekom zadnjega leta že ugotovljena cenilna vrednost. Stroške cenitve trpi ponudnik, ako pride do prevzetja; ako do prevzema ne pride, trpi cenilne stroške država. Ako je cenilna vrednost višja nego ponujena kupnina, potem sme posredovalnica ozir. od nje imenovani kupec tekom treh dni po cenitvi (če je bil pri cenitvi navzoč), oziroma tekom treh dni po obvestilu ponujeno ceno zvišati do visokosti cenilne vrednosti. V slučajih prisilne dražbe je po novi naredbi določeno, da mora izvršilno sodišče obvestiti posredovalnico o dražbenem naroku (o dnevu dražbe). Posredovalnica ali od nje imenovani kupec ima pravico, se dražbe udeležiti, ter je sodišče primorano, posestvo domakniti posredovalnici, ako ponudi toliko, kakor najvišji ponudnik in bi prepustitev posestva najvišjemu ponudniku po predpisih naredbe iz 1. 1915 ne bila dopustna. Ako se posredovalnica prisilne dražbe ni udeležila, in bi prenos lastnine ne odgovarjal predpisom ces. naredbe iz 1. 1915, potem mora izvršilni sodnik pred izdajo sklepa o domiku prepustiti zem-ljiško-prometni komisiji odločitev o dopustnosti prenosa lastnine. Ako odloči zemljiško-prometna komisija, da domik iz razlogov § 4 do 6 ces. nar. iz 1. 1915 ni dopusten, potem mora izvršilni sodnik pozvati posredovalnico, da se tekom 14 dni po dostavitvi dotičnega sklepa izjavi o prevzetju zemljišča za najvišji ponudek. Ako se posredovalnica izjavi, da posestvo prevzame, mora položiti varščino (vadi;), kakor pri udeležbi dražbe. Po zmislu teh določb se je ravnati tudi pri nad-ponudbah in pri prevzemnih pogodbah. Posredovalnica ima v slučaju, da se ji posestvo proda ali pri dražbi domakne, dolžnost, prevzeto posestvo obdelovati. Ako stroški obdelovanja ne donašajo niti obresti od investiranega kapitala, sme posredovalnica zahtevati povrnitev višjih stroškov iz državnih sredstev, vendar ne čez 2'/o od nakupne cene. To ^elja za dobo treh let oziroma do poprejšnje prodaje posestva. Plačilo pristojbin (desetka) se posredovalnici za dobo treh let odloži. Ako posredovalnica posestvo v tej triletni dobi proda, se smatra, kakor da bi ga bila za novega kupca kot njegova zastopnica kupila. Iz predstoječih kratko naznačenih določb nove naredbe iz I. 1917 se jasno vidi veliki pomen posredovalnic. Za kraje, v katerih deluje Zadružna Zveza celjska, so določene sledeče posredovalnice: Za Štajersko: Graška zadružna zveza (Verband der landwirtschaftlichen Genossenschaften in Steier- tiisrk, reg. Genoss. mit beschr. Haftung in Eggenberg bei Griž) in Zadružna Zveza v Celju; reg. zadruga z orn. zavezo. Za Koroško: Korošica deželna hipotečna banka v Celovcu (Karntnerische Landeshypothekenanstalt in Klagenfurt). Za Kranjsko: Zadružna centrala, reg. zadr. z om. zavezo in Zadružna Zveza v Ljubljani, reg zadruga z om. zavezo. Za Goriško: Goriška Zveza gospodarskih zadrug in društev, reg. zadr. z om. zavezo, in »Fede-raz,ione dei consorzi agricoli del Friuli«, reg. zadr z om. zavezo. Za Istro: Gospodarska zveza v Pulju, reg. zadr z om. zav. in Federazione dei consorzi industriali ecc-nomici nella Provincia d‘lstra, reg. zadr. z om. zavezo v Poreču. Gospodarske razmere med Slovenci, Hrvati in Srbi r?a avstrijskem jugu. Z ozirom na dogodke v našem javnem življenju v zadnjih mescih, katerih se kot nepolitični, strogo gospodarski časopis dalje ne dotikamo, ne bo nezanimivo, če nekoliko bližje pogledamo gospodarske razmere na našem jugu in se vprašamo, je li so dani gospodarski pogoji za naše združenje. Kakšni so ti pogoji? Močna agrarna in industrija! n a proizvajalna sila, močna notrajna, zun.aj-na in trans itna trgovina ter možnost za sklepanje ugodni n trgovinskih in carinskih pogodb. Močna agrarna in industrijalna proizvajalna sila je mogoča. Pogoj za njo je: rodovitna zemlja in cenena razpoložljiva motorna sila. Sami zase obojega nimajo niti Slovenci, niti Hrvati, niti Srbi, a vsi imamo skupaj oboje in sicer tako razdeljeno, kakor da smo od neke višje sile predestin.irani, da bodemo eno telo. Slovenci imamo danes na vsem našem jugu najboljši hmelj (Savinska dolina); naši gozdovi dajejo prvovrstni mehki stavbeni les; naše sadje je svetovnoznano, in premog iz rudnikov, ki se nahajajo na slovenskih tleh, je istotako'povsod poznan. Hrvatska in Slavonija imata blagoslovljeno, rodovitno zemljo za uspešno ži-torejo in za nasad sladkorne pese, najbogatejšo živinorejo Evrope, iz tamošnjih gozdov pa prihaja na evropski trg hrastovina, ki je brez konkurence. Dalmacija daje težko iužno vino in olja, ima poleg tega vodopade za snovanje električnih central z mnogo tisoč konjskimi silami. Bosna in Hercegovina z bogatimi gozdovi in živinorejo daie tudi najboljši tobak v Evropi. Vsakteri teh pokrajin manjka nečesa, kar za-sigura harmoničen in samostojen gospodarski razvoj, dočim vse skupaj imn>o vse pogoje. Imamo torej: v obilici naravnih bogastev, vse pogoje za blagostanje, in vendar je naš narod siromašen in trpi bolj nego drugi narodi, ki nimajo niti oddaleč toliko pogojev za blagostanje. To pa zato, ker smo razcepljeni, ker nismo sami svoji, ker nas eksploatirajo, ker nam o-nemogočajo ekonomski razvoj To vidimo najbolj pri naši industriji. Angleži zahvaljujejo svojo industrijalno premoč dejstvu, da imajo v deželi premog in kovine; dejstvo, da dobivajo nešteto surovin iz svojih kolonij, prihaja šele v drugi vrsti v poštev. V vprašanju premoga se ne moremo staviti v isto vrsto z Angleško, dasi premogovniki na slovenskih tleh ne zaostajajo za onimi mnogih evropejskih, industrijsko bolj razvitih dežel; a mi imamo več: imamo reke, potoke in vodopade, sposobne, da proizvajajo silno množino cenene električne sile. Te naše vode (osobito v Dalmaciji ter Gacka in Lika po znanem načrtu, ki nam bo dal, ko se izvrši, eno najmočnejših električnih central v Evropi) ne le nadomestujejo premog, ampak so vredne še več, ker nam same lahko dajo cenene, neizčrpne gonilne sile za močno industrijo, pa tudi ža železnice Kovin in rudnin imamo tudi (v Dalmaciji, Liki in Krbavi ter na Kranjskem). Vse to naravno bogastvo leži neizkoristeno, mi ga ne moremo spravljati iz zemlje, ker nam ne pripuste oni, ki so močnejši nego mi, ki smo razcepljeni. Lahko bi to dokazali na neštetih primerih. Evo nekatere: Danes, v dobi katastrofalnega pomanjkanja vagonov, vozijo naš voluminozni bauksit v nemške talilnice A to je naša rudnina, ki leži poleg naših ne-izkoristenih električnih sil in se vsled tega skoro brez vsake cene izvaža kot surovina. Normalni prevozni stroški te rudnine so za približno 500 9/n višji nego cena rudnine same. iz prejšnjih let je znano, da je Reka rabila silne količine opeke; a vsa opeka brez izjeme je romala preko cele Hrvatske, mimo neštetih hrvatskih opekarn, iz — Ogrske. Razlog za to je enostaven: madžarske opekarne so za ta dvakrat daljši pot plačale tako nizke tarifne postavke, veliko nižje nego bi jih bile morale hrvats! e opekarne, da slednje niso niti mogle prvim konkurirati. — Osješka tvornica vžigalic je — da je mogla v Bosni konkurirati z madžarskimi vžigalicami — vozikt vžigalice po vodi v Budimpešto, jih tam preložila v železniške vagone, in vžigalice so zopet čez Osjek potovale v Bosno; tako je mogla tvornica konkurirati, dočim z vžigalicami, poslanimi naravnost iz Osjeka v Bosno, ni mogla. V takih razmerah, ki pomenijo gospodarsko nasilje, ni čfldo, da se nismo mogli agrarno in industrijalno tako razvijati, kakor bi to odgovarjalo našemu naravnemu bogastvu in našim kulturnim razmeram. Naša trgovina je dosledno temu vezana in se ni mogla razviiati. Pri slabi proizvajalni sili tudi močna trgovina ni mogoča. Transitna trgovina pa je za nas sploh nekaj nepoznanega, ker mi vidimo' samo zaprte, polne vagone, ki preko naših krajev gre do Bog ve kam. Mi ne sodelujemo pri tej trgovini, zanjo vedo samo naši železniški delavci, ki za borne mezde popravljajo proge. Z ozirom na posebno srečni geografski položaj, vsled katerega tvorimo most med izhodom in zapadom, in z ozirom na »naše« morje, bomo zelo važen trgovski činitelj in baš pri nas se bo razcvela transitna trgovina. Danes se smemo v »našem« morju levečemu kopati, glede vsaktere drugačne uporabe morja smo pa navezani na one, ki danes gospodarijo z našim morjem. Ladje, na katerih so od prvega kapitana pa do zadnjega mornarja sami Hrvati, piujejo pod madžarskimi zastavami, in ne mi, ampak Madžari oziroma Nemci so njih gospodarji. Železnice pri nas se ne gradijo z ozirom na potrebe naše trgovine, ampak iz strategičnih ali pa iz ozirov na madžarsko in nemško trgovino. Naše reke se ne regulirajo, da bi postale plovne, kanali se ne kopljejo. Skratka: imamo velike proizvajalne sile, a ker niso aktivne, nimamo kupne sposobnosti, kar pa izključuje močen razvoj velike trgovine, ki ga ovirajo tudi prometne razmere in nam tuja in škodljiva prometna politika. Končni pogoj.za razvoj proizvajalne sile in trgovine vsebujejo trgovinske pogodbe. Kaj bi nam poma gale bogzna kakšne količine prvovrstnih pridelkov, ako bi jih ne mogli spraviti na svetovni trg, :n kaj bi nam koristile ogromne množine surovin, le en meter /.v. mejo, 'Če bi nam trgovske pogodbe onemogočile, jih Spraviti?! Zdaj se trgovske pogodbe sklepajo za nas, mimo nas, brez oz ta na nas in proti nam. Združeni bi na podlagi zgolj ekonomskih temeljev — dam, da dašl — sklepali povoljne trgovinske in carinske pogodbe kot pogoj za močen gospodarski razvoj, ki je — ne v zadnji vrsti zopet temelj za zdrav kulturni in socijalni razvoj. Grobanje trt. Leto za letom se dogaja, da nam nekaj trt v vinogradu iz raznih vzrokov usahne. Take trte je treba nadomestiti, ker postane sicer nasad redek in malo rodi. Pri starih trtah smo bili navajeni trte z groban-jem nadomestiti in zato se tudi pri novi trti vinogradniki radi poslužujejo grobanja, ne glede na to, če je to prav ali ne. Treba je tedaj, da se glede grobanja trt izpregovori odločna in resna beseda: ali, in v katerih slučajih je grobanje cepljenih trt na mestu. ^ Cepljena trta obstoji iz dveh delov: iz ameriške divje trte kot podlage, to je podzemeljski del trte, in iz evropejskega nadzemeljskega dela, to je žlahten trtni les, ki rodi. Zakaj cepimo žlahten (domač, evropejski), les na divjo ameriško podlago, je vsakomur dobro znano. Enostavno zato, ker vemo, da se korenine, ki izrasejo iz ameriškega trtnega divjaka, zoperstavljajo trtni uši, da jih torej trtna uš ne more uničiti, med-tem, ko korenine, ki izrasejo iz domačega, evropejskega lesa, trtna uš objeda in trto s tem uniči. Napačno je mnenje mnogih, da s tem, če posadimo ameriško cepljeno trto, trtno uš iz vinograda preženemo. Trtna uš se nahaja tudi na cepljenih trtah in živi tudi na ameriških trtnih koreninah, le uničiti jih ne more Kakor hitro na en ali drug način spravimo evropejski (domač) les cepljene trte v zemljo, da napravi korenine, se trtna uš koj na te korenine preseli, se na njih močno pomnoži in jih slej ali prej uniči. Zato ne bomo mogli nikdar ameriške trte kot podlage opustiti. Vsakdor pa, ki trto groba ali tako sadi, da pride domač les y zemljo, mora biti pripravljen, da mu prej ali slej trta vsled poškodb po trtni uši pogine. Grobanje cepljenih trt se zaraditega v splošnem ne more priporočati, ker .skrajša življenje vinograda Če nam torej kaka trta v vinogradu pogine, skušajmo jo nadomestiti z podsajanjem š cepljeno trto na ameriški podlagi. To mora biti predvsem vedno pravilo pri mladem nasadu. Vinogradniki, nikar ne grobajte trt v mladih nasadih ! S tem boste kmalu ob vinograd. Izkopajte že v jeseni globoko in široko jamo, spomladi posadite vanjo lepo močno cepljenko, pridenite dobre zemlje n komposta ali hlevskega gnoja, poskrbite za trto, zlasti s tem, da jo dobro škropite, in kmalu bo dohitela ostale starejše trte. Grobanje cepljenih trt je edinole na mestu v starih nasadih, tam, kjer je že veliko lukenj v vinogradu in kjer vidimo, da vinograda itak ne. bomo mogli dolgo ohraniti, temveč ga bomo morali kmalu prenoviti. Tam lahko grobamo, da še v zadnjih letih prostor bolj izkoristimo. Pet, šest, ali morda tudi več let bo taka grobana trta še dobro rastla in rodila, potem bomo pa morali vinograd nanovo prerigolati in nove, cepljene trte posaditi. Če pogrobamo cepljeno trto, rede jo naprej ameriške korenine materne trte. V drugem in tretjem letu naredi trta iz pogrobanega žlahtnega lesa veliko korenin, katere pomagajo trto rediti.. Zato bomo videli, da v drugem, tretjem in morda še v četrtem letu pogro-bana trta posebno dobro rase in rodi. A od tega časa naprej prične nazadovati. Na korenirrah, ki so nastale iz pogrobanega domačega lesa, se zaplodi trtna uš in jih prične objedati. Če je med tem korenina materne trte že preveč oslabela, bodo pogrobane trte kmalu pričele pešati. Le, če je korenina materne ameriške trte dovolj močna, potem ostanejo grobane trte dalje v moči, ali več ko šest do osem let bodo komaj preživele. Glede grobanja veljajo torej naslednja pravila: 1. Ameriške cepljene trte grobaj lev sili, in sicer le zato, da nadomestiš posamezne poginule trte, ne pa da vinograd pomladiš. 2. V mladih nasadih nikdar ne grobaj, temveč nadomeščaj poginule trte le z močnimi, zdravimi cepljenkami. 3. V starih nasadih, kjer podsajanje vsled močnega razvoja korenin starih trt, vsled hude sence itd. nima uspeha, lehko nadomestiš poginulo trto z gro-banjem. Izberi pa za to vselej močno trto 4. Nadomeščaj trte v tem slučaju po možnosti le z vlačnicami in le, če to ni mogoče, pogrobaj celo trto. Zadružne in gospodarske novice. Prva hrvatska 7 z dne 24. julija 1917): Pšenica............•...............................40'- K rž...................................................40-- » ječmen...............................................37'— » ajda.................................................40-- K oves ..............................................36'— » Ako se odda katero teh vrst žita pred 15. novembrom 1917, se plača pribitka K 2'— 2a met. stot. proso................................................40-» grah ...............................................80 — » fižol vseh vrst, izvzemši odpadke....................80'— » grašica..............................................51'— » odpadli fižol, grah, leča, za krmo...................60'— » mak ...............................................150'— » repica za olje............................................97-— sladne kali........................................... pivne tropine, suhe,..................................—■•— solnčnični kolači za krmo...............................— bučni kolači za krmo.................................—•--•— laneni kolači za krmo.................................— makovi kolači za krpi o . ..............— seme za rudečo deteljo, po čistosti od 330 - do S5&*— čebula, (moravska)...............................» —• - » -V— čebula (ogerska).................................» —— » - seno..................................................23 — žitna slama ..........................................13'— koruzna slama........................................ 7'~ pšenični zdrob (od mlinove postaje)...82'— pšenična moka za kuho (od mlinove postaje) . . 60‘— pšenična moka za kruh » » » . . 43‘50 ržena moka (od mlinove postaje)...............43'50 ječmenova moka za kuho....................................60'— ječmenova krušna moka....................................43'50 JADRALSKA BAfiK- v TRSTU. Objava. izredni občni zbor delničarjev Jadranske banke, ki se je vršil dne 20. januarja t. 1., zaključil je povišanje delniške glavnice od K 12,000.000. na K 20,000 000'— ter je pooblastil upravni svet, da provede to povišanje. Na podlagi tega pooblastila zaključil je podpisani upravni svet, da izda naenkrat 20.000 delnic po K 400'— nominalne vrednosti, dvigajoč s tem delniško glavnico za K 8,000.000 — na skupnih K 20,000.000’— in to po sledečih pogojih: 1. Delnice Vlil. emisije sodelujejo na uspehih društva z isto pravico in dolžnostjo od 1. januarja 1918 dalje kakor stare delnice. 2. Opcijska pravica pripada imetnikom starih delnic, kateri morejo dobiti za tri <;tare delnice dve novi po prvenstveni ceni od K 500 —. Delničarji, ki želijo izvršiti opcijsko pravico, morajo položiti plašče delnic pri enem zavodov, ki so navedeni kot subskiipcijsko mesto 3 Neoptirane delnice ostanejo na razpolago delničarjev in ostalih subskribentov po ceni od K 600'—. 4. Predbeležba in popolno vplačilo delnic se mora z vršiti med 1. februarjem in 1. marcem t. I ; v istem roku se mora zvršiti tudi opcijska pravica. 5. Pravica reparticije neoptiranih delnic gre upravnemu svetu, pri čemur se bodo vzeli v obzir posebno sedanji delničarji, ki so izvršili opcijsko pravico in predbeležih nadalnje delnice. 6. V slučaju, da bode o priliki reparticije podpisatelju dodeljeno manjše število delnic kot je predbeležil, se mu povrne odveč vplačana svota. 7. Kurzni dobiček nove emisije pripada, po odbitku stroškov in emisijskih pristojbin rezervnemu skladu zavoda. 8. Subskribira se pri sledečih zavodih : a) Jadranska banka v Trstu in njene podružnice na Dunaju (I Tegetthoffstrasse 7-9), v Dubrovniku, Kotoru, Ljubljani, Metkovičn, Opatiji, Splitu, Šibeniku in Zadru; b) Banka i štediona za Primorje na Sušaku in njene podružnice v Bakru in na Rijeki. c) Prva Hrvatska štedionica v Zagrebu in njene podružnice v Bjelovaru, Brodu n. S., Cirkvenici, Delnicah, Djakovu, Karlovcu, Kraljevičih, Novi Vinodelski, Osijeku,-Požegi, Rijeki, Senju. Sisku, Sv. Ivanu Zel, Varaždinu, Vel. Gorici, Vinkovci, Virovitici, Vukovaru in Zemunu. d) Hrvatska centralna banka za Bosnu i Hercegovinu v Sarajevem in njene podružnice v Mostaru in D. Tuzli. e) Srpska banka v Mostaru. f) Živnostenska banka, podružnica na Dunaju. - * —*£*“**•*• Trst, 1. februarja 1918. Upravni svet Jadranske banke. Odgovorni urednik Janko L e š n i č ar. — Izdaja »Zadružna Zveza« v Celju. — Tiska Zvezna tiskarna v Celju.