Borci so razvili prapore, ob spremljavi godbe je zadonela pesem iz dvesto grl. Zbralo se je več kot 3.000 aktivistov, borcev in mladih iz Gorenjske in drugih ijev. Množico gostov so popestrile enote Mri laki h društev, civilne zaščite, narodne noše, taborniki in pionirji. Rudnik je bil v nedeljo prazničen kot še nikoli doslej. Ploda srečanje ne bo pozabljeno tudi zato, ker so krajani Volčjega potoka in Rudnika z zanosom in ogromnim prostovoljnim delom pripravili prireditev. Delo jih je združilo in že se pogovarjajo o novih akcijah. — Foto: F. Perdan ki XXXII. Številka 48 »vitelji: občinske konference SZDL •*e, Kranj, Radovljica, Skofja Loka r** — Izdaja Časopisno podjetje **rtnj — Glavni urednik Igor Slavec govorni urednik Andrej ŽaJar L A SILO SOCIALISTIČNE Z Kolo je lahko idi nevarno vozilo Voi; čas za pozabljena kolesa — Slabo opremljeni dvokolesniki — Večja možnost nesreče — Na kolo le s trezno glavo Mesec in pol toplega vremena je spodbudilo ne tako malo ljudi, da !* avtomobile zamenjali s kolesi, namesto da bi hodili ped po vročini 'je sedajo na kolo, kjer pri vožnji vedno malo pihlja. Tako je vročina * toplo vreme sploh storilo to, kar morda trimsko geslo »vsi na kolo za *tavo telo« se ni zajelo. Vendar pa je pri povečanem prometu s kolesi ■*toj poskočilo tudi število prometnih nesreč, v katerih so bili kolesarji Oteženi. , ., V zadnjih petih mesecih se je v prometnih nesrečah na gorenjskih *tah ponesrečilo s kolesom 17 ljudi, od tega so štirje umrli. Številka sorda res ni tako velika, vendar pa smo šele na začetku poletne sezone " tja do jesenskega deževja, ki »spere« s cest še zadnje kolesarje, je *ndarle se daleč. Pred vrati so prav tako tudi šolske počitnice, ko se bo '*ua šolska mladina na ceste in nemalo bo takih, ki si bodo čas tafanjali tudi na kolesu. .... . , ... Ni vse dobro, kar ima dvoje koles, bi lahko rekli za sedanjo Množičnost v kolesarjenju, ki jo je prav gotovo spodbudila tudi ^rgetska kriza in s tem prepoved vožnje z avtomobili v določenih Iz drvarnic in kleti so zapeljala na cesto kolesa, ki jim manjka še ^rsikai da bi lahko varno sedli nanje, toda v sili je vse dobro, se "ansikdo tolaži. Tako vozijo nekateri brez odbojnih stekel, brez 'oncev brez dobrih zavor, brez luči, z zlizanimi pnevmatikami. Praske 1 miiuv preveč *v vročini morda gasi le z »nedolžnim« pivom, še ni rečeno da hn • ____•__1-1 l J_____ T ~ _ „ J___1 11.. ' u" » vriA-M" ~ —----------- r-------, "v. ictenu, aa Do I* nezgode pripeljal do doma. Le na dveh kolesih je treba za *»notežje popolno trezno glavo; naše ceste pa so marsikje tako ovin-***** in ozke, da jih srečno komaj zvozi le trezen voznik, kaj šele tak ^mu v glavi vrti. Za dvokolo res ni potrebno vozniško dovoljenje ■*ien za šolarje kolesarska izkaznica), vendar pa to še ne pomeni, da odgovorni za prometno nezgodo, ki bi jo povzročili sebi ali I*bi bili odgovorni za prome Vmu. L. M. od* M vi ia< . i Slavnostni govornik na 11. zboru gorenjskih aktivistov je bil domačin in prvoborec Albin Vengust, predsednik izvršnega sveta mesta Ljubljana. Rudnik pri Volčjem potoku — Takega praznika prijazna partizanska vasica Rudnik, skrita v zaledju gozdov nedaleč od Kamnika, ne pomni. V nedeljo, 24. junija, je gostila gorenjske aktiviste, ki so se zbrali na svojem že enajstem srečanju. Tu so bili aktivisti in borci gorenjskih odredov in brigad, vsi ki so delali kot kurirji, obveščevalci, tiskarji ... in seveda mladi, današnji aktivisti. Med njimi, našteli smo jih več kot 3000, so bili tudi Rudi Avbelj, Miha Marinko, Martin Košir, Vinko Hafner, Franc Kimovec, Miha Potočnik, Zdravko Krvina, Janez Vari in še bi lahko naštevali pomembne osebnosti našega nekdanjega in sedanjega družbenopolitičnega življenja. Zbrane je pozdravil Nande Vode, predsednik kamniške občinske konference socialistične zveze, ki je bila letošnji organizator zbora gorenjskih aktivistov. Besedo je predal slavnostnemu govorniku, domačinu in prvoborcu Albinu Vengustu, predsedniku izvršnega sveta mesta Ljubljana, ki je najprej spregovoril o partizanskem Rudniku in dejal, da je bil v narodnoosvobodilni borbi naša prava trdnjava. Spomnil se je prvih dni vsesplošne staje, ko se je kot prvoborec zadrževal tudi v ho-stah nad Rudnikom in orisal pomen mogočne organizacije terena, ki je zahtevala med aktivisti krvave in velikanske žrtve. Z enakim žarom in voljo so aktivisti delali tudi po osvo-, boditvi. »Ta trenutek potrebujemo kleno in jasno aktivistično besedo, da se zberemo na vseh področjih družbenega življenja, da zastavimo solidne in trdne delovne naloge za sedanji čas. V našem gospodarstvu nas čakajo ogromne naloge. V pro- Tisoč pevcev na taboru Šentvid pri Stični - V „^,;„ » . . W A U in izSJJ totohros proga v Podljubetju je bila prizorišče spopadov T^ruiesetih najboljših motokrosistov iz sedemnajstih držav. Vsi so za točke v sedmi dirki za svetovno prvenstvo v kategoriji do }r*i'-*n Nad 8000 gledalcev je v odlični organizaciji AMD Tržič vide H%ln napete ter atraktivne borbe za »Veliko nagrado Jugoslavije«. F. Perdan Šentvid pri Stični — V nedeljo, 24. junija, je z zaključno prireditvijo 10. tabora slovenskih pevskih zborov za leto dni utihnila mogočna pesem, ki je polnila šentviški kulturni teden. Zaključna prireditev je pomenila zmagoslavje slovenske pesmi, zbralo se ie kar 7000 nastopajočih in blizu 20.000 obiskovalcev. Navdušil jih je pogled na mogočne zbore in mnogi so menili, da se je že zaradi tega splačalo priti v Šentvid. Med obiskovalci zaključne prireditve, ki je bila posvečena partijskim jubilejem in spominu velikega ljubitelja slovenske pesmi tov. Edvardu Kardelju, so bili tudi člani predsedstva SFRJ Sergej Kraigher, član predsedstva SRS Marijan Brecelj, članica sveta federacije Lidija Šent-jurc, član sveta federacije Ivan Ma-ček-Matija in še mnogi drugi. Slavnostni govornik je bil sloviti basist Miroslav Cangalovic, ki je navdušen nad zagnanostjo in amaterizmom zborov ter organizatorjev poudaril, da tudi sam izhaja iz amaterskega zbora. Predsednik upravnega odbora tabora Peter Šoštarič je prebral brzojavko tovariša Tita, ki jo je poslal zboru. Miroslav Cangalovic pa je osebno odnesel tovarišu Titu pismo, ki so mu ga napisali slovenski pevci. Priznanje za desetletno sodelovanje so podelili dvema domačima zboroma — Zmaj in Rašica in dvema zborovodjema — Mari Baudež in Pavletu Žagarju iz Šentvida, 14 zborov in 8 zborovodij pa je prejelo priznanja za petletno sodelovanje. Vsi pevci so dobili brošuro »Pesem svobodnih ljudi«, ki jo je založil tabor pevskih zborov, uredil pa Radovan Gobec. štoru, od koder so prišli na današnji zbor aktivisti z Gorenjske, iz Domžal in Kamnika, je zaposlenih 105.000 delavcev. V tem prostoru so zastopane skorajda vse industrijske panoge in prav zato gospodarstvo le počasi sledi strukturalnim spremembam deloma zaradi ločene konzervativne miselnosti, deloma pa zaradi objektivnih pogojev. Le počasi se uveljavlja spoznanje, da je prostor zasičen z industrijo, ki zaposluje preveč malo kvalificirane delavcev, zato je še kako pomemben prehod z delovno intenzivne proizvodnje na proizvodnjo z visokim deležem vloženega minulega dela in znanja. Ljubljana je postala oziroma vsaj hoče postati odprto mesto. Zato smo že imeli pogovore s predsedniki izvršnih svetov vseh ljubljanskih in gorenjskih občin. Pogovarjali smo se, kako ustvariti usklajene srednjeročne programe družbenoekonomskega sodelovanja, ki bo trdno in trajno povezal regije v sodelovanje.« Nadaljevanje na IS. str. TOZD Wkrba Tržič pcator RAZSTAVNO PRODAJNI SALON POHlfrn/A t -Tno, S.lon je odpr« v..k d.„ od 7 doM^VlS 1 8 Boaata izbir, oprem, z. va« dom. ' *0b0t"h °d 7 00 13. ur.. NOVO V TRŽIČU! NASLOV: O L, AS 2. STRAN TOREK, 26 JUNIJA 1979 Manj interesnih skupnosti Republiški svet za družbe no ureditev je na svoji zadnji seji opredelil dve stališči, ki naj bi bili vodilo za oblikovanje ustreznih rešitev za organiziranost in razvoj samoupravnih interesnih skupnosti. Najprej bi morali te službe organizirati tako, da se ne bi v njih razraščala birokracija, nato pa bi morali preprečiti, da bi postale službe interesnih skupnosti centri moči in odločanja. Vendar pa naj bi ob tem, ko naj bi interesne skupnosti smotrno ustanavljali in ko naj bi delovale čimbolj racionalno, upoštevali vsebinsko delo in ne napadali ljudi, ki zdaj delajo v interesnih skupnostih. Preveč uvažamo V prvih petih mesecih letošnjega leta se je zunanjetrgovinska menjava Jugoslavije zelo povečala v primerjavi z enakim lanskim obdobjem. Naš zunanjetrgovinski primanjkljaj je bil maja kar za 47 odstotkov višji kot lani, predvsem zaradi tega, ker smo uvažali nad plani. Tudi Slovenija zaostaja za načrti in je bil izvoz celo za 2 odstotka pod najnižjo dogovorjeno mejo. Žagarjeve nagrade Za delo na vzgojnoizobra-ževalnem področju so v prostorih skupščine SR Slovenije podelili letošnje Žagarjeve nagrade, ki so najvišje priznanje v republiki za najboljše pedagoge in vzgojitelje. Letos so jih prejeli Mija Artač, dr. Vladimir Bračič, Janez Drnovšek, Jože Ger-šak, dr. Avguštin Lah in Vida Matičetova, Žagarjeva priznanja pa so dobili: učiteljski kolektiv dvojezične šole iz Lendave, svet za delo pri občinski zvezi prijateljev mladine iz Trbovelj in Zavod za slepo in slabovidno mladino iz Ljubljane. Prva tovarna metanola v Jugoslaviji V Lendavi so pred dnevi v okviru kompleksa naftne in petrokemijske industrije IN A-Nafta odprli prvo tovarno metanola v Jugoslaviji. V njej so že v kratkem času poskusnega obratovanja proizvedli 10.000 ton metanola. Ko bo tovarna začela redno obratovati, bo porasla njena zmogljivost na 165 tisoč ton metanola letno in bo tako lahko pokrila vse domače potrebe in metanol tudi izvažala. Nova tovarna je veljala skupaj 914 milijonov dinarjev. Na Hrvaškem višje pokojnine Hrvaški upokojenci bodo od 1. julija dobivali za 7,8 odstotka višje pokojnine, kar predstavlja polovico od skupnega povečanja življenjskih stroškov v republiki v prvih petih mesecih letos. Življenjski stroški so porasli daleč nad pričakovanji za 15 odstotkov. Mejni znesek najnižje pokojnine se je od 2600 dinarjev povečal na 2804 din na mesec, kar je tudi v skladu s 50 odstotkov kompenzacije za zvišanje življenjskih stroškov. 200 milijonov za Črno goro Pokrajinski svet Furlanije-Julijske krajine je namenil 200 milijonov lir za pomoč prizadetemu prebivalstvu v Črni gori. Obenem so sporočili, da ta pomoč ni le potrdilo dobrih sosedskih odnosov, temveč tudi hvaležnost za vsestransko pomoč, ki so jo Furlaniji izkazali jugoslovanski narodi, ko jo je pred tremi leti hudo prizadel potres. Struževo — V četrtek, 21. junija, popoldne so se pred spomenikom narodnemu heroju Ivu Slavcu-J oklu zbrali krajani Struževega. V spomin na obletnico smrti svojega krajana namreč KS Struževo slavi svoj krajevni praznik. Ob tej priložnosti so na proslavi ne le počastili spomin na smrt svojega heroja pred 35 leti in spomin vseh 18 padlih krajanov, pač pa tudi pregledali uspehe in napredek kraja v povojnih letih. V kulturnem delu proslave so sodelovali učenci OS Franceta Prešerna. Na sliki: o delu in življenju padlih krajanov je govoril Jaka Vehovec. — Foto: Niko Sladic KAMNIK V ponedeljek, 25. junija, se je sestal izvršni svet in med drugim obravnaval predlog smernic za pripravo družbenega plana občine za obdobje od leta 1981 do 1985 ter informacije o uresničevanju zakona o združenem delu v občini Kamnik. V sredo, 27. junija, ob 8. uri bo seja izvršnega odbora občinske izobraževalne skupnosti, na kateri bo na dnevnem redu vprašanje šolske prehrane, izgradnja podhoda pri Centru za usmerjeno izobraževanje, obravnava prošenj za štipendiranje in organizacija pouka v naslednjem šolskem letu. KRANJ Predsednik Drago Stefe je sklical danes ob devetih izredno sejo izvršnega sveta kranjske občinske skupščine. Člani izvršnega sveta bodo obravnavah osnutek smernic za pripravo družbenega plana razvoja kranjske občine med letoma 1981 in 1985, razpravljali o osnutku zakona o sistemu družbenega planiranja in o slovenskem družbenem planu in o problematiki oskrbe tovarne Sava z devizami. Danes opoldne bo 36. seja komiteja občinske konference ZKS. Na seji bodo obravnavali predloge za dopolnitev delovnega programa organov občinske konference po seminarju na Brdu, razpravljali o sklicu volilnih konferenc in o oblikovanju aktivov ZK v krajevnih skupnostih in obravnavali predloge za organiziranje novih osnovnih organizacij. ŠK. LOKA--1- Danes ob 7. uri se je začela seja izvršnega sveta, na kateri obravnavajo osnutek spremembe dokumentarnega gradiva k resoluciji — investicije predvidoma začete letos, osnutek odloka o javnem mestnem prometu, poročilo o prometni problematiki v občini z ukrepi za izboljšanje ter predloge sklepov o javni razgrnitvi osnutka urbanističnega načrta Soriška planina in osnutkov zazidalnih načrtov Centra Železniki in Trnje Železniki. Danes ob 12. uri bo v sejni sobi na Loškem gradu sestanek, na katerem bodo obravnavali predlog načrta za spomenik Lovrencu Koširju, idejnemu tvorcu poštne znamke. Na pobudo krajevnih skupnosti Lenart-Luša in Bukovica ga sklicuje občinska konferenca socialistične zveze. V sredo, 27. junija, ob 16. uri bo za predsednike, podpredsednike in zadolžene za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito pri društvih seminar, ki ga organizira občinska konferenca socialistične zveze. Potekal bo v kulturnem domu v Skofji Loki na Spodnjem trgu. RADOVLJICA V sredo, 27. junija, bo redna seja koordinacijskega odbora za planiranje pri predsedstvu občinske konference SZDL. Na seji bodo obravnavali pripombe na osnutek zakona o sistemu družbenega planiranja in o družbenem planu Slovenije, osnutek smernic za pripravo družbenega plana občine Radovljica in predloga programa za javno razpravo ter programe nosilcev planiranja v občini. V četrtek, 28. junija, bo seja koordinacijskega odbora za spremljanje in usklajevanje javne razprave o samoupravnih družbenoekonomskih odnosih v stanovanjskem gospodarstvu. V sredo, 27. junija, bo v sejni sobi tovarne Verig Lesce slavnostna seja predsedstva občinskega sveta zveze sindikatov Radovljica. Na seja predsedstva občinskega sveta zveze sindikatov Radovljica. Na seji bodo podelili tudi srebrni znak sindikata za letos ob dnevu samouprav-ljavcev. d g Praznik Olševka in Hotemaž Olševek — Tretji julij je praznik, krajevne skupnosti Olševek —Hote-maže in za njegovo proslavitev so krajevna konferenca SZDL, kulturno in športno društvo Grintavec ter gasilski društvi Hotemaže in Olševek pripravili bogat program, ki se bo začel v petek, 29. junija, ob 20. uri s skupnim nastopom zabavnih ansamblov Korali, Trgovci in Modrina. V soboto, 30. junija, ob osmih zvečer bo prav tako zabavna prireditev, Lipe show imenovana, v nedeljo, 1. julija, pa se bodo zvrstile kar štiri prireditve. Ob devetih dopoldne se bo začel šahovski turnir, uro kasneje bo skupna vaja gasilcev, ob pol dveh popoldne nogometna tekma in ob 16. uri tekmovanje harmonikarjev. V ponedeljek, 2. julija, ob sedmih zvečer bo kros po poteh .Olševka in Hotemaž, v torek ob 20. uri samostojni koncert Andreja Šifrerja »Od šanka do šanka« in v sredo, 4. julija, pohod od spomenika do spomenika, ki se bo začel ob devetih dopoldne. Vse prireditve bodo pred šolo v 01-ševku, gasilska vaja pa bo v Hote mažah. Še posebej velja opozoriti na tekmovanje harmonikarjev in na koncert Andreja Šifrerja. Tekmovanje harmonikarjev bo prvo tovrstno na tem območju. Godci bodo igrali na diatoničnih in klavirskih harmonikah. Vsak bo zaigral dve melodiji. Tekmovalci bodo razdeljeni v dve starostni skupini, ki bodo igrali novejše skaldbe ali stare melodije. Po prireditvi bo srečolov, vsak nastopajoči pa bo nagrajen. Torkov koncert Andreja Šifrerjha pa bo prav tako prvi tovrstni doslej na Gorenjskem. Proslava dneva borca Radovljica - Krajevna organizacija Zveze borcev NOB Radovljica bo kot vsako leto tudi letos proslavila dan borca na Mlaki pod Radovljico. Prireditev bo v nedeljo, 8. julija, z začetkom ob 14. uri. Po slavnostnem govoru predsednika krajevne organizacije ZZB NOV Vinka Berceta bodo v kulturnem programu nastopili člani sekcij KUD Radovljica - moški pevski zbor Anton Tomaž Linhart, recita-torji Linhartovega odra in partizanska harmonikarja. Pp proslavi bo tovariško srečanje, na katerem bo za ples in za razvedrilo igral narodno zabavni ansambel Katerman. Organizatorji bodo tudi tokrat poskrbeli za jedačo in pijačo. Razen borcev in aktivistov ter kurirjev so na prireditev vabljeni tudi vsi občani in izletniki, ki jih bo pot vodila skozi Radovljico. Plakete civilne zaščite Ljubljana — Minulo sredo je bila ob dnevu civilne zaščite v ljubljanskem domu JLA slovesna seja republiškega štaba za civilno zaščito. Na seji, ki sta se je med drugimi udeležila tudi podpredsednica republiškega izvršnega sveta Mara Zlebnik in republiški sekretar za ljudsko obrambo Martin Košir, je o vlogi in razvoju civilne zaščite v Sloveniji spregovoril poveljnik republiškega štaba Miloš Sulin. Kot je poudaril, je civilna zaščita postala sestavni del splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite. Ker predstavlja najširšo organizacijo delovnih ljudi in občanov za zaščito in reševanje prebivalstva in materialnih dobrin v naravnih in drugih nesrečah, v izrednih razmerah in morebitni vojni, jo razvijamo na temelju množičnosti, kot neločljivi sestavni del samoupravnih pravic in dolžnosti občanov. Ob koncu govora Program dela do konca leta Vodovodni stolp - Predsednik krajevne konference SZDL Stane Draksler je sklical za četrtek, 28. junija, ob 18. uri v sejni sobi Dompla-na v Kranju volilno konferenco SZDL v krajevni skupnosti Vodovodni stolp. Konferenco sestavljajo delegati posameznih sosesk, razen njih pa še delegati družbenopolitičnih in družbenih organizacij, društev in osnovnih organizacij sindikata iz delovnih kolektivov, ki so na območju krajevne skupnosti. Na četrtkovi seji bodo člani konference ocenili preteklo delo, razpravljali o novih pravilih o organiziranosti in delovanju krajevne konference, volili nove organe konference in sprejeli delovni program do konca leta. -jk je dejal, da te pravice in dolžnosti uresničujemo z nenehnimi pripravami, in ocenil, da so te priprave v letošnjem letu zaradi množičnega vključevanja v akcijo Nič nas ne sme presenetiti še posebno poglobljene. Po nagovoru Martina Koširja je poveljnik republiškega štaba za civilno zaščito podelil plakete civilne zaščite najzaslužnejšim štabom in enotam, delovnim in drugim organizacijam, krajevnim skupnostim io posameznikom. Med štirinajstimi dobitniki plaket, ki jih ha predlog republiškega izvršnega sveta dodeljuje predsednik zveznega izvršnega sveta, sta letos tudi dva z Gorenjskega: občina Radovljica in občinski štab za civilno zaSčito iz Tržiča- S. Saje Pomoč ogroženim Kranj — Davčna uprava v Kranju prejema vsako leto prošnje za odpis davka, o katerih končno odloča izvršni svet. Na eni zadnjih sej je izvršni svet obravnaval 15 prošenj za odpis davka, o katerih so predhodno razpravljali organi davčne uprave skupaj z nekaterimi drugimi organi, predvsem pa z ustanovami s socialnega področja. Komisija davčne uprave je obiskala vse prosilce in preverila njihov položaj in upravičenost prošenj. V glavnem gre za prošnje za odpis davka od kmetijstva in za odpis davka na dohodek od premoženja in poseka lesa. Ne gre za visoke vsote, ki pa so za prosilce večinoma slabšega gmotnega položaja pomembne. Izvršni svet 8 prošenj ugodno rešil, za sedem prosilcev pa je menil, da ni razlogov za odpis davka. -jk Na Golniku so v počastitev krajevnega praznika odprli nova teniška igrišča — Foto: F. Perdan Praznik pod gorami V spomin na množičen odhod domačinov v partizane leta 1943 praznujejo krajevne skupnosti Golnik, Trstenik in Tenetiše 28. junija svoj praznik — Letos je organizator proslavljanja golniška skupnost, ki slavi tudi 15. obletnico obstoja — Temeljni kamen za spominsko obeležje Golnik - Nekaj let že podgorske krajevne skupnosti v kranjski občini Golnik, Gorice, Trstenik in Tenetiše praznujejo skupaj 28. junija krajevni praznik. Za skupno praznovanje so se odločili zaradi tega, ker je bil boj teh krajev med NOB v marsičem skupen, ker so bili tod partizanom naklonjeni kraji, ker imajo te skupnosti tudi v povojni graditvi skupne probleme in pota in ker so 28. junija leta 1943 ljudje iz teh podgorskih vasi množično odšli v partizane. Vsako leto je organizator praznovanja druga krajevna skupnost. Letos bi morali to dolžnost prevzeti Trsteničani, a nimajo primernega prostora. Odgovorno dolžnost so prevzeli Golničani, ki bodo hkrati proslavili 15. obletnico samostojne krajevne skupnosti, nasploh pa bo praznovanje pod gorami tudi del slavja ob jubilejih partije in drugih organizacij. Dolg je program praznovanja, razdeljen na družbenopolitični, kulturni in športni del ter oblikovan tako, da bo v njem sodelovalo čim več ljudi. Hkrati ima praznovanje namen predstaviti kraie in njihove prebivalce družbeni skupnosti, opozoriti na uspehe in probleme ter jih zainteresirati, da bi še pogosteje prišli v te kraje. Prireditve v počastitev praznika Golnika, Gonč, Trstenik« in Tenetiš so se že začele. Večina jih je bila na Golniku in vse so bile uspešne ter dobro obiskane. Med njimi velja omeniti kolesarsko dirko z močno udeležbo na cesti Kranj - Golnik, športno srečanje športnikov iz teh krajevnih skupnosti s pripadniki teritorialne obrambe iz kranjske občine, ki so na urjenju na Bohinjski Beli, srečarde pripadnikov teritorialne obrambe s krajani, ki je bilo v soboto na Golniku, tekmovanje enot civilne zaščite, športna tekmovanja med vasmi in krajevnimi akupnostmi, odbojkarski in teniski turnir. Večina teh prireditev je bua na novem športnem parku, največji pridobitvi ob letošnjem prazniku. Tudi ta teden ne bo manjkalo prireditev. Jutn bodo v Domu kulture na Golniku nagradili učence, ki so napisali najboljše spise o krajevni skupnosti, otvorili razstavo likovnih del najmlajših iz vrtca in učencev, ki obiskujejo osnovno šolo Simon Jenko v Kranju ter razstavo fotografij o krajevni skupnosti. V četrtek 28. junija na praznični dan, bo ob 19. uri srečanje z borci, ki so odšli 28. junija lete 1943 v partizane, združeno s kresovanjem in tovanškim srečanjem. V petek, 29 iunija, se bo ob 17. uri začel kros, še posebej slovesno pa bo v soboto, 30 junija. Ob štirih popoldne bo v okviru akcije Nič nas ne sme presenetiti sektorska gasilska vaja, ob 19. uri pa svečana seja ob prazniku. S skTde. praznovanja bo začel pohod od »pornenjka do spornemka. Ob en h popoldne pa se bo začelo slavje, ki se bo ob 14 un zaključilo z vzidavo temeljnega kamna za spomenik revolucije. Uro kasneje pa gasilci pripravljajo veselico. ^ Kosnjek fS B 26 JUNIJA 1979 kranjske občinske skupščine 3.STRAN G LAS DOGOVORILI SMO SE H n ii Zbori kranjske občinske skupščine ao se sestali v sredo, iiain «>rejeli poročilo o lanskem delu izvršnega sveta in občin-ianraihoianov, obravnavali izhodišča za ureditev družbenega ^»formiranja, ocenili obrambne priprave in družbeno samo-T'S ter stanje obrambnih in varnostnih priprav v krajev-•InoVtih razpravljali o predlogu družbenega dogovora o mfor-rToSftini in sklenili javno razpravo o preobrazb, stanovanj-'Jaspodarstva - Razprava o bistriškem moatu in asfaltni bazi a-1 ca o- je nj d- I ijaka delegatska občinska »a je sprejela poročilo o lan-'•4u izvršnega sveta in uprav-inov skupščine. Material je saj opisuje vsa področja ršnega sveta in njegovih posebej pa je opisano tudi delo upravnih organov. ..a je menila, da so izvršni upravni organi opravili lani dela na zadovoljivi ravni, je soglašala tudi z nekaterimi m priporočili, ki sta jih pred-predsedstvi občinske skup-ai občinske konference SZDL. !«enijo, da je v poročilu preveč premalo pa je govora o itiki, rešitvah in položaju v «• izvršni svet je preobreme-I najrazličnejšimi zadevami, ki £ niso v njegovi pristojnosti, »je je zato treba razmejiti li izvršnega sveta in** upravnih organov. Pobuda je naslovljena na republiški izvršni svet, upoštevati pa jo kaže pri oblikovanju zakona p državni upravi. Strokovna usposobljenost delavcev v upravi naj se še naprej zboljšuje. Delo bo hitrejše in boljše brez dodatnega zaposlovanja. Marsikaj pa je treba še storiti pri odnosu upravnih organov do strank in sodelovanju izvršnega sveta in upravnih organov z družbenopolitičnimi organizacijami. • Na izhodišča za ureditev družbenega sistema informiranja ni bilo bistvenih pripomb, vendar je dokument še precej načelen in splošen. Treba ga je konkretizirati in takšna bodo tudi stališča kranjskih delegatov v republiški skupščini. Občina že gradi svoj sistem informiranja. Na sredini seji je bil že sprejet družbeni dogovor o informiranju v kranj- ednost asfaltni bazi vršni sveti gorenjskih občin soglašali, da je idnja n°ve asfaltne baze prednostna nalo-Gorenjske - Delegati in delegacije bodo sprotno seznanjeni s potekom del KRANJ - Družbeni dogovor o izgradnji nove asfaltne baze J^T«Llietia Kranj se že uresničuje. Kranjska skupščina je n ^i^li uVklaiene pa so bile tudi nekatere pripombe •?^AeIt*i "rob7«mat?ki ie bilo govora tudi na nredsed- • O tej problematiki je bilo govora tudi na predsed 4ne gorenjskih občin, ki sicer dogovora ne bo podpi i« priporočilo, naj izvršni sveti občinskih skupščin Jradnjo nove baze med prednostne naloge med gorenj-tLfl-ticijami. Tudi organi banke bodo kmalu dali svoje m tem pa Cestno podjetje Kranj in Domplan sodelujeta kujeta možnosti novih lokacij za izgradnjo nove asfaltne W- informacija o razpletu reševanja problema je bila že J-JZI niT SJedini seji zborov kranjske občinske skupščine. bodo prejele tudi vse delegacije. Prav tako pa je bila Jri^Seto pobuda delegatov občinskega sveta Zveze sindi-JaL^mni v družbenopolitičnem zboru, da bo izvršni avet na iSi .kupacinski seji poročal o gradnji. »rej eto v skupščini tj — Sredina skupščina je » odlok o določitvi kmetij, za velja posebna ureditev dedo-fpo zakonu o dedovanju kme-zemlji&ča in zasebnih kmetij. Hi in predlog odloka sta bila v 'razpravi. Z odlokom je zašči-1306 kmetij od skupno 3500, * jih je v kranjski občini. Spre-W odlok o organizaciji, ure-poslovanju veterinarskohi-sJužbe, ki deluje pri Zivino-eterinarskem zavodu Kranj K Gorenjsko. Odlok določa rav-■' poginjenimi živali, njihovimi * odpadkU urejuje zbiranje in r*ajje druge obveznosti, hkrati jM*cli odgovornost prijavljanja v P Primerih. Odlok je pomemben [zadevanja za zdravo in čisto okolje. Na sredini skupščini je bil potrjen tudi osnutek odloka o splošnih pogojih o vzajemnih razmerjih med etažnimi lastniki, ki gre v javno razpravo, enako pa velja tudi za osnutek odloka o javnih pogrebnih svečanostih. Nekateri delegati so menili, da bi kazalo vzporedno urejevati tudi področje urejenosti naših pokopališč in pokopavanja nasploh. Skupščina se je nato seznanila s problematiko ustavnosti in zakonitosti v Sloveniji, soglašala z imenovanji sekretarjev samoupravnih interesnih skupnosti, člana komisije za odlikovanja in priznanja ter nekaterih novih članov v skupinah delegatov za zbore republiške skupščine. ski občini, ki obsega za zdaj v glavnem oblikovanje Indok centra. Družbeni sistem informiranja mora zagotavljati za vsakogar uporabljive podatke, obenem pa omogočiti dobro materialno in kadrovsko ter organizacijsko osnovo sistema. Zato kaže pospeševati študij informatike, ki se sedaj prepogosto zožuje le na računalništvo. • Obravnava poročila o stanju obrambnih priprav in uresničevanju družbene samozaščite ter stanju obrambnih in varnostnih priprav v občini in krajevnih skupnostih v letu 1978 je bila pomembna točka dnevnega reda. Poročilo je bilo sprejeto, ob tem pa so delegati opozorili, da je še premalo ljudi vključenih v to področje družbenega življenja, da sta obramba in varnost odrinjena od planiranja, da varnostne ocene niso celovite, marsikje pa jih še nimajo in da krajevne skupnosti pri tem še nimajo zadostne vloge. Naša pozornost se mora zvečati, kar še posebej velja za poletne mesece, ko se obisk naših krajev povečuje. Zboljšati je treba sistem zvez, obveščanja in alarmiranja, našo pripravljenost pa bo nujno pogosteje preverjati na vajah. Resnejše delo na tem področju ne terjajo le zakoni s tega področja, temveč tudi zakon o združenem delu, na kar še posebej opozariajo družbenopolitične organizacije kranjske občine. Akcija »Nič nas ne sme presenetiti« bo zaneslivo marsikaj zboljšala na tem področju. • Z razpravo na sredini skupščini je bila sklenjena obravnava uveljavljanja samoupravnih družbenoekonomskih odnosov v stanovanjskem gospodarstvu kranjske občine. Javna razprava je opozorila na vsa tista področja, o katerih je največ razpravljal CK ZKS in na katera je največ kritike. To so vključevanje delovnih ljudi v upravljanje stanovanjskega gospodarstva, planiranje gradnje, združevanje sredstev za stanovanjsko gradnjo, soudeležbo občanov pri reševanju stanovanjskega problema, kar naj bi veljalo tudi za solidarnostna stanovanja in stanovanja kadrovskega značaja, uveljavljanje ekonomske stanarine, samoupravna organiziranost stanovalcev in bodočih kupcev stanovanj ali graditeljev, vloga krajevnih skupnosti itd. Izvršni svet je razpravljal o problematiki in sprejel zadolžitve ter imenoval posebno komisijo, ki bo posvetila posebno pozornost področjem, kjer je opaziti zaostanek: urbanizem, komunalno urejanje in varovanje okolja. Ta področja kaže kadrovsko okrepiti, vse, ki sodelujejo v stanovanjskem gospodarstvu, pa primerno povezati. J. Košnjek Učenci v najbližje šole Predsedstvo občinskega sindikalnega sveta Ra dovljica o problematiki zaposlovanja v občini i? o pomanjkanju kadra — Družbeni dogovor o šti pendiranju — Več kadrovskih štipendij — Srebr ni znaki sindikata ob dnevu samoupravi/avcei Radovljica — V ponedeljek, 18. junija, je bila redna seja predsedstva občinskega sindikalnega sveta Radovljica. Člani predsedstva so temeljito spregovorili o zaposlovanju in izobraževanju v občini, o usmerjenem izobraževanju in štipendiranju, o planiranju kadrov ter o družbenem dogovoru o štipendiranju. Menili so, da bo predvsem problemom zaposlovanja treba posvetiti v prihodnje večjo skrb in računati na lastne kadre, ki naj bi jih dobili s smotrno politiko usmerjenega izobraževanja. Se vedno se dogaja, da po gorenjskih občinah odpiramo srednje šole, tudi gimnazije, hudo pa primanjkuje gospodarstvu predvsem delavcev s tehničnimi poklici, kvalificiranega kadra in drugih. Za kmetijsko šolo ni nobenega zanimanja, ker kmetijske šole ni, učenci se pač odločajo za tiste šole, ki so v bližini kraja, kjer prebivajo. Zato je tudi precejšen vpis na administrativne in druge šole, ki jih imamo. V prihodnje naj bi torej odpirali takšne šole, ki bi izobraževale kader, ki bi ga delovne in temeljne organizacije združenega dela takoj zaposlile. Ob tem pa so nujno potrebni dolgoročni plani potreb p* kadrih, kajti srednjeročno plani ranje ni dovolj učinkovito. Vse de lovne organizacije v občini naj h zatorej pripravile programe svojil potreb po delavcih, saj bo le tak' možno nadaljnje planiranje ii načrtovanje. V prihodnjih letih naj bi delovn in temeljne organizacije združeneg. dela podeljevale tudi več kadrovskil štipendij in uresničevale sklepe ii priporočila, ki so jih v občini sprejel ob problematiki zaposlovanja. V nadaljevanju seje so se seznanil S predlogom družbenega dogovora < štipendiranju in s pripombami n-dogovor ter z osnutkom samouprav nega sporazuma o minimalnih stan dardih. V delovnih organizacijah b* javna razprava o sporazumu pote kala do 15. oktobra, nato pa bod< zbrali pripombe, ki jih bo obrav navalo predsedstvo občinskega sin dikalnega sveta. Strinjali so se tudi predlogom za podelitev srebrni! znakov sindikata. Najbolj aktivri sindikalni delavci jih bodo prejeli ol letošnjem dnevu samoupravljavce\ 27. junija. D. S. Prednost družbeni gradnji Predsedstvo občinskega sindikalnega sveta Jese niče o uresničevanju družbenoekonomskih odno sov v stanovanjskem gospodarstvu — Smotrm ekonomske stanarine — Fluktuacija delovne sih — Enostranski sklep Železniškega gospodarstvo iz Ljubljane ljišča za zasebno gradnjo ter podpi rali lastno udeležbo s posojili. O prehodu ne ekonomske stanarin naj bi upoštevali tudi vse ostal I VODNOGOSPODARSKO PODJETJE KRANJ CESTA STANETA 2AGARJA 30 Komisija za delovna razmerja oglasa prosta dela oziroma naloge: 1. KNJIGOVODJE 2. SNAŽILKE «^raio poleg splošnih pogojev za pridobitev lastnosti delav-r»odidati mo^r-de{u za določen čas (nadomeščanje delavk na porodni-Sm dopnstu) s polnim delovnim časom izpolnjevati še naslednje ekonomska srednja šola, Z 18 mesecev delovnih izkušenj v knjigovodski stroki, 1: _ poskusno delo 2 meseca nastop dela zaželen s 1. 8. 1979, L. _ ~~ nepopolna osemletka, Z p^usno delo 1 mesec. » • ^islieio prijave s priloženim življenjepisom in SadkUti «na naslov najkasneje v 15 dneh po obja-Hkasili o mtr^ ^o\m^l o strokovnosti komisija za delovna raz-l?^h^ obravnavala. * . . TOka bodo kandidati pismeno obveščeni Hitro ukrepanje ob pismu iz Podbrezij Kranj — Odprtega pisma krajevne skupnosti Podbrezje so se organi občinske skupščine, izvršnega sveta in vsi, katerim je bilo naslovljeno, lotili resno. Takoj sta bila sklicana dva sestanka, opravljeni pa so bili tudi ogledi na terenu. Med drugim je bilo ugotovljeno, da vsi dogovori pred zaporo mostu niso bili uresničeni. Rešitve in ukrepi uresničujejo zahteve krajevne skupnosti. Med drugim je ugotovljeno, da prehod prek sedanjega mostu ni mogoč. Samoupravna komunalna skupnost kot investitor že pripravlja dokumentacijo za postavitev brvi, uporabne za pešce. Brv mora biti nared do 3. julija, za prehod traktorjev pa bo na obeh obrežjih Bistrice usposobljena pot do mostu pri Trnovcu. >Rok: 1. julija!. Krajevna skupnost Podbrezje bo v razreševanje te naloge vključila lastnike zemljišč in tudi krajevno skupnost Duplje. Do 3. julija mora komunalna interesna skupnost pregledati most prek Bistrice, ga po potrebi ojačati in označiti s primerno signalizacijo. Glede označitve obvoza mora SKIS postaviti kažipot »obvoz« na priključku regionalne ceste na cesto Kovor— Podnart pri Podtaboru in na križišču na Trati. Glede voženj avtobusov po voznem redu, ki je bil objavljen v Glasu 5. junija, krajevna skupnost Podbrezje nima več pripomb. Takoj je treba označiti začasna postajališča. Alpetourovi in Viatorjevi avtobusi morajo na teh postajališčih obvezno ustavljati! Jesenice — Na minuli seji predsedstva občinskega sindikalnega sveta Jesenice so razpravljali med drugim tudi o nalogah pri uveljavljanju družbenoekonomskih odnosov v stanovanjskem gospodarstvu. Na osnovi razprave so sprejeli več sklepov. Samoupravna stanovanjska skupnost naj bi bila tudi v prihodnje mesto dogovarjanja v stanovanjskem gospodarstvu in vsa sredstva za izgradnjo stanovanj naj bi se zbirala pri samoupravni stanovanjski skupnosti. Zavzemali naj bi se predvsem za načelno spoštovanje razmerja 70 odstotkov za usmerjeno družbeno gradnjo in 30 odstotkov za individualno gradnjo s pripombo, da tiste organizacije združenega dela in temeljne organizacije združenega dela, ki so rešile stanovanjske probleme svojih delavcev in so do zdaj vlagala sredstva v družbeno gradnjo, lahko odstopajo od tega razmerja v korist zasebne gradnje. Delavci, naj bi rešili svoj stanovanjski problem tedaj, ko so zaposleni in ne tedaj, ko so že upokojeni, pri obravnavanju solidarnostnih primerov pa naj bi najprej in najbolj upoštevali lastna prizadevanja in časovno omejitev pri izpolnjevanju pogojev za pridobitev stanovanja. Pri organiziranosti in kadrovski zasedbi strokovnih služb naj bi upoštevali racionalnost in smotrnost, poenostavili postopke za pridobivanje dokumentacije in zem- podražitve, ki vplivajo na življenjsk stroške tako, da le-ti ne bi skupi predstavljali preobčutnega znižanj Življenjskega standarda. V nadaljevanju seje so spregovt rili o fluktuaciji delovne sile v jest niški železarni. Ta vprašanja naj 1 obravnavala sindikalna konferenc osnovne organizacije sindikata žele zame Jesenice skupaj z ustreznin službami ter na podlagi zakonov i internih aktov pripravila konkretn predloge za omejitev fluktuacij delovne sile. Problematiko odh* janja sposobnih kadrov in str« kovnjakov iz ene delovne organiz« cije v drugo, predvsem na področj negospodarstva naj bi obravnav« tudi izvršni svet skupščine občine. Člani predsedstva so ostro prot* stirali zaradi ukrepa uprave Žele; niškega gospodarstva Ljubljana, 1 je brez predhodnega dogovarjanj sklenila omejiti delovanje carinski) služb, špedicije in drugih inšpekcij skih služb zaradi rekonstrukcij tirov na železniški postaji Jesenic* Enostranski ukrep Železniškega go spodarstva Ljubljana bi imel dol gotrajne posledice za gospodarstv občine in delavce teh služb, zato j predsedstvo občinskega sindikalneg sveta zahtevalo preklic te odločitv in takojšen dogovor za uskladite vseh interesov. D. S. Krediti za gradnjo in nakup stanovan c,___________ . . . « T Samoupravna stanovanjska skup nost je na svoji zadnji seji brez pripomb potrdila predlog dodelitve posojil individualnim graditeljem, delovnim organizacijam ter delavcem zaposlenim pri obrtnikih. Zahtevek za posojilo je vložilo 98 graditeljev v skupni višini 14,4 milijona din. Na osnovi poročil komisij, ki so si razmere ogledale na terenu, sta odbor za graditev in izvršilni odbor stanovanjske skupnosti predlagala odobritev posojila 93 graditeljem v skupni vrednosti 12 milijonov din. Večina graditeljev je dobila posojilo za novo gradnjo, le posamezni za adaptacijo. Posojilo bodo graditelji začeli odplačevati v novembru letos s 4-odstotno obrestno mero. Najkrajša doba odplačevanja posojila je 5 let, najdaljša pa 15 let; le posojilojemalci, ki imajo glede na socialno stanje možnost, da zaprosijo za 45 odstotkov posojila, lahko odplačujejo posojilo tudi 18 let. Posojilo je bilo odobreno tudi kupcem montažnih hiš v naselju Bantale v Stražišču. V tem naselju bo 52 montažnih hiš, vendar pa še niso vse oddane. Na razpis za dodelitev kreditov za nakup montažnih hiš se je prijavilo 19 prosilcev, ki jim je bilo odobreno skupno 5,1 milijona din'pbsoiila. - i i i <..t M, Kredite bodo dobili tudi kup etažnih stanovanj. Od 47 bodoči etažnih lastnikov, ki imajo rezerv rana stanovanja na Planini, se je n razpis prijavilo 14 prosilcev, eden p za nakup etažnega stanovanja v B strici pri Tržiču. Odobreno jim j bilo skupno 3 milijone din posojil: Posojilo za posameznega etažneg lastnika pomeni poprečno 38 odstot kov predvidene vrednosti stanova nja, ostalo pa zagotavljajo z lastn udeležbo, bančnim posojilom ali po sojilom organizacije, kjer so zapo sleni. Na razpis posojila družbeno prav nim osebam — organizacijam v višini 40 milijonov din se je prijavile 22 organizacij in TOZD. Posojilo ji bilo razpisano za stanovanja, ki s< vseljiva v letošnjem letu m ki so tud! že rezervirana za organizacije. Posojilo je dobilo 20 organizacij in TOZL v skupni višini 20,1 milijona din, kar je za polovico manj, kot je bilo predvideno v razpisu. Več delovnih organizacij je namreč hotelo posojila za stanovanja, ki pa še ne bodo gotova v letošnjem letu ali iz drugih vzrokov. Ker v letošnjem letu ne bo mogoče kupiti več stanovanj, je zato prišlo do odstopanja med razmerjem med družbeno in individualno lastnino pri kreditiranju. CLASl STRAN TOREK, 26. JUNIJA 1S1 Kobli širša smučišča Razmeroma majhen obisk na smučišču Kobla — Nekompletna ponudba bohinjskega smučarskega središča — Zgradili bodo še dvosedežnico in družinsko progo — Če ne bodo zagotovili denarja, bo smučarsko središče sklenilo poslovanje z izgubo Radovljica — Po desetletnih Študijah so leta 1973 izdelali osnovni investicijski program izgradnje zimskošportnega središča Kobla v Bohinjski Bistrici. Dve leti pozneje je sedem ustanoviteljev konzorcija vložilo začetna sredstva na osnovi samoupravnega sporazuma o združevanju sredstev za izgradnjo Koble. Tako so začeli graditi prvo se-dežnico. Danes šteje konzorcij 40 članov, ki so že združili več kot 5 milijonov dinarjev in prevzeli 240 garancijskih izjav. Na Kobli bi radi zgradili več dvosedežnic postopno. Danes sta dve dvosedežnici in vlečnica, lani pa so začeli graditi še tretjo dvosedežnico. Vse prepeljejo v eni uri 3.600 smučarjev, ki imajo na razpolago 40 hektarov travnatih smučišč, za katere skrbijo trije sodobni teptalni stroji. Največja dnevna zmogljivost žičnic Koble je okoli 2.500 smučarjev, površina smučišč pa lahko sprejme 4.000 smučarjev dnevno. Vendar pa smučarjev pozimi ni toliko, kolikor bi jih lahko bilo. Vzroki so v nekompletni ponudbi centra, saj Kobla nima nobenega gospodarskega poslopja, z izgradnjo Letos 318 novih stanovanj V kranjski občini so za letošnje leto zdaj dokončno dogovorjene ene stanovanj. Koordinacijski od-or za izvajanje družbenega dogovora o oblikovanju cen stanovanj in o usmerjeni blokovni gradnji stanovanj po srednjeročnem programu je decembra lani že potrdil ceno 9470 dinarjev na kvadratni meter za 127 stanovanj, v letošnjem letu pa je bila potrjena cena 10.200 din za kvadratni meter za 191 stanovanj. Tako bo v letošnjem letu v kranjski občini poprečna cena kvadratnega metra stanovanjske površine za 318 stanovanj, kar je več kot 16.000 kvadratnih metrov, 9984 din. Iz dela stanovanjskih sredstev pa se del denarja združuje tudi za izgradnjo primarnih in sekundarnih naprav individualne komunalne potrošnje, tako da bo k stroškom komunalnega opremljanja dodano še 160 din po kvadratnem metru stanovanjske površine, kar je v skladu z družbenim dogovorom o cenah stanovanj v republiki in samoupravnim sporazumom o oblikovanju cen in stanovanjski graditvi v občini Kranj. V primerjavi z lanskim letom, ko je bila cena kvadratnega metra stanovanjske površine 7778 din, je letoš- nja cena višja za 28 odstotkov. Ne nazadnje je na višjo ceno kvadratnega metra vplivalo tudi to, da se v letošnjem letu gradi več manjših stanovanj, kar je seveda dražje. Poprečna velikost stanovanj, ki se letos gradijo na Planini, je 52 kvadartnih metrov, medtem ko je bila lanska poprečna velikost za 2,3 kvadratna metra večja. V obdobju od 1975 do 1979 bo v soseski S-5 na Planini zgrajeno skupaj 1679 stanovanj. Cena kvadartnega metra stanovanjske površine je v teh letih rasla poprečno po 14 odstotkov na leto. V primerjavi z rastjo osebnega dohodka se v teh letih vsota osebnega dohodka, ki je potreben za en kvadatni meter stanovanjske površine, znižuje: tako je na primer v letu 1975 bilo potrebno za kvadratni meter stanovanjske površine 1,68 poprečnega mesečnega dohodka v kranjski občini, v letošnjem letu ob predvidenem 20-odstotnem povečanju, pa 1,41 dohodka. Stanovanja, ki bodo zgrajena v letošnjem letu, bodo veljala 165,3 milijona din, od tega jih bo večina, to je 225 stanovanj, vseljivih že konec tega meseca. Skorja Loka — Po nekajmesečnem premoru so se začela gradbena dela na novem trgovskem centru v naselju Podlubnik. Krajani bodo tako dobili težko pričakovati objekt, saj morajo sedaj po nakupe v mesto, s katerim še niso povezani z lokalnim avtobusom. Investitor objekta je SGP Tehnik iz Škofje Loke, v prodaji za trg pa bo imela prednost Veletrgovina Loka iz Škofje Loke, ki bo uredila trgovino in restavracijo, Ljubljanska banka pa svojo poslovnico, v objektu bo tudi frizerski salon. Dela bodo predvidoma končana do maja prihodnjega leta. — Foto: J. Pipan le najbolj nujnih gostinskih in prenočitvenih zmogljivosti bi se obisk znatno povečal. Ko bodo uresničili program izgradnje do leta 1980, bo središče razpolagalo s kompletno osnovno ponudbo, ko bo omogočala uspešno poslovanje. Zaradi omejenih kreditnih sredstev v okviru srednjeročnega programa pa se je moral investicijski program zmanjšati. Po programu bodo z gradbenimi deli začeli julija letos in zaključili oktobra letos. Zgradili bodo dvosedežnico, električno napeljavo s transformatorjem in družinsko progo, ki poteka za Kravjo črno goro in je dolga okoli 4 kilometre. Urna zmogljivost se bo tako povečala na 4.500 smučarjev in smučišča povečala za novih 50 hektarjev. Te površine pa so najbolj obsežne in obenem tudi najbolj kvalitetne in omogočajo še večji razvoj. Opremo za dvosedežnico že imajo. Tudi dokumentacijo imajo, in če bodo uspeli dobiti 31 garancijskih deležev po 200.000 dinarjev ter nekaj dodatnih sredstev, bodo z deli lahko nadaljevali. Če sredstev ne bo, čeprav člani konzorcija pokrivajo anuitete kreditov — bo smučarsko središče Kobla zaključilo posloven je z izgubo. Smučarsko središče Kobla je izredno lepo urejeno, smučišča vedno izvrstno pripravljena in dostopna, zato bi bilo prav, ko bi smučarskemu središču omogočili nadaljnji razvoj. Izgradnja smučarskega središča Kobla je v srednjeročnem programu razvoja občine do leta 1980 tudi med prednostnimi naložbami. D. Sedej Red v klavnici in mlekarni Kranj — Zakon o varstvu živali pred kužnimi boleznimi pooblašča izvršne svete občinskih skupščin za predpis veterinarskosanitarnega reda v objektih, kjer se odvija promet z živalmi in živalskimi surovinami. Kranjski izvršni svet je na seji 12. junija sprejel dve odredbi: odredbo o veterinarskosanitarnem redu v klavnici, predelovalnici in skladišču mesa in mesnih izdelkov in odredbo o veterinarskosanitarnem redu v mlekarni. Izvršni svet je na predlog veterinarskega inšpektorja z odredbama seznanil Kmetjskoživilski kombinat Kranj - TOZD Klavnica in TOZD Mlekarna ter Zivinorejsko-veterinarski zavod Gorenjske, ki je pooblaščen za izvajanje veterinar-skosanitarnih pregledov mesa in živalskih proizvodov v kranjski občini. -jk Zbornica o investicijah Kranj — Jutri, 27. junija, se bo sestal izvršilni odbor Medobčinske gospodarske zbornide za Gorenjsko in razpravljal o zadevah, pomembnih za nadaljnji razvoj Gorenjske. Člani izvršilnega odbora bodo razpravljali o predvidenih letošnjih investicijskih posojilih in ocenjevali upravičenost investicijskih vlaganj v proizvodnjo margarine. Govora bo tudi o pristopu k družbenemu dogovoru o izgradnji nove asfaltne baze Cestnega podjetja Kranj. Razen tega bodo obravnavali poslovnik izvršilnega odbora in skupščine medobčinske zbornice ter delovni program izvršilnega odbora. -jk SKUPNOST ZA ZAPOSLOVANJE KRANJ Najbolj iskani poklici Napovedi letnih potreb po kadrih niso zanimive le v globalnih okvirih in strukturnih značilnostih, pač pa dajo tudi pregled poklunih zahtev, ki jih sprejeti letni gospodarski načrti postavljajo po delavcih. Tako kot strukturni deleži zahtevanih delavcev posameznih stopenj strokovnosti omogočajo spremljanje premikov v struktur dela ter tehničnih in tehnoloških novosti v OŽI), tako tudi poklicna struktura omogoča pregled najbolj »konjunkturnih* strok, ki jih zahteva m stimulira sedanje stanje v našem družbenem in ekonomskem razvoju. Ob tem je treba posebej poudariti, da od leta 1975 dalje v vseh gorenjskih občinah opažamo izboljšanje strukturnih razmerij v potrebah po novih delavcih. Znižuje se delež potrebnih ozkih profilov, povečuje pa delež potreb po strokovnih delavcih. To je pomembno z dveh vidikov: ker kaže na uvajanje novih tehnologij in izboljševanje strukture dela in ker dokazuje, da razvoj v OZD sledi težnjam mladih generacij, ki se predvsem usmerjajo v pridobivanje večjega obsega znanja. Med delavci ozkega profila se v letnih potrebah najpogosteje pojavljajo, gradbeni delavec, čuvaj, snažilka, gozdarski delavec, lesni delavec, pomožni gostinski delavec, priučeni ključavničar, gumarski delavec, šivalec obutve, priučen metalurški delavec, priučen kovinski delavec. Večina teh poklicev se usposablja s priučitvijo na delovnem mestu, le nekateri v enoletnih poklicnih šolah. Skoraj za vse pa je značilno, da jih iz domačega priliva le težko pridobivamo in da je pokrivanje potreb v pretežni meri odvisno od pridobivanja teh delavcev iz drugih krajev in iz drugih republik. V zadnjih treh letih je iz izobraževalnih centrov na Gorenjskem prišlo poprečno na leto le po 6 metalurških delavcev, 3 gradbeni delavci, 9 lesarjev, 16 šivalcev obutve. Delovne organizacije so za letošnje leto napovedale, da bi potrebovale takih delavcev od 237 do 20. Joži Puhar, dipl. soc. Mercator - TOZD Preskrba Tržič je v bivšem objektu Trio v Bračičevi v Tržiču odprl nov razstavno-prodajni salon pohištva. Na preko 500 k n nih metrih razstavnega prostora hudi pohištvo najbolj znanih proizvajal in ostalo opremo za dom. (MA) Foto: F. Perdan Suša je mimo, zato ukrepajmo Dolgotrajna in nenavadno zgodnja suši maja in junija je močno prizadela rast travm ruše kakor tudi sejane krmne poljščine -Tudi ostale poljščine so več ali manj prua^ dete, zanesljivo pa je, da bo pridelek krompir* ja manjši — Zato nujni ukrepi, s katerim lahko omilimo pomanjkanje krme za obstoječi stalež živine Na Gorenjskem ugotavljamo manjši pridelek krme na travniki! po prvi košnji za 20 do 50^. Kmetje, ki so dobro gnojene travniki zgodaj pokosili, to je vsaj do 25. maja, so utrpeli še najmanjšo škod« S kasnejšo košnjo se količina pridelka ni povečevala, pač pa je kak vost padala. Lahko rečemo, da je bilo več od polovice nižinskih tra nikov prepozno pokošenih. Travne površine obrobnih predelov in bovških ombočij so kmetje šele pričeli kositi. Prav tukaj so izgube na količini pridelka kakor na njegovi kakovosti največje. Kaj ukreni Vse travne površine je treba takoj po košnji, če tega še niste sto izdatno pognojiti s hitro delujočimi dušičnimi gnojili. Če teh ni, s kompleksnimi nitrofoskali, ki imajo visok odstotek dušika V poč pridejo: KAN, NPK 17:8:9, NPK 12:12:12, NPK 13:10:12 in dnit Količina čistega dušika v potrošenem gnojilu na ha naj bo na dobi gnojenih travnikih od 60 do 80 kg, na negnojenih ali slabše gnojenih naj ne preseže 60 kg. Urea kot visokoodstotno dušično gnojilo ne p toliko v poštev, ker se pri močnejšem deževju hitreje izpira; nevan. je tudi, da v vročih dneh brez dežja del dušika izhlapi. Njen učinek travnatem svetu v sedanjem obdobju ne bo zadovoljiv. Povsod t kjer lahko razvozite gnojnico ali gnojevko, ki mora biti toliko raz čena, da se na travi ruši ne bo delala skorja, to opravite čimprej, t le v deževnem vremenu. Na zgodaj košenih travnikih je trava pri zgodaj latiti in detelja cveteti, zato je treba čimprej kositi drugič otava ne bo ostarela. Dognojevanje takoj po drugi košnji naj bo en kot po prvi. Kljub vsem naporom in ukepom normalnih količin krme s tra ne bomo dobili, zato jih moramo pridelati na njivskih površinah težni del strnišč za ozimnimi in jarimi žiti lahko namenimo str nim dosevkom, kakor tudi površine po ranem in semenskem krom ju, če le temu ne bo sledila ozimina. Pri izbiri vrste dosevka mora upoštevati glavni posevek, ki bo dosevku sledil. Največji pridelek krmni ohrovt strženar (sorta zeleni angeliter), ki ga lahko kr pozno jeseni in tudi za siliranje je primeren. Večji pridelek zelene dobimo, če do konca junija posejemo seme na manjšo površin dobimo sadike za presajanje. Po šestih tednih sadike posadimo v vrsi 20 do 25 cm narazen (podobno kot peso). Za 1 ha dosevka rabimo I" semena za vzgojo sadik. Pred presajanjem moramo njivo močno | gnojiti z dušikom (več od 100 kg čistega dušika na ha). Zelo primerna zgodnjo poletno seter je mnogocvetna ljuljka, ki daje ob oblilnem p setvenem gnojenju sredi julija en pridelek že jeseni in drugega marca dognojimo z dušikom, že aprila. Za 1 ha rabimo približno 40 semena, ki ga posejemo plitvo v dobro pripravljeno zemljo. Temu d sevku prihodnje leto lahko sledi koruza za silažo. Krmne repice (soi perko PVH) posejemo 10 kg na ha. Za setev, gnojenje in pridelke v isto kot za mnogocvetno ljuljko. Aleksandrijska in perzijska detelja pri nas novi rastlini. Sejemo ju lahko kot čisti posevek (30 kg oziro: 25 kg na ha) ali v mešanici z mnogocvetno ljuljko. Posevek ne preži Julija lahko sejemo še pitnik, krmni grah s koruzo, strniščno repo listnati ohrovt. Prezimne dosevke sejemo od konca avgusta do konca septembi in nam dajejo zgodnjo spomladansko krmo. Ozimno ogrščico, za 1 rabimo 10 kg semena, krmimo že sredi aprila do začetka cveten, Podobno lahko uporabimo tudi ozimno repico (sorta perko PV1 Ržigo (mešanico ozimne grašice in ozimne rži) sejemo sredi septembi in kosimo proti koncu aprila. Konec septembra sejemo rž za ki« (sorta ozimna hibridna ali tetraploidne) in jo pokladamo proti kon aprila in v začetku maja. Vse navedene dosevke moramo dobro pognojiti pred setvijo prezimne dosevke dognojiti z dušikom zgodaj spomladi. Krompir je naš najpomembnejši njivski posevek in kot hrana poleg mleka edino živilo, ki ga na Gorenjskem pridelamo več od naših potreb. Hektarski pridelki so še vedno prenizki. Letos je ob kasni saditvi in hudi suši velika nevarnost še krompirjeva plesen, ki bo imela ugodne pogoje za razvoj ob toplem in vlažnem vremenu. Zato moramo upoštevati navodila o pravočasnem škropljenju kot zaščitnem ukrep** in ne čakati na prve pojave plesni, ker takrat je že prepozno. Za siljenje proti krompirjevi plesni - fitoftori priporočamo enega v naslednjih škropiv - fungicidov: DITHANE M 45 J-3 kg/ha \ DOZEP 2-4 kg/ha. ANTRACOL 2-3kg/ha, BAKRENI ANTRA COL 3-4 kg/ha, BAKRENI DITHANE 3-4 kg/ha, CUPRABLA 3 —4 kg/ha in druge. Na območjih, kjer uporabljajo za naše razmere maksimalne koli čine mineralnih gnojil, priporočamo, da škropivu primešajo folifert* (1-3 kg/ha) Krompir škropimo ali zjutraj ali proti večeru, ko so rasi line ohlajene, nikakor pa ne po najhujši vročini. Pn škropilnica uporabljamo vrtinčne šobe in ne špranjastih. ker z njimi dosežem večji tlak škropivo se bolje porazdeli v drobne kapljice in votel stož* Časti curek rastline enakomerno poškropi. Z enkratnim škropljenjem ^ zaščitimo krompir za sedem do deset dni, zato naj si škropljenja sledijo ^ v teh presledkih. V primeru hujših neviht ah toče je treba krompu ly) takoj ponovno poškropiti. . ,*bf (Podatki o krmnih dosevkih so povzetek članka Jožeta >ika, ^ dipl. ing tgr. v Kmečkem glasu z dne 20. 6. 1979). Živinorejsko veterinarski zavod Gorenjske Kran Jjjj Oddelek za pospeševanje kmetijstva Sli 5.STRAN G LAS Ob spominski razstavi del Franceta Boltarja u ob 65-letnici smrti obudili spomin na rojaka dr. Antona Der-itičnega publicista in politika, in mu na njegovi rojstni hiši i ploščo. rili spominsko ploščo Antonu Dermoti ko društvo iz Železnikov je ob 65-letnici odkrilo dr. Antonu Dermoti spominsko na njegovi rojstni hiši — Socialistični M in politik, ki je že pred sedemdesetimi ostro osvetlil bistveni slovenski politični problem Radovljica — V Šivčevi hiši v Radovljici so 15. junija ob 18. uri odprli razstavo, ki so jo posvetili spominu domačega slikarja, akvarelista Franceta Boltarja. Ker je bil France Boltar vse od leta 1953 tudi likovni pedagog na osnovni šoli Antona Tomaža Linharta, bo razstava odprta še pred koncem šolskega leta, da si jo bodo lahko ogledali tudi njegovi učenci. Muzeji radovljiške občine so ob tej priložnosti založili katalog s številnimi reprodukcijami njegovih del, ki ga predstavijo predvsem kot odličnega akvarelista krajinarja, vključujejo pa tudi njegove druge likovne poskuse. Razstava in katalog potrjujeta, da je v zadnjih nekaj letih izoblikoval svoj izraz: svež, mehak, lirično uglašen akvarel, čeprav ga je, morda še bolj kot pedagoško delo, ki mu je pobiralo veliko moči, a dajalo tudi lepe pedagoške rezultate, zaviral nikoli dokončno prebolel kompleks, da ni imel likovne akademije. Z risbo stare mame iz leta 1951 je opravil sprejemni izpit na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani, vendar ni bil sprejet, ker je že imel poklic učitelja in prav teh je v desetletju po vojni izredno primanjkovalo. S pedagoško akademijo likovne smeri je France Boltar le delno zadostil svojim ambicijam. Ce mu soda ne bi pretrgala življenjske niti na pragu upokojitve,, ko bi prvič imel ves svoj čas za slikanje, bi skoraj gotovo premagal tudi to oviro in tudi sebi dokazal, da je umetnik. France-Boltar Ob bližajoči se obletnici smrti se ponovno z bolečino zavedamo, da je Gorenjska s Francetom Boltarjem izgubila slikarja, ki je nosil v sebi še veliko bogastvo barvne poezije, ki bo za vedno ostala neizpeta. Maruša Avguštin NOVO V KINU VSI PREDSEDNIKOVI MOŽJE Znana ameriška afera VVater-gate. Zgodba o dveh novinarjih, ki prideta do presenetljivih ugotovitev o ameriškem političnem zakulisju. Posledica je odstop Nixonove vlade. Režiser Alan J. Pakula je naredil še en dober ameriški družbeno kritični film, za katerega ni potreboval izmišljene zgodbe. V vlogah novinarjev se predstavljata Robert Redford in Dustin Hoffman. Dogajanje se odvija v redakciji časopisa. Gomiljanje dejstev daje filmu pustolovski čar, z vpletanjem skrivnostne osebe Globoko grlo pa je dosežena akcijska misterioznost kriminalnih filmov. Tudi fotografija nosi v sebi neko skrivnost. Skoraj povsod, razen v redakciji, je temačno, obrazi so komaj vidni, vse je v drugem planu, neonsko in pojavlja se neznano skrivnostno gibanje. Pakula ne pokaže poteka vseh dogodkov. Ponekod nakaže le začetek in nato se znajdemo že pred rezultatom, drugje ne omogoči niti tega. Tak je tudi konec filma, ko zvemo za končni razplet afere. Božo Grlj Brez čitalnic pri knjižnicah Jesenice — V vseh občinah naj bi delovale splošno izobraževalne knjižnice z mrežo krajevnih knjižnic in izposojevališč tako, da bi bile knjige dostopne vsem občanom v krajevnih skupnostih. Članstvo v knjižnicah naj bi do leta 1980 zajelo - V nedeljo, 17. junija, '"B*o društvo iz Železnikov T* spominsko slovesnost z spominske plošče rojaku Dermoti ob 65-letnici ■mrtL Pred Dermotovo **> Na Plavžu so se poleg krajanov zbrali tudi pred-bofjeloškega družbenopoli-Svijenja, gostje goriški Slo-Aoton Dermota je leta 1914 Srnici — in njegovi sorod-uvodni besedi Lojzeta ■. predsednika muzejskega o življenju, liku in delu ]|j*a Dermota spregovoril [y*nn, tajnik muzejskega *E Spominsko ploščo je slo-3Pm Niko Sede j, predsednik tjfevne skupnosti, ki je ob Jtravil pobudo muzejskega 1 T m dejal da so ,J*&> veseli, saj .iJjKrip kraja.. Učenci osnovne aTvznikov so pripravili pester aj*1 Je bil mož neutrudne i^I***eme, vendar brez bučnih olVu- Poleg rednega advo-« političnega dela je bil takih akcij bogatijo vnet sotrudnik različnih listov in revij. Tako ga srečamo v Rdečem praporju, Zarji, Delavskem listu, Ljubljanskem zvonu, Slovenskem pravniku, Narodnem gospodarju, Slovanu, Omladini, Slovanskem Prehledu in še in še. Od leta 1904 do 1914 je bil urednik prve slovenske socialne revije Naši zapiski, ki ji je posvetil veliko svojih moči, skrbel za sodelavce, sam pisal kritike in članke. Prav pod njegovim vodstvom so Naši zapiski postali najpomembnejša slovenska družboslovna revija pred prvo svetovno vojno. Ne sme biti pozabljeno tudi njegovo prevajalsko delo iz češčine. Eden njegovih zadnjih pomembnih nastopov je bil zagovor Ivana Cankarja, proti kateremu je bil avgusta 1913 sprožen proces zaradi znamenitega predavanja »Slovenci in Jugoslovani«. Številne načrte mu je prekrižala prerana smrt. Vsekakor pa je Dermota že pred sedemdesetimi leti ostro in kritično osvetlil bistveni slovenski politični problem, s čimer se je zapisal med pomembne in zaslužne može v zgodovini slovenskega naroda. LOŠKI MUZEJ SKOFJA LOKA ZBIRKE LOŠKEGA MUZEJA V SKOFJI LOKI so odprte vsak dan razen ponedeljka od 9. do 12. ure in od 14. do 17. ure. Od stalnih zbirk v Loškem muzeju si lahko ogledate zgodovinsko, kulturnozgodovinsko, etnološko, zbirko NOB, prirodoslovno ter galerijo del slikarjev — loških rojakov. Vse tiste skupine, ki si želijo vodstva po zbirkah muzeja, se morajo predhodno najaviti upravi muzeja, kajti le v tem primeru bo vodstvo zagotovljeno. V GALERIJI loškega gradu si lahko ogledate razstavo del MALE GROHARJEVE SLIKARSKE KOLONIJE. Razstava je odprta ob istem času kot zbirke muzeja in bo odprta do 5. julija 1979. KONCERT V PODNARTU Podnart — V soboto, 16. junija, je komorni moški pevski zbor iz Podnarta, ki ga vodi Janez Foršek, pripravil samostojni koncert ob zaključku sezone. 20-članski zbor nastopa že štirinajsto leto. Muhasto vreme sicer ni napolnilo dvorane krajevnega kulturnega doma, toda poslušalci so nastop nagradili z burnim ploskanjem, saj narodne in umetne slovenske pesmi, ki jih zbor poje, radi poslušajo. Komorni moški pevski zbor iz Podnarta je letos veliko nastopal, med drugim tudi na prvomajski slovesnosti v Bohinju. Tesno sodeluje z moškim pevskim zborom kulturno-umetniškega društva Stane Žagar iz Krope, s katerim je imel dva skupna nastopa. V letošnji sezoni ga čaka še ena preizkušnja — samostojni koncert na Blejskem otoku. Stane Mihelič 20 odstotkov vseh prebivalcev in 50 odstotkov mladine, knjižni fond pa naj bi bil po normativih 2 do 3 knjige na prebivalca. Mednarodni standardi tudi priporočajo, da izposojevali-šča v mestnem območju ne bi bila oddaljena več kot dva kilometra. V jeseniški občini imajo na področju knjižničarstva še jf'rsto težav. Matična jeseniška knjižnica pokriva potrebe štirih krajevnih skupnosti, tako Save, Podmežaklje in Blejske Dobrave. Za vse občane izposoja družboslovno, nemško, angleško in srbohrvatsko literaturo, knjige pa namenja tudi krajevnim knjižnicam. Tako je knjižnica dostopna okoli 15.000 prebivalcem, če se šteje tudi Blejska Dobrava. Zato na kvadratni meter pride trikrat več knjig kot po standardih, čitalnice pa nima niti matična niti krajevna knjižnica, primanjkuje pa jim še spremljajočih prostorov. Razmere so iz leta v leto slabše, kajti preuredili so le pionirski oddelek, ki pa je še premajhen. Od ostalih sedmih krajevnih skupnosti še Rateče in Planina pod Golico nimata knjižnice. Do konca leta 1980 naj bi moderno krajevno knjižnico dobili v krajevni skupnosti Kranjska gora, Rateče in Blejska Dobrava. Po sodobili bi še knjižnico v Žirovnici s čitalnico, medtem ko izposojevališč za sedanje srednjeročno obdobje še niso načrtovali. Najhujši problem pa je še vedno matična knjižnica, ki jo bo treba najprej povečati in posodobiti. D. S. NISMO SE UKLONILI flOBEK - MIHA ko je živel in padel heroj objavljenega prispevka) tudi tokrat koj znašla ležal m vrht. ^"irTčez Jokla, ki je PW ^E^rnfco. Sin je bil sicer T*? veTtSaj ni mogla storiti. Z~± til za^J° v sob°' ^lmU rio je stopd z^^oo ^ a da bi po- mtopu m .«.„ . sobo, tega niti i je šaril po sobi, a da bi )*W* postelji, mu se na misel ni prišlo. i*X odbrumeli na podstrešje in potem r*fffe v klet. Pretaknili so vso hišo, a tu-J°pft nič sumljivega. CUJ Vaadni vdori so se dostikrat ponav-mp* prizadevanje je bilo zaman. Do "^Vklvo te toliko okreval, da je lahko . k feren. Tedaj je postal član pokrajin- ^mkdi leta 1943 so v Struževem organi--Hošno mobilizacijo, ki c*° ***** ra>. Izvedli so ~~ c je sodelovala lil. Kranjska četa, Frnatij* Suhadolnik - Luka. ■k* rad sodeloval z vojaškimi enotami JptfaL naj bi mimogrede opravili tudi ^ licema Nemcema, ki sta stanovala v ,'W zgoraj. Fantje so odhrumeli in po-'iri/rata, kjer sta stanovala Nemca. Nič |Stsč jim je odprla žena, Nemka. Da h orožje m municijo, so ji rekli. M o v pomteljU je bilo tako strah, da se 1%}poateljo vred. Takega čudnega obis-^jffckoval. Nemec je segel po pištoli in a j^cijo vred izročil partizanom. Eden lldV» jima je razložil, kako zelo potrebu-reči, ker se bojujejo za svobodo, niso storili. Ko so se spuBtili po Wi so bili z zalogami, ki aZ jih drugi že pripravljeni, mobilizi-Tudi to ak- 4V™u JKAna niso s W1» * trgovini, že priprt iJbrmni na koncu vasi "fkjdtf Jokl, ki je potem vse skupaj po ifcdove. a(Wjhji dan je v Struževo prihitelo veli-§S- Najhuje jih je grizlo to, ker so par jVtiizirali domala vse moške in da se mSio blizu Kranja. Metanskem obisku je v mestu govorila °ri kosilu je, nič hudega sluteč. skoraj navdušeno pripovedovala, kako lepi in dostojni fantje so med partizani. Dodala je še, da so ji rekli, da se borijo za osvoboditev svojega ljudstva. To je bilo za zagrizene gestapovce preveč in zato je morala izginiti iz Kranja.« ... »Sorlijev mlin na Rupi blizu Kranja je bil že leta 1941 kraj, kjer so se sestajali aktivisti, mestni in okrožni komite, mladinci, vosovci in drugi vse do marca 1944. Te partizanske postojanke, kjer je bil tudi skrivni bunker za kurirja, ki je vzdrževal zvezo med mestnim in okrožnim komitejem, nihče ni izdal. Zato so se vsi, ki so prihajali tja na sestanke, počutili varne. Tako je bilo tudi tistikrat. Začeli so se zbirati o polnoči. Čakali so le še tri. Jokl, ki je vodil sestanek, je nestrpno hodil sem in tja in se potem odločil: »Ne moremo jih več čakati. Gotovo ni kaj v redu. Kar začnimo, Baj nas bo še tako priganjal dan.« In so začeli... Prav takrat so se mlinu bližali še trije, ki so zaradi neke akcije kasnili. Običajno so bile zamude vzrok nesreče, a to pot ni bilo tako. Komandir Luka (5) je hodil prvi, se je bližal mlinu z napeto brzostrelko. Vanji (6) in Martinu, (7) ki sta ga spremljala, je predlagal, da bi šli kar čez most namesto ob vodi. Pohiteli so, ker so bili že tako pozni. Kljub naglici je Luka ujel neko šepetanje. Dal je znak z roko. »Aufpaasen!« (Pazite), je pred njimi zasi-kalo iza grma. V tem je sumljivo zaškrtala kovina. Nekdo je pripravljal orožje. Luka ni čakal in v tisto smer spustil dolg rafal. A tudi iz teme je zare-gljalo. Tako je trojka udarila v hrbet obroču, ki so ga Nemci že sklenili okoli mlina, v katerem je zborovala skupina devetih znatnih funkcionarjev kranjskega okrožja. Nemci so računali na popolno presenečenje, a s tem je bil njihov napad sprožen prezgodaj. Tovariši v mlinu so se začeli takoj prebijati skozi nemške zasede in J oklu se je preboj posrečil. Pred vrati pa je padla Irena Korbar-jeva, (8) v mlinu med vrečami so ubili Droha(9) in ranili ter ujeli Lombarju Ivana-Jošta. Jokla in drugih, ki so jih že t*ko dolgo lovili, niso ujeli, čeprav so se za tek), k podlemu izdajstvu. Ko so se aktivisti podnevi pod Storžičem spet zbrali, kurirja ni bilo. Prišel je drugi dan z novo brzostrelko in se hvalil, da jo je iztrgal gestapovcu, ko se je prebijal skozi obroč. Ujetega Lombarja so Nemci odgnali v Kranj na gestapo. Tu ga zaslišujejo po njihovi znani trdi metodi. Toda ujetnik ne klone in ne izda ene same besede. Na vsa zastavljena vprašanja jim odgovarja s »Kaj vas briga«. Podivjani pritepeni rablji ne prenehajo. Spravijo se nanj kot mrhovinarji na plen. A zaman! Podpi u te ga in nezavestnega jetnika, ki mu zlomijo še nekaj reber in izpahnejo roko, odvlečejo v poseben prostor. Tja notri naščuvajo policijske pse — volčjake, da opravijo to česar nadljudje niso mogli; z ostrimi in dolgimi zobmi raztrgajo nezavestnega človeka. Delavcem, ki so vzdrževali snago v Kranju, je bilo zapovedano v najstrožji tajnosti, da morajo naložiti iznakaženega mrtveca na voz ter ga pokritega z oblanci odpeljati iz mesta. Skromen sprevod v spremstvu dveh delavcev se je pomikal skozi mestni vrvež. Le enakomeren topot konjskih kopit je med Kranjčani za nekaj časa utišil storjeni gnus tujih vladarjev. Voz, »kmečka lafeta« z gorenjskim junakom se je ustavil pred obzidjem velikega novega kranjskega pokopališča. Dalje seveda ni smel. Notri je bilo že pokopanih več tisoč nemških kameradov, kamor jih je združil upor Gorenjske. Tudi grobovi so morali izpričevati čistost rase. Že naslednji dan so klicali na policijo Lom-barjevo sestro, ji sporočili, da se je ujeti bandit v zaporu obesil in da bo pokopan na zunanji strani pokopališkega obzidja in ji še zabičali, da ne sme biti nobenega obreda. Naslednji mesec je moral Jokl na Primorsko, kjer je na zborovanju zastopal Go- renjsko osvobodilno fronto. Vezi med Primorsko in Gorenjsko so bile čedalje trdnejše, kar se je kazalo v živahnem sodelovanju. Po opravljenem delu se je Jokl spet vračal. Po škofjeloških hribih se je bližal Kranju. Prišel je do vasice Pševo. Veselil se je domačih krajev in, ker je bil tam znan, je komaj čakal, kaj bo zvedel novega. Da, marsikaj novega se je zgodilo v njegovi odsotnosti. Komaj pred dobro uro je bila v Pševem krvava nevihta: Nemci so s pomočjo izdajalcev udarili po skupini partizanov, (10) ki so se ustavili v vasi, da bi se med ostalim nazobali tudi sladkih češenj. Jokl je gledal okoli sebe, a čudno: nobenega obraza ni bilo videti. Koračil je naprej, a nič. Iznenada ga je ustavil tisti zoprn »Feuer« (Ogenj!). V hipu se je zavedal, da velja to njemu. Le nekaj metrov pred njim sta zarežala dva šarca. Jokl se je urno obrnil in sklonjen stekel s ceste k njivi- A krogle, ki so se v gostih curkih usule za njim, so bile urnejše. Spodnesle so mu noge in iz preluknjanega telesa se je u lil a kri. Jokl je obležal ob njivi... Dvanajsta številka Slovenskega poročevalca, ki je izšla 31. julija 1944 je ob njegovi smrti zabeležila tole: » ... 21. junija je zaseda slovenskega gesta -povstva, zločinca Perka blizu rojstnega kraja padlega, ustrelila člana Pokrajinskega komiteja za Gorenjsko Iva Slavca — Jokla ... Bil si ponosen komunist in sedaj, ko te od nas loči sveža gomila, ti obljubljamo, da bomo maščevali tvojo smrt in smrt vseh tistih slovenskih sinov, ki so se žrtvovali svobodi....« Da, v Pševem je veliko češenj, a le ena je zrasla na Joklovem prvem počivališču. In še vedno raste. Vsako leto je večja. Spomladi jo pokrijejo veliki beli, vabeči cvetovi in, ko se približa obletnica herojeve smrti, njeni sadeži pordečijo tako, kot je pred leti njegova mlada kri pordečila košček zemlje, iz katere raste Joklova češnja.« 5) Matija Suhadolnik - Luka 6) Franc Koželj - Vanjo 7) Strau* Ludvik - Martin 8) Milena Korbar - Irena, hei znane Korbarjeve druii- 9) Maka Jeza - Droh 10) Štrau« Ludvik - Martin in drugi obveAoevalci. G LAS 6.STRAN TOREK. 26.JUNUA »Človek človeku človek« Jubilejni občni zbor Zveze društev invalidov Slovenije — Dolžnost novega predsednika sprejel dosedanji predsednik DI Kranj Konrad Pavli — Slavnostna akademija z govorom pokrovitelja prireditve, predsednika RK ZSS Vinka Hafnerja — Tovariško srečanje invalidov iz vse Slovenije Ljubljana — V soboto, 16. junija, e bil v prostorih občinske skupščine Jubljana-Siška jubilejni občni zbor •b desetletnici Zveze društev inva-idov Slovenije, ki je kritično ovred-lotil svoje dosedanje delo, hkrati pa ia temelju le-tega okvirno začrtal vojo nadaljnjo pot. Poleg delegatov Iruštev invalidov so se zbora udele-:ile tudi delegacije zvez društev nvalidov drugih republik, predstav-uki zveze prijateljev mladine, invalidskih organizacij, upokojencev, lana predsedstva RK SZDL Drago Seliger in Nace Nagode, članica >redsedstva sindikata Nada Bule in lrugi. V poročilu je bilo prikazano delo-/anje Zveze v preteklem letu, v tekaj besedah pa orisan tudi deset-eten razvoj zveze. V razpravi, ki je iledila, je bilo izpostavljenih nekaj djučnih vprašanj, ki jim bo v pri-lodnje treba posvetiti več pozorno->ti. Kritični ugotovitvi, da so se društva doslej vse preveč posvečala obrobnim, vsakdanjim problemom, laj dosledno sledi posvečanje vsebinskim življenjskim vprašanjem — /logi invalida kot delovnega človeka, zagotovitvi pogojev za normalno delo in življenje. Pomemben delež pri graditvi teh odnosov ima sindikat in druge družbenopolitične organizacije, ki prispevajo k bolj učinkoviti, hitrejši, bolj življenjski in manj »papirnati« rešitvi vprašanj. Problemov, ki se jim je treba v prihodnje >olj posvečati, namreč ni malo: zaposlovanje invalidov, usposab-janje za delovno mesto, zdravstve- no varstvo in preventivni varnostni ukrepi, poenotenje komisij za ugotavljanje invalidnosti. .. razen teh pa še kopica organizacijskih vprašanj: preseganje forumskega načina dela društev, Širok okvir in odprtost delovanja, ustanavljanje aktivov invalidov v delovnih organizacijah, obojestransko sodelovanje s sindikatom, reševanje kadrovskega vprašanja in še in še. Razprava je pokazala, da kljub mnogim uspehom in ostvarjenim načrtom člani ne bodo prenehali z aktivnim ustvarjanjem odnosov socialistične solidarnosti v smislu »človek človeku človek«, temveč jih bodo še poglobili. Na zboru so delegati volili novega predsednika Zveze DI Slovenije in na to odgovorno mesto soglasno izvolili Konrada Pavlija, dosedanjega predsednika DI Kranj, ki je v veliki meri pripomogel k oblikovanju in sprejetju programskih načel Zveze, pa tudi k praktičnemu uveljavljanju tovrstne socialne politike v združenem delu. Po zahvalni besedi delegatom je tovariš Pavli izročil prejšnjemu predsedniku Stanetu Lavriču tapiserijo, delo otrok posebnih delavnic iz Kranja. Občnemu zboru je sledila slavnostna akademija v počastitev desetletnega dela Zveze, na kateri so bila podeljena priznanja nekaterim zaslužnim posameznikom in institucijam. Podeljenih je bilo tudi 46 zlatih priznanj, med njimi so jih prejeli: Janko Damjanovič in Konrad Pavli iz Kranja, Poldka Blažič in Ivanka Ćufar iz Škofje Loke, Marica Vprašanja in odgovori Jože Kogoj iz Gorij pri Bledu nam je poslal pismo in v njem govori o težavah, ki jih ima zaradi invalidnosti na očeh: »Delam v jeseniški železarni kot pripravljat vzorcev za laboratorij. V glasilu Zelezar sem bral, da bodo s 1. januarjem letos izplačevali invalidnine za telesno okvaro, ki je posledica nesreče pri delu ali poklicne bolezni, prav tako pa tudi za telesno okvaro, ki je posledica poškodbe ali bolezni izven dela. Oboje je razdeljeno v osem stopenj. Tu se začne moj problem. V odločbi, ki sem jo dobil leta 1966, mi med drugim piše, da sem invalid tretje kategorije, da pa invalidska komisija ni ugotovila telesne okvare in zaradi tega nisem upravičen do invalidnine. Naj dodam, da sem invalid na očeh. Nosim očala —21. Vid mi se še slabša. Mnenje očesnega zdravnika je, da očala z višjo dioptrijo ne pridejo v poštev, ker imam tako oslabljeno oziroma okvarjeno mrežnico. Enako so mi povedali tudi v Kliničnem centru, kamor sem šel po kontaktne leče, ki pa tudi ne pridejo v poštev. Iz pogovora, ki sem ga imel z obratnim zdravnikom in tudi z bivšim kadrovikom, sem razbral, da bi lahko šel v pokoj. Sprašujem ali ni bolezen oči ali oslabljena in okvarjena mrežnica telesna okvara? Kam naj grem, da mi bodo določili stopnjo telesne okvare? Tako nisem prikrajšan le pri zdravju, temveč tudi pri osebnem dohodku. Izučen sem za ključa v ničarja z dokončano metalurško industrijsko šolo. Če bi bil zdrav, bi lahko opravljal svoj poklic. V 17 letih delovne dobe, kolikor jo sedaj imam, bi imel 8. do 10. plačilno kategorijo. Na delovnem mestu, kjer sem zdaj, sem dosegel 7. plačilno kategorijo. Star sem 37 let. Ne bi še rad šel v pokoj, a me vseeno zanima, kakšno pokojnino bi imel glede na moj staž. Vpogled pošiljam test, ki so ga napravili V ambu lanti za medicino delo na Jesenicah ... Zelo rad bi, da bi mi kdo odgovoril. Za odgovor se iskreno zahvaljujem ...« Jože Kogoj, Sp. Gorje 76, Bled ODGOVOR Zavarovanec Jože Kogoj iz Sp. Gorij 76 sprašuje, kakšna je pot do uveljavitve pravice do denarnega nadomestila za telesno okvaro. V svojem pismu navaja, da v letu 1966, ko je bil predstavljen Invalidski komisiji, ta ni ugotovila, da bi bila pri njem podana telesna okvara. Danes nosi zavarovanec očala z dioptrijo — 21 in je prepričan, da je pri njem podana telesna okvara. Obenem zavarovanca zanima, kolikšna bi bila njegova invalidska pokojnina v primeru, da bi ga Invalidska komisija spoznala za invalida I. kategorije. Predlog za ocenitev telesne okvare lahko po določbah statuta Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja vloži zdravnik, ki zavarovanca zdravi, zdravniška komisija ali zavarovanec sam. V primeru, da je za oceno telesne okvare na razpolago zadostna medicinska dokumentacija, Invalidska komisija izda izvid in mnenje brez osebnega pregleda zavarovanca, v nasprotnem primeru pa zavarovanca napoti na nadaljnje medicinske preiskave ali pa ugotovi obstoj ali neobstoj telesne okvare na podlagi osebnega pregleda. V primeru Jožeta Kogoja bi Invalidska komisija podala svoje mnenje na podlagi okulističnih izvidov. Ker je zavarovanec zaposlen v Železarni Jesenice, je za ugotovitev pravic iz invalidskega zavarovanja v njegovem primeru pristojna izpostava strokovne službe Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja na Jesenicah, oceno o obstoju telesne okvare pa bo podala Invalidska komisija, ki deluje pri tej izpostavi. Glede invalidske pokojnine pa lahko zavarovancu pojasnimo le to, da bi mu glede na starost 37 let in pokojninsko dobo 17 let pripadala pokojnina v višini 45 % pokojninske osnove. K tako odmerjeni pokojnini bi mu šel še dodatek na invalidnost v višini 20% odmerjene pokojnine. Invalidska pokojnina za moškega namreč ne more znašati manj kot 45 % osnove. Glede zneska pokojnine pa zavarovancu ne moremo dati točnega odgovora, ker se za izračun pokojninske osnove upošteva osebni dohodek, dosežen po 1.1. 1966 in to tako, da se izračuna poprečni mesečni osebni dohodek, dosežen po tem datumu, dosežen v katerihkoli desetih zaporednih letih. Samostojni referent za izvajanje invalidskega zavarovanja Matjaž Kaše Potočnik in Milena Zurbi z Jesenic, med društvi tudi kranjsko, jeseniško, škofjeloško in radovljiško, med kranjskimi organizacijami združenega dela pa Iskra, Planika in Sava. Pohvalo je prejela tudi KS Vodovodni stolp. Slavnostni govornik in pokrovitelj prireditve je bil predsednik RK ZSS Vinko Hafner, na prireditvi pa so nastopili še godba Milice pod vodstvom Vinka Štrucla, Partizanski pevski zbor pod taktirko Radovana Gobca, mladinski pevski zbor OŠ Borisa Ziherla, tamburaški orkester Emona, narodnozabavni ansambel Vitek iz Maribora, člana Drame SNG Marija Benkova in Bert Sotlar ter Marjan Kralj. Po slovesnosti pa se je množica invalidov iz vse Slovenije zbrala na tovariškem srečanju v hotelu Ilirija. D. 1. Društvo invalidov Kranj obvešča vse svoje člane, da organizira izlet v Avstrijo, in sicer v Celovec — Beljak, kjer bo kosilo, ogled Vrbskega jezera in povratek preko Trbiža. Izlet bo 1. septembra 1979. Odhod ob 6. uri izpred hotela Creina Kranj. Ker pa bo pisarna zaradi rednih dopustov zaprta od 15. julija do 13. avgusta, bomo začeli z vpisovanjm šele 14. avgusta. Cena izleta je 180 din. mm Srečanje na Šmarjetni goi Kranj — Tradicionalno srečanje Društev invalidov Kranja in Maribora ter Paraplegikov Slovenije, ki, naj zbližuje invalide med seboj, društvom pa omogoča izmenjavo izkušenj, letos poteka že tretjič. Tokrat ga je pripravilo Društvo invalidov Kranj, ki je priredilo slavje s prisričnim srečanjem v soboto, 23. junija, na Šmarjetni gori. Po polaganju venca na Trgu revolucije je množica gostov z avtobusi krenila na ogled znamenitosti Kra- nja in bližnje okolice, potem pa odpeljali na Šmarjetno goro. kj prisostvovali proslavi v čast nja. Po slavnostnem govoru sednika Občinske konference Francija Thalerja so se ob kranjske garnizije zvrstile recii in pesmi, podelili pa so tudi sp ska darila. Srečanje pa se je ljevalo ob rokovnjaškem gol veseli plesni glasbi, ki je kranj valide in njihove goste zadi poznih ur. Dva nova aktiva zaposlenih invalid« Društvo invalidov Radovljica si že dalj časa prizadeva, da bi v delovnih organizacijah na svojem območju ustanovilo aktive zaposlenih invalidov, ki bi delovali v skladu s statutom društva in pod okriljem sindikalne organizacije v OZD, v prid zaposlenih invalidov. Tri delovne organizacije, Almira Radovljica, LIP Bled in VERIGA Lesce so že ustanovile aktive, vendar delo v njih ne more zaživeti, kakor da bi člani aktiva ne čutili v svoji sredini dovolj potrebe za delovanje takega aktiva. Kljub temu, da vemo, da invalidska problematika domala v vseh delovnih organizacijah obstaja. 18. maja letos je bil v Plamenu v Kropi ustanovljen aktiv zaposlenih invalidov v tej delovni organizaciji. Zaposlenih je 34 invalidov z različnimi indikacijami, prenekateri brez vsakega ugotovljenega statusa invalida ali brez ugotovljene telesne okvare. Na ustanovnem občnem zboru aktiva so si člani, zastavili delovni program, ob katerem so ugotovili, da je potrebno prvo skrb posvetiti invalidu — delavcu. Za to ne bodo potrebovali dosti denarja, le precej vztrajnega dela, skupaj s kadrovsko službo. Za prvo polovico leta delovanja, ki je pred njimi, vidijo dela dovolj. Izvolili so predsednika Tomaža Ćavsa in ta ima dovolj veselja in volje za delo, ki je pred aktivom. Z vsem se bodo spoprijeli, ob pomoči ustreznih služb pa tudi društva, katerega člani so. Istega dne je bil v tovarni verig v Lescah ponovni občni zbor aktiva, ki je bil ustanovljen že skoraj pred dvema letoma, vendar nikakor ni mogel zaživeti. Sindikalna organizacija, društvo invalidov in sami invalidi v tej delovni organizaciji, so bili pobudniki, da se aktiv in njegovo delo ponovno oživi. Izvolili so devetčlanski odbor ter predsednika Jakoba Konda, ki je dolgoletni član društva in delavec v tej OZD. Aktiv ima preko sto članov in ni dvoma, da bo dela dovolj, le poprijeti bo treba. Tudi aktiv Verige bo najprej poskrbel za boljšo urejenost stvari, ki neposredno prizadenejo posamezne invalide. Glede na specifičnost dela v težki industiji je potrebno intenzivno skrbeti za preprečevanje invalidnosti. Pri nadaljnjem delu dveh aktivov ne gre prezreti dejstvo, da v okviru slovenskih železarn delujejo aktivi skoraj po vseh delovnih organizacijah in ne bo težko izmenjati izkušenj z aktivom Železarne Jesenice ali Železarne Ravne, ki imajo že kar nekaj izkušenj. Ugotovitev, da se zaposleni invalidi premalo zavedajo, kakšnega Srečanje v Križah 9. junija je bilo 5. srečanje v glavnem nepokretnih invalidov v šoli Križe pri Tržiču. Bila sem tudi med njimi. Zelo je bilo prijetno, kajti šola Križe, pevski zbor, folklora in ostali so nam priredili prav lep program. Vsi, ki smo se udeležili srečanja, smo bili zelo zadovoljni - le prehitro je mineval čas in smo se morali raziti. Tudi lačni in žejni nismo bili. Prav lepo se zahvaljujem vsem sodelujočim in šoferjem, ki so nas-srečno pripeljali domov. Gril Marija, Bohinjska Bela 13 pomena je delovanje aktiva v okviru posamezne delovne organizacije, je na mestu. Prenekateremu nezadovoljstvu, nerazumevanju njihovega položaja in podobnem bi se lahko izognili, če bi bili organizirani v aktiv in bi tudi v okviru aktiva, ne posamično, reševali svoje pi„ Zal v vseh delovnih organizacij pravega razumevanja za usuu te v aktiva, ne pri sindikatu in pri vodilnih delavcih. Subjek! ovire pa bo sčasoma treba gati. v Iz govora Vinka Hafner j »Naša družba ustvarja take pogoje, da je delovni človt gospodar nad rezultati svojega dela, ti pogoji pa omogoča realno podlago za humane socialistične odnose. Resnici humanizacija se najbolj kaže v odnosu družbe do otroka ostat ' lega človeka in invalida, torej do človeka, ki si sam ne m« 1 zagotoviti socialne eksistence. Da je naša družba sposobna rH vati položaj invalida, kažejo rezultati zadnjih let, naša usta* ^ zakonski in samoupravni akti, zakon o združenem delu. O ni invalidski zakonodaji lahko rečemo, da je ena najbolj napra nih na svetu, vendar pa se še ne moremo pohvaliti, da jo trn v praksi najbolje uresničujemo. Njeno uresničevanje* je v veti meri odvisno od družbenih zmogljivosti, od produktivnosti del * od novoustvarjenega dohodka, gospodarske stabilnosti...« r »Naše letošnje geslo je — preprečujmo invalidnost. Veli] humanosti je v zagotovitvi normalnih življenjskih pogojev j invalide, še bolj humano pa se je boriti za take delovne pogoj v katerih ne bodo nastajali novi invalidi. Statistike namn prikazujejo zaskrbljujoče dejstvo, da je v Sloveniji približa J" šest odstotkov prebivalstva invalidnega, med njim pa je naji delovnih invalidov, katerih število letno narašča za celih i odstotkov. Zaradi teh podatkov se zaostruje vprašanje varstvi pri delu, humanizacije tehnologije in podobno.« »Tudi na področju zaposlovanja invalidov in odnosa zdruša nega dela do invalidov je bilo doslej premalo storjenega- V pa gledu reševanja gmotnega in družbenega položaja invalidov ji treba še v večji meri aktivirati sindikat in druge subjektivni dejavnike našega sistema.« SGP GRADBINi Kranj n. sol. o. Kranj, Nazorjeva 1 TOZD Betonsko železokrivski obrat Jesenice razpisuje na podlagi sklepa razpisne komisije TOZD BŽO Jesenice proste delovne naloge in opravila INDIVIDUALNEGA POSLOVODNEGA ORGAN za mandatno dobo 4 leta Poleg splošnih pogojev mora kandidat izpolnjevati še naslednji pogoje: da ima višjo ali visoko strokovno izobrazbo gradbene, ekonomski ali organizacijske smeri, . _ da ima 5 let delovnih izkušenj, od tega vsaj 3 leta na pdfm - da ima morafnopolitične in etične vrline ter aktiven odnos do vijanja samoupravnih odnosov. PriiHve soreiemamo 15 dni po objavi razpisa. Kandidat pX«ti /prija™ i dokazilo o strokovni izobrazbi ter opis dc njega dela. Pri i«ve z dokazili naj kandidati pošljejo v zaprti ovojnici a* -% n«lov SGP GRADBINEC Kranj, TOZD - Betonsko tele^kri^ J ski obrat Jesenice, Spodnji Plavž 4, z oznako »za razpisno kor-1 sij o«. rr.sad orma i ram 26. JUNIJA 1979 11 .STRAN G LAS mmmh- 4 ZA ODLIČNJAKE - V ponedeljek, 25. junija, je Viktor Zakelj, škofjeloške občinske skupščine sprejel 43 učencev osnovnih šol, ki _ vseh osem let odlični. Ob prisotnosti drugih družbenopolitičnih delav-|t/H» je podelil medalje »bratov Ribar* in priznanja občinske skupščine. V (*a*jfa za uspeh je mladim dejal, da so se zbrali v prostoru, kjer danes njiho-i ttarii krojijo delo in življenje v občini in kamor se bodo vsedli sami leta Setos je škofjeloške osnovne šole obiskovalo 515 učencev, 43 jih šolo za-z odličnim uspehom. — Foto: F. Perdan .vas mmu jt — Minulo nedeljo so v Smokuču priredili proslavo ob 50. obletnici ya tamkajšnjega gasilskega društva. Svečanosti pod pokroviteljstvom ^pravne interesne skupnosti za varstvo pred požarom občine Jesenice, popestrila praznovanje krajevnega praznika Žirovnice, so se udeležili .Jstauniki gasilskih organizacij iz Avstrije in Italije, občinskih gasilskih *ez Gorenjske, blizu dvajset gorenjskih gasilskih društev in drugi gostje ter +tmL Po končani paradi enot gasilskih društev, slavnostnem govoru pred-*dmka smokuškega društva Cirila Jalna in pozdravnih govorih gostov • razvili prapor pionirske enote GD Smokuč ter izročili v uporabo nov mUni avto. Proslavo so sklenili s podelitvijo priznanj dolgoletnim članom truštva slavje pa nadaljevali z družabnim srečanjem obiskovalcev. Na ddfj gasilsko društvo Smokuč je bogatejše za nov gasilni avto. - Foto- Odbor za delovna razmerja v združenem delu Veletrgovina Živila Kranj TOZD Veleprodaja objavlja naslednja prosta dela in naloge: 1. TAJNICE TOZD 2. SKLADIŠČNEGA DELAVCA (več delavcev) fT^vno-administrativna šola, dve leti delovnih izkušenj, -L? «no delo 60 dni, delovno razmerje se sklene za nedoločen čas KSjnim delovnim časom; nUetka, delovno razmerje se sklene za določen čas s polnim dedek^ ^i^rno™^Cijak|Ui8n študente, ki bi se radi zaposlili med Šolskimi počitnicami. kilava z dokazili o izpolnjevanju zahtevanih pogojev 9ne .loaba Veletrgovina Živila Kranj - 7 lezarni - Za sklep prve stopnje sindikalne politične šole je Radikal**" v t* sindikatov Kranj pripravil strokovno ekskurzijo v jeseni-Jsemski »vet ZVVj,1&atelii sindikalni delavci iz organizacij združenega dela iko Železarno. slu~ g predstavniki konference osnovnih organizacij sindi-kranjske občinskega sveta zveze sindikatov Jesenice pogovarjali o *ta Z*lez"rr" obdali pa so si tudi plavž, valjamo in muzej. - Foto: jUjgi sindi** • ¥ Perdan Gozdna dola na Bistriški planini Tržič — Taborniki odreda Severne meje iz Tržiča imajo v letošnjem orogramu svojega dela že tretje leto po vrsti tudi pripravo gozdne šole. Začenja se danes na Bistriški planini, v njej pa bo sodelovalo šritideset mladincev od 6. do 15. leta, ki se bodo seznanjali s taborniškim življenjem in veščinami ter spoznavali, kako se da živeti v naravi brez vsakršnih sodobnih pridobitev. Gozdna šola bo trajala deset dni. Kazen ureditve tabora imajo medvedki in čebelice ter posebej taborniki in tabornice vrsto zadolžitev. Urili se bodo v izdelovanju taborniških pomagal, v orientaciji, postavljanju šotorov, bivakov, znakov, tabornih ognjev, v programu pa je tudi več praktičnih vaj; nočna igra napad na tabor, tekmovanje v lokostrelstvu in streljanju z zračno puško, pohod na Dobrčo, tekmovanje v premagovanju ovir in druge zanimive preizkušnje. Predzadnji dan gozdne šole, to je v sredo, 4. julija se bodo mladi udeležili proslave dneva borca na Bistriški planini, prikazali bodo taborniške dejavnosti in sklenili večer s tabornim ognjem. H.J. Le vzdrževanje domov Jesenice — Vsa leta po vojni so v občini le malo vložili v kulturne dvorane in domove, naložbe so bile skromne in nenačrtne. Na Javorni-ku so zgradili dom Albina in Julke Pibernik, vendar zdaj uporabljajo le spodnji del, na Hrušici pa so postavili dom družbenih organizacij. Oba domova sta primerna le za potrebe krajev. Ostale dvorane, namenjene kulturni dejavnosti, so na Breznici, dvorana pri Jelenu se več ne uporablja, Titov dom, kinodvorana pri Jelenu in adapritana kinodvorana na Plavžu in še skromni dvorani na Dovjem in v Kranjski gori. V Ratečah so začeli z akcijo za adaptacijo in preureditev nekdanjega doma KŽK Kranj in nameravajo urediti knjižnico, čitalnico, manjšo večnamensko dvorano in klubske prostore. V vseh jeseniških dvoranah je 2.300 sedežev, v enajstih krajevnih skupnostih pa je šest dvoran. Na 1000 prebivalcev pride le 1,4 sedeža, medtem ko je normativ 2,7 sedeža. Minimalni program kulturne skupnosti Slovenije do leta 1980 govori o manjših večnamenskih dvoranah za 200 obiskovalcev v krajih s 5000 prebivalci, v občini pa mora biti večnamenski dom, ki bo sodobno opremljen in ustrezen za gostovanja poklicnih kulturnih skupin. V jeseniški občini teh prostorov hudo primanjkuje, zato si kulturni delavci še naprej prizadevajo, da bi zgradili nov kulturni dom kot center za različne kulturne dejavnosti. D. S. Avseniki navdušili Begunje — Minuli petek zvečer so s celovečernim koncertom gostovali Avseniki v Begunjah, kjer so nastopili pred več tisoč poslušalci na prireditvenem prostoru v Krpinu. Zanimanje za gostovanje se je izražalo v precejšnjem obisku poslušalcev od blizu in daleč, ki so z navdušenim ploskanjem pozdravili ansambel Slavka in Vilka Avsenika ter tako pokazali, da so zabavne viže gorenjskega ansambla še vedno na moč priljubljene. Člani ansambla so predstavili nekaj novejših pesmi, obiskovalci oa so se lahko nasmejali dovtipom ljubljanske Iče, mariborskega Simeka in seveda vedno priljubljenega Francija Koširja. Prireditev v Krpinu so prizadevno organizirali begunjski gasilci. D. S. NEKAJ SPREHODOV OKROG DOMŽAL ob bregovih Pšate, Bistrice in Rače Opisuje Črtomir Zoreč Pomnik NOB v Domžalah (slika kaže, kako neprijetno, puščobno je ozadje spomenika — ozelenitev bi bila nujna!). (22. zapis) Kot vsi dosedanji moji krajepisi (bilo jih je pa že kar precej: Jezersko, Preddvor, Radovljica, Moravče, Mengeš, Predoslje, Cerklje, Straži-šče, Šenčur, Žabnica, Zasavje, Naklo z Bistrico in še in Se bi lahko našteval, skorajda sem že pozabil na svoje »minulo« delo!), se tudi ta izteka. — Bojim se, da se drug drugega že kar malo naveličamo, če je štorija le predolgotrajna. Po drugi plati pa je skorajda tudi res, da se drug drugega nekako navadimo, če že ne vzljubimo in naposled težko ločimo. Tako se mi dogaja, da začutim kar slabo vest, ko se od nekega kraja poslovim in se posvetim drugemu. Kot da bi bila to že prava nezvestoba. Nekoga zapustiti in vzljubiti drugega . . . Kraji pa so kot ljudje — imajo svoj značaj, svojo barvo, svoje muhe, svoj čar . .. No, brž povem: iz Domžal se bom preselil (s svojimi kramljanji) v Kamnik. Rad bi s tem lepim mestecem pod gorami slavil njegovo 750-letnico. Kamnik in Kamniške planine so bile vendar del moje najbolj zgodnje mladosti... NEKDAJ VAS - ZDAJ MESTO N o, navsezadnje pa se moram le posvetiti tudi Domžalam — doslej sem hodil le okrog središča. Kar težko izgovorim pravo besedo o mestu, saj so bile Domžale v moji mladosti komajda večja vas. No, zdaj pa so Domžale že povsem mestne: imajo industrijo, celo vrsto upravnih ustanov, stanovanjska izgradnja gre v višino — ulice pa so že pravcati labirint, vsaj za tujca, popotnika. Spomenikov in drugih pomnikov je v Domžalah kar precej — videz mesta vsekakor močno poudarjajo. Seveda pa so značilne za nove Domžale stolpnice in druga visoka in velika poslopja (pošta, banka, trgovine dom počitka idr.), ki presegajo stare nizke hiše nekdanjih vaških Domžal. Prihodnost bo gotovo prinesla več skladja med preteklostjo in sodobnostjo. Kraj je še v vretju. Naselje ob veliki cesti — bliskovita preobrazba vasi v mesto — lakotnost priseljenih industrial-cev — same zavore za prebujo domžalske individualnosti. V tem pogledu sta bila Dob in Trzin močnejša — oprla sta se na sporni lokalpa-triotizem, ki pa zdaj že bledi spričo veljavnosti občinskega središča, gospodarsko pomembnega. Rast Domžal kaže tudi statistika: pred 110 leti (1869) so našteli v kraju 1061 prebivalcev, zdaj pa je domačinov na ožjem domžalskem območju kar blizu 6000! Petkraten prirastek — malokje ga zmorejo! Najbolj množični so LeSčani V petih gorenjskih občinah je 44 turističnih društev, od teh jih je 15 povezanih v občinsko turistično zvezo Škofja Loka, vsa Turistična društva pa so zaradi skupnih interesov in ciljev ustanovila področno turistično zvezo Gorenjske. Turistična organiziranost prebivalstva ima na Gorenjskem že tradicijo in tako deluje na Gorenjskem 11 turističnih društev do deset let, 14 turističnih društev do dvajset let, 4 turistična društva do trideset let in 15 turističnih društev nad trideset let. Posamezna društva pa praznujejo še veliko višje obletnice, pred leti so Blejci praznovali 130-letnico delovanja svojega društva. Od 107 krajevnih skupnosti turistična druStva pokrivajo s svojo dejavnostjo 87 krajevnih skupnosti, kar je več kot 81 odstotkov vsega območja. Ti podatki le dokazujejo razširjenost turistične miselnosti in moč njene organizacije. Zavzetost prebivalstva za turistično dejavnost se izraža tudi v množičnosti članstva. Na Gorenjskem je 12.000 članov turističnih društev, najbolj množično turistično organizirani so Leščani, ki imajo v društvu 1.080 članov. Njihovo društvo je tudi eno najbolj delavnih in tudi najbolj uspešnih, vključujejo pa se še v krajevno samoupravo. D. S. SLAMNIK ARSTVO otovo bi bilo narobe, če ne bi v teh zapisih vsaj bežno omc nil nekoč tako značilne obrti (kasneje že industrije), kot je bilo izdelovanje slamnikov. Slamnikarskih obratov .na področju Domžal (in Mengša) je bilo v dobi razcveta kar 25! Surovino — pletene kite iz slame — je pripravljalo menda kar 12.000 pletic po Črnem grabnu, Moravškem in Tuhinjski dolini. Star podatek: leta 1884 so pletice napletle okrog 2 milijona kit iz pšenične slame. (Število pletic sem povzel iz tiskanih virov, zdi pa se mi odločno previsoko.) Po tradiciji je znanje, potrebno za izdelavo slamnikov, prinesel v |g kraje nek vojak, ki se je seznanil z izdelavo »florentinskih« slamnikov v Italiji. Bolj zanesljiv pa je zgodovinski podatek, ki pravi, da sta slamnikar-stvo v Domžalah utemeljila dva tirolska podjetnika — Peter Lad-statter in Jakob Oberwalder. Bila sta lastnika prve »tovarne«, ki je začela z delom I. 1866. — Po nekaj letih složnega dela sta se razšla in ustanovila vsak zase svojo tovarnico (I. 1870). Sledili so še trije novi slam-nikarski obrati: Janez Kurzthaler (1. 1869), Josef Mellitzer (1. 1874) in bratje Obervvalder (1. 1882). Manjše slamnikarske izdelovalnice so ttti omislili tudi nekateri domačini. Kruh je bil sicer trd — toda bilo ga je kar precej: v letih pred začetkom 20. stoletja je slamnikarstvo v domžalskih obratih zaposlovalo že 500 delavcev, tik pred izbruhom prve svetovne vojne je bilo delavcev v slamnikarski industriji že prek 1000! Mišljeni so tu seve stalni delavci, ki so slamnike »šivali« in oblikovali — nikakor pa ne množica pletic na podeželju, ki je le pripravljala potrebno surovino (t. j. pletene kite iz pšenične slame). Domžalske (skupno z mengeško) slamnikarske tovarne so ob svojem razvitju (v prvih letih 20. stoletja;* izdelale na leto okrog 1 milijon slamnikov raznih vrst. Krile so vse potrebe v Avstro-Ogrski in še celo za izvoz v razne evropske dežele je bilo domžalskih slamnikov zadosti. Med prvo svetovno vojno in po njej je slamnikarske obrate zajela kriza. Po letu 1927 je šlo s to proizvodnjo naglo navzdol. Stare obrate so pozneje združili v eno samo podjetje »Universale«, ki še danes nadaljuje domžalsko slamnikarsko tradicijo. Kot zanimivost povem, da so si slabo plačani domžalski slamnikarski delavci že 1. 1908 s stavko izbo'j 1 šali svoj gmotni položaj. DVA POMNIKA NOB Sedanje območje velikih Domžal obsega mnogo krajev, kjer stoje pomniki NOB, spo-minjajoči na čas velike domovinske vojne in spoštujoči številne žrtve, padle v neenakem boju z okupatorjem. Tu. v osrčju Domžal, sta postavljena dva umetniška spomenika. Prvi stoji na križišču Ljubljanske ceste. Savske ceste in Ulice talcev. Na kamnitem podstavku je p*>t kipov: upornik, oborožen borec, partizanska mati, interniranec in ubežnik iz taborišča. Kompozicija, posvečena padlim borcem NOV in žrtvam fašističnega nasilja, je skupno delo zdaj že pokojnih kiparjev Frančiška Smerduja in domžalskega domačina Petra Lobode. Vklesane verze je izpesnil Mile Klopčič." —» Spomenik je bil postavljen 1. 1954. O L* A S12. STRAN TOREK, 26 JUNIJA 1979 Svetovno prvenstvo v motokrosu Tržič '79 Everts in Watanabe junaka Podljubelja TRŽIČ - Belgijec Hary Everts je zmagovalec sedme dirke za svetovno prvenstvo v kategoriji do 125 ccm in dobitnik »Velike nagrade Jugoslavije«. Na znani motokros progi v Podljubelju si je nad 8000 gledalcev ogledalo v dveh nastopih drzne in atraktivne vožnje štiriintridesetih motokrosistov iz sedemnajstih držav. Tržičani so Se enkrat dokazali, da ao dobri organizatorji. EVERTS IN WATANABE JUNAKA PODLJUBELJA Tržičani ho že po običaju pripravili pri-ftrino slovesnost ob otvoritvi svetovnega prvenstva. Po pozdravnih besedah predsednika občine Tržič in predsednika organizacijskega komiteja Milana Ogriaa, direktorja dirke Jožeta Jurjevčiča generalnega direktorja pokrovitelja IMOS Friderika Hrasta je startno zastavico na prizorišče pripeljal na motokros motorju dvanajstletni Robi Rendulič. Pred tem sta gledalce zabavali godbi na pihala iz Holic in domači godbeniki. V PRVI VOŽNJI V/ATANABE Start in vsi so se silovito pognali na stiri-desetminutno vožnjo. Toda smolo je imel Belgijec Everts, saj je slabo startal, takoj po njem pa je prišlo do padca Novozeland-ca Percva Colemana. Ta ni potem več nadaljeval dirke. Najbolje je startal poznejši zmagovalec te drzne prve vožnje Japonec Watanabe. 2e v prvi vzpetini si je nabral dovolj prednosti pred zasledovalci. Japonec na suzukiju ji bil ves čas prve vožnje v ospredju in zato tudi zasluženo prvo mesto. Kverts, ki je slabo startal se je kar sedem krogov mučil, da je prilel na drugo mesto. Več kot drugega mesta pa ni mogel doseči, čeprav je poizkušal vse, da bi nadoknadil prednost Japonca. Od naših je bil na dvaindvajsetem mesu domačin Branko Mež- SMOJLA V/ATANABEJA IN ZMAGA EVERTSA Ugibanj pred drugo vožnjo, kdo bo zmagovalec, je bilo več. Mnenja so bila različna. Eden je dajal prednost Japoncu, drugi pa Belgijcu. Start! Najhitrejši je bil Belgijec na suzukiju. Drzno je jemal ovinke in bil hiter v strminah. Japonec Watanabe mu je bil tesno za petami, vse do osmega kroga, ko je prehitel Belgijca. In tako je slo spet do petnajstega kroga. Japonec in nato Belgijec. Oba drzna in hitra. V petnajstem krogu nepazljivost VVatanabeja. Prehitro je prišel v ovinek in padec je bil neizbežen. To je izkoristil Everts in si nabral lepo prednost. Toda Japonec se ni vdal. Vozil je na vse ali nič. Ta vožnja mu vseeno vseeno prinesla drugo mesto. Ni mu pa zadostovala za končno zmago. Slavil je Belgijec, ki je bil najhitrejši v drugi vožnji. Od Jugoslovanov je bil spet dvaindvajseti drugi Tržičan Matjaž Belhar, medtem ko sta odstopila Mežnar in Ptujčan Cus. Vrstni red — 1. Everts (Belgija-Suzuki) 27, 2. Watanabe (Japonska-Suzuki) 27, 3. Rahier (Belgija-Jamaha) 18, 4. Rinaldi (Italija-TGM) 12, 5. Autio (Finska-Suzuki) 10. Vrstni red za svetovno prvenstvo po sedmih dirkah - 1. Everts (Belgija) 199, 2. VVatanabe (Japonska) 159, 3. Rehier (Belgija) 82, 4. Autio (Finska) 81, 5. Rinaldi (Italija) 47. D. Humer Slike: F. Perdan --- ' ■•■•™—mmtmmwmp*m HnBBaHSaBBBKSBBBBSBBaBaBSBanBSBl r . cdsednik častnega odbora in predsednik CK ZKS France Popit si je na motokros prireditvi v Podljubelju v spremstvu Staneta Krapeia, direktorja dirke doleta Jurjevčiča in predsednika organizacijskega komiteja in predsednika skupščine občine Tržič Milana Ogrisa z zanimanjem ogledoval tudi tekmovalni stroj. gmagovita trojica z 'ovorjevim vencem. Tretji Italijan Rinaldi, prvi Belgijec gverts in drugi Japonec Watanabe. Za plavalni pokal PZ Slovenije pri pionirjih Triglav in Branik KRANJ — Letni bazen je gostil najboljše ■ ovenske plavalce in plavalke, ki so se v Kategoriji mlajših pionirjev A in B pote- Srečanje smučarjev pri Češki koči aKZERSKO - Dva »hribovska« športna kolektiva - Smučarski klub Jezersko in Soortno društvo Lom - že nekaj let vzorihsodelujeta. Preteklo soboto so se smu-J_rji obeh športnih organizacij zbrali pri £pSki koči in tekmovali v veleslalomu, zmagali so Andrej Karničar (Jezersko) Zned cicibani, Simon Jakopič (Jezersko) rled pionirji, Barbara Šavs (Jezersko) med Pionirkami. Polona Pehare (Lom) med Mladinkami, Davorin Karničar (Jezersko) Polona Pehare (Lom) med -ladinkami. Davorin Karničar (Jezersko) mladincih, Milan Klemene (Lom) med £i»ni in Vinko Svab (Lom) med starejšimi »lani. Ekipno so zmagali Lomljani. & A. KaTOlčnr govali v zaključnem delu za plavalni pokal Plavalne zveze Slovenije. V obeh kategorijah je nastopilo rekordno število tekmovalcev in tekmovalk. Nastopalo jih je nad stodevedeset iz enajstih slovenskih plavalnih kolektivov. V most ven i konkurenci je pri pionirjih kategorije A slavil domači Triglav, medtem ko so pri pionirjih B prvo mesto in pokal osvojili mladi plavalni narasčajniki iz mariborskega Branika. Med posamezniki so vsi pokazali dobro pripravljenost, čeprav se letna plavalna sezona se ni razmahnila. V konkurenci mlajših pionirjev B je Matjaž Koželj iz Branika postavil novo državno in slovensko znamko na 100 m kravi. V obeh kategorijah in vseh disciplinah pa so mladi slovenski plavalci in plavalke plavali bolje od svojih osebnih rekordov. To pa je za slovensko plavanje spodbudno in že sedaj lahko rečemo, da bodo prav najmlajši spet vodili glavno borbo za najboljša mesta na državnih prvenstvih. Mimogrede letni bazen v Kranju bo gostil mlajše pionirje A, ki se bodo potegovali za posamične in most veni državni naslov. Vaterpolo Tudi v povratnem srečanju poraz KRANJ — Mednarodno vaterpolsko srečanje Triglav : Crvena Hvezda 5:11 (1:2, 2:4, 1:3, 1:2), letni bazen gledalcev 300, sodnika Prglavski (Rosice), Didič (Kranj). TRIGLAV - Vidic, Kuhar, Šavarc 2. Čalič 3, Stariha, Krasovec, Brinovec, Vukanac, Malavasič, Plavc. CRVENA HVEZDA - Kula, Salat 1, Dobrovski 5, Jaška, Dačik, Bohat 4, Šaloma, Ćilijak, Botljik, Tomin 1, Toma. Triglavani so z gosti iz Kosic tokrat zaigrali že bolje, saj so prvi načeli mrežo gostujočega vratarja Kule. V nadaljevanju srečanja pa je prišla do izraza boljša pripravljenost gostov. Bili so boljši in hitreje so plavali, v napadu pa hitro podajali žogo in si tako pripravljali lepe priložnosti za zadetek. Vendar so igralci Triglava do tretje četrtine se lahko držali korak z boljšimi igralci Crvene Hvezde Samo srečanje je pokazalo, da so vaterpolisti Triglava se slabo plavalno pripravljeni in tudi v sami igri se ni vse tako kot bi bilo treba. Se veliko truda bo potrebno vložiti, da bodo na start medrepubliškega vaterpolskega tekmovanja prišli dobro pripravljeni. Samo srečanje pa je bilo za njih izredno koristno. Od gostov so se lahko naučili marsikaj. Posebno pa se, kako je treba hitro plavati in kako ie v vodi treba ohraniti mirne živce. Gostje niso igrali grobo. Naučili pa so se tudi lahko, da se v vodi ne ugovarja sodniku in ne trenerju ter ne soigralcem, če le-ti napravijo napako. Upajmo le, da so triglavani v teh dveh srečanjih dobili od gostov primer poduk! I). Humer Nogomet Uspešen zaključek SNL-zahod, KRANJ : ILIRIJA 2:1 (1:0), stadion Stanka Mlakarja, vreme oblačno, gledalcev 100. Malokdo je po bledem startu pričakoval tako uspešen zaključek tekmovanja mladih nogometašev Kranja v SNL. Prav gotovo jih je bilo malo, ki so verjeli v voljo in vztrajnost Haceta, Grosa, Legata, Jakare, Cotmana, Jolta, Tkalca, Nikoliča, Belan-čiča, Osredkarja, Mažgona, Verdnika Robnika, Arneža, Titana, Hribernika, Kurenta, T. Andolška in ostalih, ki so oblačili dres pete selekcije. Kljub vsem dvomom in pritiskom z vseh strani, kljub težkim pogojem in nerazumljivemu bojkotu publike so požrtvovalni fantje v drugem delu dokazali, da so se v kratkem času naučili veliko. To znova dokazuje, da delo trenerja Kožarja, ki so mu igralci ob zaključku tekmovanja v znak priznanja za njegov trud poklonili uro, in obenem vseh ostalih trenerjev od prvih do pete selekcije, že daje vsaj začetne rezultate. Tudi tekma z Ilirijo, ki je odločala o visoki uvrstitvi, je znova potrdila solidno formo Kranjčanov, ki so z goloma Jolta in Arneža premagali vodilne goste. Posebno poglavje je vključitev v ekipo že izkušenih igralcev (Titan, Arnež in Andolsek), ki so dali pečat igri v napadu. Dejstvo je, da so v zadnjih dveh kolih dosegli Kranjčani sest golov, kar pomeni, da se stara bolezen — neučinkovitost - prav s prihodom izkušenih strelcev počasi umika. Naivno pa bi bilo pričakovati, da je sedaj vse dobro in da je nekaj dobrih tekem resilo položaj. Jasno je, da je premagana le nova etapa v formiranju baze in nadgradnje kranjskega nogometa. Problemov, težav, nesoglasij in napak je se veliko in prav optimizem mladih, ki hočejo se napredovati je porok, da bo nogometni jutri se uspešnejši. M. Šubic Jeseničani prvaki JESENICE - Tekmovanje za nogometno prvenstvo Gorenjske je končano. Med člani so zmagali Jeseničani, ki so osvojili naslov tudi med mladinci, pri pionirjih pa je prvi Bled. Zadnje kolo je bilo odrigrano med tednom. V tekmovanju članov je doma Bohinj premagal Tržič s 14:0, Triglav Lesce s 4:2, Jesenice pa Reteče s 3:0. Med mladinci je v zadnjem kolu Triglav premagal Lesce s 3:2, Jeseničani pa Bled z 10:0. V tekmovanju pionirjev je Tržič B v gosteh premagal Bohinj s 3:2, Tržič A Lesce s 3:1, Bled pa Jesenice s 4:1. P. Novak V petek kros Kokrškega odreda GOLNIK — Krajevna skupnost Golnik razpisuje v počastitev krajevnega praznika Golnika, Goric, Trstenik« in TenetiS, 15. obletnice ustanovitve krajevne skupnosti Golnik in jubilejev partije, mladinske organizacije, sindikatov in naprednega ženskega gibanja v petek, 29. junija, ob 17. uri kros Kokrškega odreda. Pri organizaciji pomagajo delavci Atletskega kluba Triglav in zbor atletskih sodnikov kranjske občine. Pokrovitelj krosa je Veletrgovina Živila iz Kranja. Vodstvo tekmovanja bo sprejemalo prijave na startu ob športnem parku do pol petih, torej pol ure pred začetkom tekmovanja. Zmagovalec krosa prejme pokal, prvi trije v vsaki kategoriji pa kolajne. Tekmovanje bo organizirano po pravilih Atlestske zveze Jugoslavije. Proga bo krožna. Dolžina kroga, ki poteka deloma po asfaltu, deloma po makadamu in po travi, je približno kilometer. Pionirji, rojeni leta 1965 in mlajši, bodo tekli 1000 metrov. Proga za mladince, rojene med letoma 1960 in 1964, bo dolga 3000 metrov, proga za člane, rojene leta 1959 in starejše, pa bo dolga pet kilometrov. Pripadniki JLA in milice bodo tekli 3000 metrov, ženske, ki bodo nastopile v enotni kategoriji, pa kilometer. -Ik Peti mednarodni šahovski Vidmarjev memorial Jan Timman zmagovalec PORTOROŽ - Nizozemski velemojster Jan Timman je zmagovalec drugega najmočnejšega šahovskega turnirja letos na svetu. Najvišji rating je imel turnir v Mentrealu, za njim pa je takoj Vidmarjev spominski turnir, ki so ga igrali v dveh delih. Bled in Portorož sta gostila sest-najsterico Sahistov. Za peti naslov na tem turnirju se je borilo dvanajst velemojstrov, dva mednarodna mojstra in dva mojstra. Udeležba in rating sahistov sta bil na visini. Največ moči je imel nizozemski velemojster Jan Timman, ki je v petnajstih kolih zbral enajst točk in tako sam zmagal in za nagrado dobil 4.000 dolarjev. Na drugem mestu sta velemojstra Larsen in Ribli, četrti je velemojster iz SZ Ceikovski in peti kot najboljši Jugoslovan nas najmlajši velemojster Zagrebčan Marjanovič. Ta je od naših pokazal tudi največ. Nasploh sta bili obe prizorišči Vidmarjevega menic-riala prava poslastica za ljubitelje iaha. Vse igralce je krasila izredna borbenost, saj ni bilo hitrih remijev. Vsi so igrali Smučarski skoki Največ za Kranjčane in Jeseničane ZABREZNICA, KRANJ - Na dveh skakalnicah pokritih s plastiko v Zabreznici in v Stražisču je bila uradna otvoritev letošnje sezone tekmovanj v smučarskih skokih. Obe prireditvi sta bili organizirani v počastitev krajevnih praznikov Žirovnice in Stražiiča. Tekmovanja v Stražisču so se udeležili tudi mladi skakalci iz Obirske-ga na Koroškem, nad katerimi ima pokroviteljstvo kranjski Triglav. Skakalce pa uspešno trenira kranjski trener Brane Fintgar. j. Javornik zbrano, zagrizeno do konca vsake partije. Zato je bilo tudi zmag in porazov več kot remijev. To je dajalo se poseben ton turnirju. Nagrade in najboljša mesta so razdeljena. Največ so pobrali prav velemojstri. To je bilo tudi pričakovano. Od trojice slovenskih sahistov — . velemojster Parma, mednarodni mojster Barle in mojster Jelen — je največ pokazal prav mojster Jelen. Izpolnila se mu je dolgoletna želja, saj je s šestimi točkami in pol osvojil prvi bal za mednarodnega mojstra. Jelen je ves del turnirja igral zanesljivo, le v dveh partijah si je pokvaril se boljšo uvrstitev. Parmi se pozna, da že nekaj časa ni nastopal na velikih turnirjih. Vseeno pa smo z njegovo uvrstitvijo in tistim, kar je pokazal, lahko povsem zadovoljni. Mednarodni velemojster Barle iz Ljubljane je na Blejskem delu turnirja pokazal, da je slabo pripravljen. Iz kola v kolo je padal nižje in ni se mogel znebiti zadnjega mesta. Toda v Portorožu je Barle zaigral veliko bolje. Bil je nevaren za vse nasprotnike. Vzel pa je tudi nekaj velemojstrskih »skalpov.« Topa mu je prineslo delitev štirinajstega mesta. V zadnjem petnajstem kolu je vodilni Timman remizi ral kot črni z zasledovalcem za prvo mesto Larsonom. Marjanovič je premagal kitajskega mojstra Qi Jing-xuana, Ribli je nadigra 1 Quinterosa. Ivkov pa kot črni Kuzmina. Agleiki velemojster je lahko osvojil točko a Sahovičen, Ceikovski pa je dobil z Barletom. Gligorič ia Marnagunič pa sta remizirala z Jelenom oziroma Parmo. Izidi — Marjanovič : Qi Jingzuan 1:0, Kuzmin : Ivkov 0:1, Larsen : Timman remi, Quinteros : Ribli 0:1, Miles : Sahovič 1:0 Ceikovski : Barle 1:0, Gligorič : Jelen remi, Marangunič : Parma remi. Vrstni red - Timman 11, Larsen, Ribli 10, Ceikovski 9,5, Marjanovič 9, Quinte-ros, Miles 8,6, Ivkov, Kuzmin 8. Parma 7.5, Gligorič, 7, Jelen 6,5, Barle, Marangunič 4,5, Sahovič 4, Qi Jangnuan 3,5. D. Humer BLED - MLADINKE ZA SLOVENSKI ŠAHOVSKI NASLOV - Gostinska šola na Bledu v teh dneh gosti osemnajst slovenskih šahistk-mladink, ki se bore za republiški naslov. Ze prva tri kola so pokazala, da so mlade slovenske šahistke izredno razpoložene za igro. Prvenstvo se bo končalo v nedeljo, 1. julija. (H) — Foto: F. Perdan Za kolesarski pokal Stražisča Največ veteranom Kokrice STRAŽISCE - Pisano je bilo v soboto na kolesarski stezi v Stražiiču. Tu so imeli slovenski in hrvaiki kolesarji pravi praznik. Pionirji, mlajii in starejši mladinci, člani A, B, C in krajani Stražiiča ter ostali in veterani v štirih kategorijah so se borili za tretji kolesarski pokal Stražiiča. Prve dve dirki sta bili po ulicah Stražiiča, sobotna pa je bila prvič na stezi. Veterani v kategorijah, tekmovanje je odlično organiziral domači kolesarski klub Sava in je bilo v počastitev krajevnega praznika Stražiiča, A, B, C, D so imeli tudi svoje letoinje republiško prvenstvo na stezi. Svoje moči so posamezniki merili v kriteriji, vožnji na 500 metrov in zasledovalni vožnji na 2000 metrov. Vse tri discipline so dale prvake SRS. Za moitveno slovensko uvrstitev so veterani vozili na 200 metrov. Vrstni red - veterani A - 1. Hafner 44, 2. B. Dežman 43, 3. Zaplotnik (vsi Kokri-ca) 39, veterani B - 1. L. Dežman 44, 2. Marn 42, 3. Naglic (vsi Kokrica) 38, veterani C - 1. Fornezzi (Rog-Franek) 45, 2. Polajnar (Kokrica) 42, veterani E -1. Fajdiga (Branik) 44, 2. Zerovnik (Rog-Franek) 43, 3. Bratun (Kokrica) 39, veterani D - 1. Kocbeck (Branik) 23, 2. I. Ro- pret (Kokrica) 17, 2. Neubaur (Rog-Franek) 6; moitveno — 1. Kokrica I (Hafner. B. Dežman, Zaplotnik, Holy). 2. Kokrica II, 3. Kokrica III; člani A in B — kriterij — 60 krogov — 1. Zanoikar 52, 2. Sepec (oba Rog), 3. Mi-jajlovič (Novo mesto) 27, člani C — kriterij — 60 krogov - 1. Hemingman (Dol) 10, 2. Kuiar (Astra), 6, 3. J. Gorjanc (Kokrica) 4; krajani in ostali — 1. Jeraia, 2. Grohar (oba Stražiiče), 3. Petrič; pionirji A — osem krogov — 1. Papež (Novotez), 2. Pintarič (Dol), 3. Podlesnik (Rog), pionirji B — sest krogov -1. Ogrenovič (Astra), 2. Tajhmeister (Astra), 3. Jeriin (Grosuplje), pionirji C — Štirje krogi — 1. Gabrovsek (Grosuplje), 2. Likozar (Kokrica), 3. F. Skerlj (Grosuplje), pionirji D — dva kroga - 1. Drinovec (Sava), 2. B. Skerlj (Grosuplje), 3. Kurent (Sava); ml. mladinci — kriterij — 40 krogov -1. Kosirnik (Rog) 36, 2. Zagore (No vete x) 28,3. Pavlic (Rog) 16; st. mladinci — kriterij - 60 krogov -1. Pavlic (MC) 35. 2. Kurent (Sava) 3«, 3. Penko (Rog) 23. ^ Kolesarska steza v Stražisču je bila prizorišče naših k^Wk*"**»>-tegovali za .Pokal Stražisča* To tekmovanje je bilo v počastitev krajevnega praznika Stražišče. Veterani v štirih kategorijah so imeli svoje slovensko prvenstvo na stezi. - Foto: F, Perdan 76 JUNIJA 1979 13.STRAN CLA NESREČE TTEOK PRITEKEL NA CESTO i [„nj _ V petek, 22. junija, ne-pred 19- uro se je na Cesti 1. ma-ipnpetila prometna nezgoda. Voz-osebnega avtomobila Hiti Re-(roj. 1943) je peljala od Plani-roti mestu. Pri osnovni Soli Sta-Zaearja je z desne strani pnte-^esto dve in polletna Tomaž it z Gubčeve 7. Avtomobil je povozil, tako da so ga huje prepeljali v Klinični cen- VOZNIK POBEGNIL Radovljica - V petek, 22. junija, 2140 se je na cesti med Begunja-Zapužami pripetila prometna La s pobegom. Jelka Kocijan-roi 1943) iz Radovljice je hodila «Jojo sestro po levi strani proti eiam. V bližini tovarne Lian je SMorotne smeri pripeljal z nepri-hitrostjo neznani voznik ■ avtomobila in jo rahlo za-, Te omahnila nazaj v naročje tir nato padla. Voznik oseb-,vtoroobila ni ustavil, pač pa je na plin in hitro odpeljal, vo so lažje ranjeno pre-v jeseniško bolnišnico. NI UPOŠTEVAL ZNAKA \yma\nmrt — V soboto, 23.junija, L HLuri se je na zoženem delu med Podnartom in Kropo pri-Drometna nezgoda Voznik »avtomobila Zdenko Zupan 1968) iz Krope pri hiši št. 1 v mSi ni upošteval prometnega "S zožen je ceste, in je z enako *io oelial naprej, tako da je ti kliub zaviranju trčil v pol-: -Vtomobil, ki ga je iz na-tmeri pripeljal Jožef Strle ,«7??z Kranja. V trčenju je bil ^Strle lažje ranjen, škode na [pVje za 60.000 din. TOČENJE V KRIŽIŠČU , V križišču lokalne in re-ceste se je v soboto, 23. j u-i IS 20 pripetila prometna ne-V«*Sk osebnega avtomobi a * ^S3ki (roj. 1943) iz Kranja 2?iT^lokalni cesti in zavijal 2Prednostno regionalno, pri Jri prepričal, ce je cesta P«"tedaj je iz smen Naklo Uvoznica osebnega avtomo-Jorija Koselj (roj. 1926) iz /ako da sta avtomobila Unesreći ie bila sopotnica ^tSSZc lažje ranjena na SJih P« ie škode 28 15000 SMRTNA NEZGODA |M| _ V nedeljo, 24. junija ob lw»j -\7 „ je na cesti med i S Cešnjevkom pripetila Jnam1 *Petna nesreča. Voznik ^ ^^tomobila Silvo Stirn ■fgoi s^aprotne police je pe-^^ešnjevku. Ko mu je na ^^lu ceste pripeljal iz na-±iri voznik osebnega a vto-»jocne smen v« Britofa, pn g*. Š^rn tudi zaradi V°fl,nna cesti ležečega An-^f^ik^Voj. 1939) iz Cer-- povozil. Za zdaj še m 9 T Skij je pokojni ležal na ce- g CESTE V DRVA V nedeljo, 24. junija, ob ""i i motornega kolesa Ja- Dnk^i v Cirčičah zapeljal v ini cest« v._. c.i.o: a cesti v ^ Qziral nazaJ( — s ceste, k pri tem je If **?LSŽ£*o drv in padel. Z iL^nogo in odrgninami so ga "^v bolnišnico. vrBVJEN VOZNIK Na magistralni cesti l^o^o 24 junija, ob 4.30 v n^tVia prometna nezgoda j 5^erne hitrosti in utruje-nepnnier" Voznik osebnega v^Vlado Pruhar (roj. 1959) ^ v levem blagem ovinku ;J J^Jte na travnik, na valo-j • ceste n omobil dvignilo, *^rčilv višini 2,30 metra v ^Aro* letel po zraku 33 ^J? dj£?o pristal na kolesih. » ?J? sopotnik sta jo odnesli voznik m ^kodbami, na avto-h Lodfza 42.000 din. pa je s*v" NEVIDNO CEZ CESTO . v« - 24. junija ob [Ml* cesti v Zmincu pnpe-V% se je na ces Voznlk oseb-j^onietna ne^ajko Fajgel (roj. - avtomob»a je peljal od Gore-' t Ljublja»?e J j ^oki ko je „a 1 Pr0tidam °P«zil ManJO ™* raf^61 iz Zminca, ki je • ijal vju v ljubljansko boln.s- prepeUai NEZGODA ZARADI OBRAČANJA NA CESTI Ljubno — V nedeljo, 24. junija, ob 18.45 se je na magistralni cesti pri Ljubnem pripetila prometna nezgoda zaradi nepravilnega zavijanja. Voznik osebnega avtomobila Marjan VVeisseisen (roj. 1940) z Golnika je vozil proti Podtaboru v koloni vozil. Ker je promet tekel zelo počasi se je sredi Ljubnega odločil, da bo obrnil nazaj. Pri tem pa se ni dovolj prepričal, če je nasprotni vozni pas prost; iz nasprotne smeri je tedaj pripeljal voznik osebnega avtomobila Alojz Pristavec (roj. 1921) iz Za-puž, ki je sicer zaviral in odvijal na odstavni pas, vendar nesreče ni mogel preprečiti. V silovitem trčenju so bili lažje ranjeni voznik Pristavec in sopotnica Marija Pristavec ter Cvetka VVeisseisen, huja pa Marija VVeisseisen (roj. 1914) iz Kranja. Vse so prepeljali v jeseniško bolnišnico. Škode na avtomobilih je za 100.000 din. NENADOMA S CESTE Skofja Loka — V Veštru se je v nedeljo, 24. junija, ob 13. uri na regionalni cesti med Škofjo Loko in Železniki pripetila prometna nezgoda vozniku pony ekspresa Milošu Komlenoviču (roj. 1924) iz Kranja. Komlenovič je iz neznanega vzroka zapeljal s ceste in padel, pri tem pa z glavo udaril na bankino. Huje ranjenega so prepeljali v Klinični center. TRČENJE V PODVINU Radovljica - V nedeljo, 24. junija, se je na magistralni cesti med Podvinom in Radovljico pripetila prometna nezgoda, v kateri je bilo pet oseb huje in lažje ranjenih, voznik osebnega avtomobila Zvone Poje (roj. 1953) iz Trzina je peljal proti Kranju. Zaradi neprimerne hitrosti in tudi vinjenosti ga je v ostrem ovinku pri Podvinu začelo zanašati; skušal je obvladati avtomobil in je odvil v levo, pri tem pa je avtomobil bočno zdrsel proti levemu voznem pasu, kjer je trčil v avtomobil Franca Goličiča (roj. 1923) iz Radovljice, ki je pripeljal iz nasprotne smeri pravilno po svoji desni strani. V nesreči je bil lažje ranjen voznik Poje, njegova sopotnica pa huje, prav tako so bili huje ranjeni še voznik Goličič, njegova žena in sopotnica Milena Oman. Škode na avtomobilih je za 100.000 din. L. M. Ogenj v hiši Skofja Loka - V petek, 22. juni ja, popoldne je začelo goreti v stanovanjski hiši Frančiške Porenta v Vir-logu št. 19. Ogenj je nastal v drvarnici, nato pa se je razširil še na hišo. ki so jo občasno uporabljali za vikend. Pogorela je drvarnica, ostrešje hiše, strop in stopnišče ter nekaj opreme. Škode je za okoli 200.000 dinarjev. Domneva se, da je ogenj v drvarnici zakuril otrok. Trboje — V petek, 22. junija, je zagorelo tudi v stanovanjski hiši Jelke Markun (roj. 1948) iz Trboj št. 10. Ogenj je nastal v prostoru, kjer so hranili staro pohištvo. Zagorel je najprej kavč, nato pa se je ogenj razširil še na druge predmete. Škode je za okoli 5000 din. Vzrok še ni znan, domnevajo pa, da bi lahko ogenj zanetili otroci ali pa je nastal zaradi odvrženega cigaretnega ogorka. Nesreča pri delu Jesenice — V četrtek, 21. junija, okoli 12. ure so v železarno Jesenice v obrat jeklolivarna pripeljali s kamionom okoli 2 toni težak kalup za vlivanje tekočega železa. Na kamion je zlezel privezovalec Karel Geran-don (roj. 1948) z Jesenic in kalup privezal z dvema verigama žerjava. Ko so z žerjavom kalup dvignili okoli 80 cm nad kamion, je počil člen na eni od verig, da je kalup padel nazaj na kamion. Zaradi sunka je Geran-don padel na kabino tovornjaka in si pri tem zlomil nogo. Na kamionu je škode za okoli 15.000 din. Lokomotiva iztirila Skofja Loka - V četrtek, 21. junija, popoldne je na železniški postaji v Skofji Loki iztiril del kompozicije tovornega vlaka. Tovorni vlak je peljal proti izvoznemu tiru proti Kranju. Ker pa je iz kranjske smeri tedaj vozil potniški vlak, je vlakovni odpravnik zaprl raztirnik in po zvočniku opozoril strojevodjo tovornega vlaka. Čeprav je tovorni vlak vozil zelo počasi, vendar pred iztirnikom ni mogel ustaviti. Zaradi tega je dieselska lokomotiva iztirila, prav tako tudi prvi vagon. Poškodovanih je okoli 50 pragov, izkrivljene so tudi tračnice, škoda na lokomotivi in vagonu pa še ni ocenjena. Ranjen na srečo ni bil nihče. Prometna varnost je nezadovoljiva Radovljica — Na zadnjem posvetu o prometni varnosti in o problematiki prometa v občini Radovljica so ocenili prometno varnost na ulicah, cestah in v naseljih radovljiške občine v minulem letu. Poudarili so, da lani ni bila zadovoljiva, saj so še vedno številni problemi, ki so vzrok za nesreče tudi s hudimi posledicami, vedno več pa je tudi težjih kršitev cestno-prometnih predpisov. Prav za radovljiško občino je značilno, da so prometne razmere iz leta v leto slabše, voznikom očitno manjka prometne discipline in večkrat zavestno kršijo cestno-promet-ne predpise. Tudi podatki o letošnjih nesrečah in kršitvah cestno-prometnih predpisov niso spodbudni, med vzroki za prometne nesreče pa je na prvem mestu neprimerna hitrost, na drugem vinjenost ter na tretjem nepravilnosti pešcev. Veliko nesreč je predvsem ob sobotah in ob nedeljah, v popoldanskem času in ponoči, predvsem na mestnih ulicah in v naseljih, manj pa na ostalih cestah. Za prometno varnost niso odgovorni le delavci postaj milice, veliko je odvisno od drugih možnosti in razmer, od delovnih organizacij, krajevnih skupnosti in drugih. Zato so na posvetu med drugim sklenili, da morajo delovne organizacije, ki se ukvarjajo z javnim transportom poskrbeti za večjo tehnično opremo in sposobnost vozil, za vzgojo voznikov, Cestno podjetje in komunalne Gorska nesreča Gorski reštvalci z Jesenic, ki so imeli v nedeljo, 24. junija, vajo na Vršiču, so iz Hudičevega stebra zaslišali klice na pomoč. Zaradi velike oddaljenosti od kraja nesreče so zaprosili za pomoč helikopter, ki je z zdravnikom dr. Robičem poletel proti steni. Iz stene so reševalci pomagali Gorazdu Jeršinu z Jesenic, medtem ko se je drugi plezalec v navezi Marko Demevšek z Jesenic smrtno ponesrečil. organizacije ter komunalna skupnost pa za boljšo opremljenost cest s talno in vertikalno signalizacijo, predvsem v naseljih. Ko gradijo krajevne skupnosti ceste in poti, morajo biti potem ceste tudi ustrezno označene, že v samih zazidalnih načrtih in pri gradnji večjih objektov naj bi bila v projektu določena prometna ureditev z vsemi parkirnimi prostori, priključki in prometno signalizacijo. V radovljiški občini je med najbolj nevarnimi odsek na cesti Bled — Lesce —Ljubljana pri TIO Lesce, zato naj bi republiška skupnost za ceste poskrbela za ureditev križišča, obenem pa naj bi tudi prepovedali zavijanje v levo iz smeri Kranj — Jesenice na bencinsko črpalko v Radovljici — na magistralni cesti. Med Radovljico in Lescami naj bi zgradili kolesarsko stezo, vse avto-šole pri AMD in ZŠAM pa naj bi vključile v program vzgoje voznikov motornih vozil dodatni psihološki program glede odnosa voznik motornega vozila-kolesar-pešec. V občini naj bi tudi preučili možnost ustanovitve občinskega in medobčinskega organa za tehnično urejanje prometa v občini. D. S. Kadrovska komisija Kemične tovarne Exoterm Kranj, Struževo 66, objavlja razpis za sprejem ŠTIRIH DELAVCEV ZA OPRAVLJANJE DEL IN NALOG V PROIZVODNJI Poleg splošnih pogojev, ki jih morajo izpolnjevati kandidati, je za opravljanje razpisanih del in nalog pogoj nepopolna osemletka in 6 mesecev delovnih izkušenj. Delo se združuje za nedoločen čas s pogojem uspešno opravljenega poskusnega dela v trajanju enega meseca. Nudimo osebni dohodek v višini 6000 din. Prijave sprejema sploini oddelek Kemične tovarne Exoterm Kranj, Struževo 66, 15 dni po objavi, to je do vključno 11. julija 1979. Rumena luč v križišču Ni tako malo voznikov, ki v sema-foriziranem križišču veselo vozijo skozi rumeno luč: nekateri ob rumeni luči že speljejo, drugi pa ob rumeni še peljejo skozi križišče. Kako ravnati? Ko se voznik približuje križišču, v katerem še gori zelena luč, mora ta svetlobni znak pozorno opazovati: v nekaterih križiščih zelena luč utripa, kar je znak, da bo kmalu zasvetila rumena luč, v drugih križiščih spet tega utripanja ni in brez prehoda zagori rumena luč. Če torej zelena luč že utripa, lahko voznik pričakuje, da bo vsak čas rumena in lahko v primerni razdalji pred križiščem začne ustavljati. Križišču se je treba približevati tako. da vsekakor ustavimo, ko se na semaforju pokaže rumena luč. Hitrost vozila naj bo enaka največji hitrosti, dovoljeni v naseljenih krajih, to je 60 km na uro oziroma manj, Če je s posebnim znakom tako določeno. Vsekakor daje utripajoča luč vozniku dovolj možnosti, da pri taki hitrosti varno in pravočasno ob rumeni luči pred križiščem ustavi. Če pa se voznik znajde tik pred križiščem, ko začne zelena luč utripati, bo seveda pritisnil na plin in prevozil križišče še ob utripajoči zeleni luči, kar je vsekakor bolj varno, kot pa da S SODIŠČA bi tik pred križiščem ustavljal, kar mu verjetno niti ne bi uspelo. Če zelena luč na semaforju ne utripa, je situacija za voznike, posebno še tiste bolj omahljive, povsem drugačna. Treba je povedati, da rumena luč na semaforju pomeni — stop: to določa 45. člen, prvi odstavek točka 3 Temeljnega zakona o varnosti v cestnem prometu. Zakon pa dopušča tudi vožnjo skozi rumeno luč, vendar samo takrat in v hipu, ko se voznik znajde tik pred križiščem ali v neposredni bližini pred njim in vozi s takšno hitrostjo, da nikakor ne more varno ustaviti, ne da bi pri tem ogrožal voznika za njim. Voznik, ki pred križiščem čaka ob. rdeči luči, mora seveda speljati šele, ko zasveti na semaforu zelena luč, nikakor ne že pri rumeni luči. Če voznik na cesti levo ali desno zapelje v rumeno luč ko za las zamudi zeleno, se utegne zgoditi, da se bo v križišču srečal z neučakanim voznikom, ki je že speljal ob rumeni luči. Utegne pa voznik, ki speljuje že pri rumeni, na drugi strani križišča dohiteti še pešce ali kolesarje, ki imajo še prost prehod. Kaj se lahko zgodi, si vsak lahko misli. VEK Izrabil gostoljubnost Sredi januarja letos je na avtobusni postaji 27-letni Bojan Risman srečal prijatelja svojega očeta. Srečanje sta proslavila z vinom in konjakom v bifeju, nato sta se odpravila še k neki znanki, kjer sta prav tako popila še vina. Nato ga je prijatelj njegovega očeta še povabil na svoj dom, ga predstavil svojima sinovoma, sam pa kasneje odšel spat. Vnet za muziko Nikakor ni mogel pojasniti, kaj mu je bilo, da je iz treh avtomobilov vzel tri avtoradie. Hajrudin Čorič je namreč mlad in zdrav delavec, dobro zasluži, ima avto znane tuje znamke. Kot mlad fant je prišel v Slovenijo, delal kot nekvalificiran delavec, nato pa se je v poklicni šoli izšolal za tesarja. Nima ne otrok, ne družine, je brez premoženjskih problemov. Lani pa je nenadoma enkrat v aprilu v Skofji Loki in avgusta v Skofji Loki in enkrat v Kranju vlomil v tri osebne avtomobile; vsakič je odvil avtomobilski radio, ga odnesel in skril v kleti samskega doma, enega pa je imel v svojem avtomobilu. Zakaj je to počel, saj ni imel nobene potrebe, ni vedel pojasniti. Senat temeljnega sodišča v Kranju ga je za ta dejanja obsodil na osem mesecev zapora. Pri tem je sodišče upoštevalo, da doslej ni bil kaznovan, da je vseskozi redno zaposlen, da se je iskreno pokesal teh dejanj in da so oškodovanci dobili predmete nazaj. Seveda kasneje še tako kritičen odnos do kaznivih dejanj ne more storjenega zabrisati, vendar pa je verjeti, da bo Čorič prebrodil tudi to neprijetnost v svojem življenju brez posebnih posledic in po odsluženju kazni spet zaživel delavno in pošteno kot pred tem. »Vzemi si čas — ne življenje« Alkohol za volanom Samo v petih mesecih letos so n.il I.. '