Poštnina plaćana v gotovini! Izdaja Delavska univerza Domžale, Kolodvorska c. 6, telefon 72-082. -Ureja uredniški odbor. Odgovorni urednik Karel KuSer. - Tehnični urednik Franc Ravnikar. — Izhaja dvakrat mesečno. Naklada 1 1 000 izvodov. - Za gospodinjstva v občini Domžale je glasilo brezplačno. Tisk: Delavska univerza Domžale. D omžale, 29. december 1977 LETO XVI-Št. 21 GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA OBČINE DOMŽALE S R E V Č L N E 0 T U 1978! Ob prevesu starega v Novo 1978 leto je prijetno spoznanje o doseženih rezultatih povezano s skrbjo za vse tisto, v čemer nismo bili dovolj uspešni. Leto 1977 je bilo silno razgibano. Na gospodarskem področju smo uresničevali največja vlaganja v investicijske naložbe doslej, da si zagotovimo močnejšo materialno osnovo socialističnega samoupravljanja. Trdnost sistema svobodne menjave dela in sredstev ter uresničevanje skupno sprejete politike razvoja družbenih dejavnosti v odvisnosti od rezultatov gospodarskega napredka je očitna in tudi vpliv delavcev v združenem delu je vse večji. Vse uspešnosti preteklega leta so bile pogojene z veliko zavzetostjo delavcev in delovnih ljudi pri uresničevanju zakona o združenem delu, z oceno in perspektivo, ki nam jo je dala knjiga tovariša Edvarda Kardelja o političnem sistemu in z vse trdnejšo povezanostjo ljudi v fronto socialističnih sil - SOCIALISTIČNO ZVEZO DELOVNIH LJUDI. Iz spoznanja o dobrem in slabem v letu 1977 načrtujemo vsestransko aktivnost za novo 1978. leto in se zavedamo, da bomo le dobro organizirani in akcijsko enotni lahko sposobni uresničevati naloge, ki so pred nami za skladen razvoj občine kot celote. DRUG DRUGEMU IN VSI VSEM ŽELIMO: DELOVNIH USPEHOV - OSEBNE SREČE - MIRU V SVETU ! Družbenopolitične organizacije in skupščina občine Domžale ********** * * *********** * «Ml *l VELIKO ZADOVOLJSTVA * * Š/Epf^^SE^ IN USPEHOV V NOVEM LETU 1978! ^ * wm] e * UREDNIŠKI ODBOR * ********** ** ********** OB DNEVU JLA Nehote nam ob tem prazniku spomin pohiti nazaj, tja v leta pred II. svetovno vojno in v leto 1941, ko je z revolucijo rasel tudi narodnoosvobodilni boj. Hote ali nehote se pred nami zvrstijo takratni zgodovinski dogodki, pred nami se pojavi prekaljena, nezlomljiva sila KPJ, simbol revolucije, boja proti fašizmu, simbol enotnosti in nove ljudske demokracije. Z vsem tem pa je povezan neumorni ustvarjalec in borec Tito. Kakorkoli človek teli o Titu povedali nekaj bistvenega, nekaj novega in velikega zmanjka besed. Kajti vsaka beseda o njem pomeni nekaj velikega, pomeni zgodovino partije v predvojnem, vojnem in povojnem obdobju, pomeni nezlomljivo moč, simbol NOB in revolucije, simbol neizčrpne energije starih in mladih, ki so na svojih ramenih nosili revolucijo, to ime pomeni obnovo domovine in rast nove, demokratične Jugoslavije. Največ in najbolj jasno izražamo svoja čustva in hotenju, svoje želje in cilje z eno samo besedo TITO. V vse to je seveda vpletena tudi zgodovina nastajanja JLA, oborožene sile, ki je izvojevala zmago nad fašizmom in je nepogrešljiv čuvar svobode in revolucionarnih pridobitev. Tu ste zbrani nekateri prvoborci naše občine, ki ste od vsega začetka sodelovali v revoluciji in tudi vsa povojna leta sodelujete in spremljate nadaljevanje dela, ki ste ga začeli vi. Naša obrambna moč ni več samo skrb JLA, ampak se njej pridružuje celotno področje SLO, ki pomeni aktivizacijo vsakega našega občana, ne glede na starost in spol. Ljudski odpor je organiziran v vsaki krajevni skupnosti, temeljni organizaciji združenega dela in samoupravni interesni skupnosti. Organizacija take sile, ki bo v vsakem trenutku in ob vsakem položaju pomenila popolno varnost, je veliko in odgovorno delo. Toda s skupnimi močmi, vašimi izkušnjami in enotnostjo bomo kos tudi tej odgovorni nalogi. /Iz govora tov. Jerneja Leniča na sprejemu pred praznikom JLA/. NAŠ RAZGOVOR Novi sekretar Občinske konference SZDL Domžale tovariš Maks JER AN V današnjem razgovoru želimo našim bralcem predstaviti novega sekretarja Občinske konference SZDL, ki je v začetku meseca novembra zasedel, po izvolitvi na Občinski konferenci SZDL, navedeno mesto. V razgovoru smo skušali dobiti odgovore na tista vprašanja, ki so v teh trenutkih najbolj aktualna za delo v okviru SZDL. Tovariš MAKS JERAN je na naša vprašanja odgovoril naslednje': Na zadnji konferenci OK SZDL ste bili izvoljeni za sekretarja Občinske konference SZDL Domžale. Kljub temu, da vas ljudje v občini poznajo, želimo, da se v nekaj besedah predstavite. Star sem dobrih trideset let, živim v rojstni vasi Turnše v krajevni skupnosti Dob, sem poročen, oče dveh otrok, po poklicu višji upravni delavec. Občani me gotovo poznajo predvsem kot referenta za obrambne priprave KS, delovnih organizacij in drugih struktur takoimenovanega družbe no-gospodarskega sektorja v oddelku za ljudsko obrambo skupščine občine, kjer sem delal skoraj sedem let. Uresničevanje koncepta splošne ljudske obrambe zahteva namreč, tudi vsakodnevno povezovanje z delovnimi ljudmi in občani v temeljnih samoupravnih organizacijah in skupnostih, usmerjeno k izboljševanju obrambne pripravljenosti in dvigu družbene samozaščite zavesti. Že v dijaških letih sem pričel z družbenopolitično aktivnostjo v organizaciji ZMS, kot član občinskega komiteja, kasneje kot njegov sekretar, nadaljeval kot odbornik občinske skupščine, predsednik krajevne organizacije SZ DL in član organov KS Vir ter seveda novoustanovljene KS Dob. Deseto leto že delam tudi v Zvezi komunistov v krajevni skupnosti in v organizaciji, kjer sem zaposlen. Izvolitev za sekretarja OK SZDL mi pomeni veliko družbeno priznanje, ki pa me tudi zavezuje, da bom vsa svoja delovna prizadevanja namenil uveljavljanju ustavnega načela, da delovni človek neposredno odloča o rezultatih svojega dela, da samoupravno ureja skupna družbena vprašanja in neposredno vpliva na vse družbene odločitve. Smo v času pred drugimi delegatskimi volitvami, ki zahtevajo veliko predpriprav in dela. Kako poteka to delo na terenu? Priprave na druge delegatske volitve so v prihodnjem obdobju najpomembnejša naloga vseh subjektivnih sil v frontno organizirani SZDL. Z rezultati evidentiranja, kije del stalnih kadrovskih priprav na volitve, v naših krajevnih skupnostih žal ne moremo biti povsem zadovoljni. Nekatere KS v obdobju po volitvah skorajda niso evidentirale novih možnih kandidatov za člane delegacij in drugih dolžnosti v organih KS. Evidentiranje nekateri še vedno razumejo le kot enkratno nalogo tik pred volitvami in ne kot redno načrtno dejavnost vseh družbenih subjektov. Krajevne organizacije SZDL se srečujejo s težavami tudi pri izpolnjevanju popisnic evidentiranih, predvsem zaradi šibkih strokovnih slu ji tako, da to delo bremeni ozek krog prizadevnih krajevnih aktivistov. Kljub vsemu pa moramo do pričetka predkandidacijskih opravil evidentiranje pospešiti še posebej z vidika uresničevanja stališč RK SZDL, da naj bi v vseh KS vodili posebne delegacije za SIS in le izjemoma združene ali splošne delegacije v KS z majhnim številom prebivalstva. Evidentiranje mora biti zaradi večjega števila delegacij zastavljeno čim širše, zagotoviti pa mora tudi ustrezno strukturo delegatov (ženske, mladi in neposredni proizvajalci) v skladu s sprejetimi kriteriji. Odločitev o tem, kakšne delegacije bomo v KS in TOZD volili, je in mora biti prepuščena delovnim ljudem in občanom, vendar ne sme odstopati od sprejetih stališč. Trenutno prav o tem tečejo tudi razprave v naših temeljnih samoupravnih organizacijah in skupnostih. Na OK SZDL še pred koncem leta pripravljamo širše posvetovanje o predvolilnih nalogah, o novi volilni zakonodaji, načinu izpeljave predkandidacijskih postopkov pred in po delegatskih volitvah. Pričakujemo tudi nekaj sprememb pri oblikovanju skupščin SIS (zborov uporabnikov), razdelitvi delegatskih mest, kandidacijski postopki po izvolitvi delegacij v KS in TOZD, kijih pogojujejo izkušnje iz prevega mandata delegatskih skupščin in bodo morale biti opredeljene v statutu občine, statutih in samoupravnih sporazumih SIS ter seveda statutih TOZD in KS. Čaka nas ogromno dela, vendar sem prepričan, da mu bomo kos. To nam jamčijo pozitivne izkušnje iz preteklih obdobij in visoka družbena zavest ter pripravljenost naših občanov. Delo KK SZDL je velikega pomena za politično stanje na terenu. Kaj bi po vašem mnenju morali narediti, da bi vse konference bile v središču dogajanj? Uresničevanje vizije naše socialistične samoupravne družbe je dolgotrajen proces, zato ne smemo biti nestrpni, če krajevne organizacije še niso v celoti postale središče za pripravo stališč za odločanje. Menim, da bi se morale krajevne organizacije SZ DL čimbolj približati občanom prek organiziranih oblik delovanja na posameznih področjih (sekcije) in v vaseh, ulicah, stanovanjskih blokih in podobno. Le tako bodo najširši interesi povezovali za socializem in samoupravljanje opredeljene delovne ljudi in občane, ne glede na njihov položaj, nazorske, verske in druge razlike. To pa je tudi bistvena vsebina SZDL kot fronte, v kateri morajo biti nenehno prisotne vse socialistične sile z ZK na čelu. Torej konkretneje, zlasti komunisti, mladi in borci bi morali večji del svoje aktivnosti nameniti delu v SZDL. Prepričan sem tudi, da bi občani mnogo prizadevneje sodelovali na sestnakih pri oblikovanju stališč, če bi število zmanjšali, delo racionalizirali, sklepe redno izvrševali in odgovorneje opravljali sprejete zadolžitve in dolžnosti. V večji meri bi morali znati prisluhniti tudi drobnim, vsakdanjim življenjskim problemom našega delovnega človeka. Končni cilj naših socialističnih, samoupravnih prizadevanj je gotovo osebna sreča človeka. Razgovor pripravilo uredništvo PRAZNOVANJE DNEVA JLA General major Miha Butara izroča predsedniku skupščine Jerneju Leniču odlikovanje, ki ga je prejela občinaod strani Zveznega sekretariata za ljudsko obrambo Med pomembne praznike, ki jih praznujemo v spomin na čas narodnoosvobodilnega boja in revolucije, spada tudi 22. december dan Jugoslovanske ljudske armade. Ta dan pomeni rojstni dan tiste slavne armade, ki se je organizirano postavila v bojne vrste proti vsem okupatorjem in njihovim pomagačem, proti tisti razdivjani sili, kije z moderno vojaško tehniko in sadizmom skušala za vedno uničiti države in narode. Dan rojstva naše armade, ki danes predstavlja hrbtenico in udarno moč naših oboroženih sil, praznik pripadnikov enot naše teritorialne obrambe in vseh tistih, ki so posredno ali neposredno vezani za vsakodnevne priprave na vse-ljudsko obrambo, - smo tudi letos v naši občini proslavili dostojno. Še več! Temu pomembnemu dnevu smo posvetili mnogo več, skoraj cel mesec december. Od 5. do 25. decembra so vse naše osnovne šole - osemletke in srednje šole, bile deležne obiskov, ki so jih opravili rezervni vojaški starešine. Učenci so ob tej priliki nazorno prek ustreznih filmov in v besedi bili neposredno seznanjeni z delom in življenjem pripadnikov naših oboroženih sil. Učenci višjih razredov so si ogledali filme ,,Odločil sem se" in „Studenti v uniformi" o življenju in delu gojencev vojaških gimnazij, srednjih vojaških šol in vojaških akademij. Učenci so širše bili seznanjeni prek predavanj o vojaških poklicih, pogojih šolanja in vrstami srednje vojaških šol, o vojaških gimnazijah in vojaškimi akademijami. Velik interes je vsekakor na vseh šolah zbudilo prikazovanje lahke pehotne oborožitve, s katero so opremljene enote naše teritorialne obrambe ter njihove taktično tehnične možnosti. Vsem šolam je bilo dano na razpolago fotoslikovno gradivo na temo „JLA, njihovi pripadniki, življenje in delo", za izdelavo fotoslikovnih razstav, ki v vseh avlah naših šol zbujajo pozornost in zanimanje. Udeleženci narodnoosvobodilnega boja in rezervni vojaški starešine so v vseh šolah v priložnih predavanjih in razgovorih imeli „uro zgodovine" o borbi naših narodov za nacionalno osvoboditev. Za mladino je bila organizirana še ena akcija. Uspešno je bilo izvedeno že tradicionalno občinsko pionirsko strelsko tekmovanje z zračno puško, na strelišču „Indu-plati" v Jaršah. Pomembno je navesti, da je tekmovanje bilo bolj številno kot prejšnja leta, saj se ga je udeležilo 75 učencev vseh osnovnih šol ter da so bili tudi doseženi rezultati letos boljši. V petek, dne 16. decembra je bila v veliki dvorani Komunalnega centra v Domžalah slovesna proslava ob DNEVU JLA za občane. Na proslavi je bilo udeleženo okrog 600 krajanov in 100 nastopajočih, v kulturnem programu. Slavnostni govornik, predsednik Zveze rezervnih vojaških starešin Domžale tovariš Krištof Bojan, je kratko in jedrnato orisal pomen in značaj 22. decembra. Drugi del govora je posvetil 25-letnici ustanovitve Zveze rezervnih vojaških (Nadaljevanje na 3. strani) (Nadaljevanje z 2. strani) starešin Jugoslavije in delovanju občinske organizacije Zveze rezervnih vojaških starešin in njenih nalogah pri utrjevanju koncepta splošnega ljudskega odpora. Po slavnostnem govoru je sledilo razvitje prapora Zveze rezervnih vojaških starešin občine Domžale. V imenu Skupščine občine Domžale je prapor razvil njen predsednik tovariš Lenič Jernej, ki je tudi pripel na prapor pokroviteljski trak. Na proslavi so bila podeljena mnoga priznanja, plakete in odlikovanja, vsem tistim, ki so jih za- obrambo in družbeno samozaščito Tovarne TOSAMA Vir in Osnovne šole Šhndrove brigade iz Domžal ter posameznike: Kušar Karla, Jeran Maksa, Berčič Srečka, Maroh Milana in Štrukelj Zdravka; Vrhovni komandant Josip Broz je odlikoval z Redom dela z rdečo zastavo, tovariša Len ček Borisa in z Redom republike s srebrnim vencem tovariša Slapar Tomaža; Zvezni sekretariat za ljudsko obrambo SFRJ je OBČINI DOMŽALE podelil „Srednjo plaketo JLA". To visoko odlič- S svečane akademije v počastitev Dneva JLA v dvorani Komunalnega centra v Domžalah služili za vloženi trud in doseženi uspeh po njihovih sposobnostih na področju ljudske obrambe in sicer: - Občinski odbor ZRVS Domžale, je dal pismena priznanja, plakete 21 svojim članom; - Občinski štab teritorialne obrambe je pismeno pohvalil 25 in dodelil višji čin 25 pripadnikom teritorialne obrambe; - Pokrajinski štab teritorialne obrambe Ljubljana, je pismeno pohvalil pet rezervnih vojaških starešin in obveznikov iz naše občine; - Republiški odbor ZRVS, je podelil ZLATO PLAKETO ZRVSS predsedniku občinskega odbora Zveze rezervnih vojaških starešin, Domžale Bojanu Krištofu; - Komandant teritorialne obrambe SRS, je dal pismeno priznanje Novak Venčeslavu; - Republiški sekretariat za ljudsko obrambo SRS, je pismeno pohvalil: Odbore za ljudsko je je priznanje vsem organom in dejavnikom, ki so zadolženi za obrambne priprave v občini in -vsem občanom, ki so kakorkoli prispevali s svojim doprinosom k uresničevanju splošne ljudske obrambe. „Srednjo plaketo JLA" je predsedniku občinske skupščine izročil po pooblastilu pomočnika Državnega sekretarja za Ljudsko obrambo SFRJ generalpolkovnika Ivana Dolni-čarja — Republiški sekretar za ljudsko obrambo SRS, general-major Miha Butara, ki je tudi podal obrazložitev tega visokega priznanja. V drugem delu proslave je bil izveden kulturni spored, v katerem so uspešno nastopili recitator Milan Marinič, Pevski zbor Osnovne šole „Josip Broz Tito" iz Domžal pod vodstvom Metke Pihlerjeve in Pihalna godba iz Domžal pod taktirko tovariša Toneta Juvana. MB ODLIČJE 22.DECEMBER V okviru mladinske organizacije je zelo razvito tudi sodelovanje mladih s pripadniki JLA, člani Zveze rezervnih vojaških starešin, Zveze borcev in Štabi teritorialne obrambe. Kot vsako leto sta tudi letos Republiška konferenca ZSMS in Poveljstvo ljubljanskega armad-nega območja podelili Odličja 22. december za uspešno skupno delo in dosežene uspehe na področju obrambnih priprav z mladimi in razvijanju revolucionarnih tradicij v letu 1977. Ker je bila OK ZSMS Kranj lanski zmagovalec, smo se letos 16. decembra v jutranjih urah zbrali v Kranju, kjer je bilo v dopoldanskem času zaključno tekmovanje Tito-mir-revolucija, gostje pa so se medtem pogovarjali o nadaljnjem sodelovanju pripadnikov JLA in mladincev. Sprejeti so bili ne-: kateri konkretni dogovori, katerih realizacija bo omogočila še kvalitetnejše sodelovanje med mladimi Občinska Zveza rezervnih vojaških starešin je na letošnji proslavi razvila svoj prapor in JLA. Po ogledu kasarne Stane Žagar, kjer smo si ogledali muzej Prešernove brigade, učilnice, sodobno orožje in vojaško tehniko ter kosilu, smo si po skupinah ogledali posamezne tovarne v Kranju, ki sicer slovi po svoji industriji. Lahko smo šli v Savo,v Modna oblačila, Tekstilindus, pa mogoče še kam. Medtem smo izvedeli, da naša ekipa ni prišla v finale, da pa se tudi ni slabo odrezala. Vsi smo nestrpno čakali večera, kajti tedaj je bilo finalno tekmovanje, nagrajene pa so bile tudi posamezne OK ZSMS in kasarne ter ZRVS, ZZ B in štabi TO. Zbrali smo se v veliki dvorani kina Center, med nami so bili tudi Franc Leskošek-Luka, Sergej Kraigher, Lidija Šentjurc, Franc Tavčar in drugi vidni predstavniki slovenskega družbenopolitičnega življenja. Vse navzoče je pozdravil in spregovoril o pomenu sodelovanja na področju orambnih pri- terem smo zlasti radi prisluhnili orkestru Ljubljanskega armadnega območja, smo prišli do finala tekmovanja TITO-MIR-REVOLUCIJA, v katerem je širom Slovenije sodelovalo več kot 1000 mladih in prav toliko članov ZSMJ v JLA. Več kot 40 občinskih konferenc je organiziralo občinska tekmovanja, vse regije pa so pripravile regijska tekmovanja, ki so se prav tako točkovala. Najkvalitetnejša je bila prireditev v Ljubljani, ki jo je organizirala OK ZSMS Ljubljana-Šiška in kasarna Boris Kidrič. V finalu sta se pomerili ekipi Ajdovščine in Sežane, mladi iz Ajdovščine so bili boljši in so zmagali. Ob koncu je bila na vrsti še podelitev Odličij 22. december. V skupini OK ZSMS, ki nimajo stacionirane enote JLA v svojem kraju je zmagala naša O K ZSMS; ki je tako osvojila prvič ODLIČJE 22. DECEMBER in s tem dobila Predsednik skupščine občine tovariš Jernej Lenič je ob Dnevu JLA priredil sprejem za prvoborce, pripadnike enot teritorialne obrambe in delavce, ki delajo na področju ljudske obrambe in družbene samozaščite v občini prav predsednik Republiške konference ZSMS tov. Ljubo Jasnič, ki je obenem čestital tov. Francu Leskošku-Luki, prvemu komandantu slovenskih partizanskih čet, ob njegovi 80-letnici, mu poklonil album z njegovimi slikami in izročil mentorsko značko. Čestitkam so se pridružili tudi pripadniki JLA, ki so svojemu nekdanjemu komandantu izročili partizansko uniformo. Po pisanem in kvalitetnem kulturnem programu, v ka- priznanje za uspešno skupno delo in dosežene uspehe na področju obrambnih priprav z mladimi in razvijanju revolucionarnih tradicij v letu 1977, ki nam bo tudi spodbuda za nadaljnje delo. Da pa je naše zadovoljstvo še večje, je enako priznanje dobila tudi vojna Ešta, s katero sodelujemo. Po nčani podelitvi smo se udeležili tovariškega srečanja. G. V. POBRATENJE Dne 7. novembra 1977 je bila ob prazniku občine Koprivnica na slavnostni skupni seji splošnega zbora občine Koprivnica ter delavske konfe renče SOZD Podravka podpisana listina o pobratenju med občinama Koprivnica in Domžale. Hkrati s praznovanjem občinskega praznika so v Koprivnici praznovali tudi 30-letnico obstoja njihove največje gospodarske organizacije — Podravke, zato je bila tudi slavnostna seja v njenih novih prostorih, ki so jih odprli tik pred slavnostnim zasedanjem. Poleg delegacije naše občine je prisostvoval svečanostim med drugimi tudi predsednik Zveze sindikatov Jugoslavije tov. Mika Špiljak. Predsednika občinskih skupščin Koprivnice in Domžal med podpisom listine o pobratenju, kar sta sprejeli obe skupščini in tako ustvarili pogoje za tesnejše sodelovanje SAMOUPRAVNI SPORAZUM - BANKA DOMŽALE V prostorih restavracije Slamnik v Domžalah je bil 19. decembra 1977 podpisan SAMOUPRAVNI SPORAZUM o ustanovitvi Ljubljanske banke - BANKE DOMŽALE. Sporazum so podpisali predstavniki gospodarstva in drugi uporabniki družbenih sredstev, ki jih združujejo v banki.i Uvodne besede je imel predsednik izvršilnega odbora dosedanje Ljubljanske banke - podružnice Domžale tovariš Srečo BERGANT, ki je med drugim prisotnim podpisnikom v krajšem nagovoru dejal naslednje: Ustanovitev Ljubljanske banke - banke Domžale je narekovalo več razlogov, od katerih so najpomembnejši: - usklajen razvoj gospodarstva na tem območju na osnovi samoupravnega planiranja vseh nosilcev razvoja; — močna gospodarska aktivnost na tem območju in njena perspektivna rast; - specifična strukturiranost gospodarstva, ki zaradi svojih specifičnih potreb terja celovito in kompleksno reševanje njegove problematike; — vsestransko zagotovljeni pogoji za delo in razvoj temeljne banke tako glede potrebnih poslovnih prostorov, opremljenosti z delovnimi sredstvi, organizacijske razvitosti, ustreznih in potrebnih kadrov ter dosedanjega in predvidenega doseganja dohodka. V dosedanjem razvoju močne rasti in specifičnih potreb gospodarstva na tem območju se je že jasno začrtala vloga Banke Domžale kot enega najpomembnejših pobudnikov in koordinatorjev tega razvoja, zaradi česar se je tudi iz celotnega združenega dela tega območja ves čas porajala potreba, da se ustrezno organizacijsko razvija. Prav ta razvoj in te potrebe združenega dela in občanov so že ves čas terjale kompleksno samoupravno planiranje gospodarskih in še posebej finančnih tokov, pri čemer so bili še posebej poudarjeni interesi gospodarstva, da ima združeno delo na tem področju neposredni vpliv pri oblikovanju finančne politike ter načrtovanju konkretnih finančnih odločitev. V takšnih pogojih družbenega in gospodarskega razvoja tega območja naj se funkcija Banke Domžale oblikuje tako, da bo čedalje bolj postajala osrednje mesto programiranju in samoupravnega usklajevanja interesov in potreb združenega dela in občanov na tem po- dročju, s tem obenem pa tudi skupaj z občinsko skupščino najpomembnejši nosilec samoupravnega družbenega planiranja. Vse želje za ustanovitev lastne temeljne banke so delavci izrazili na svojih zborih s sprejemanjem samoupravnega sporazuma o združevanju v temeljno banko - banko Domžale, katerega danes podpisujemo. Javna razprava je pokazala upravičenost ustanovitve BANKE DOMŽALE še posebej z vidika ustreznega uresničevanja zakona o združenem delu in zakona o temeljih kreditnega in bančnega sistema kot njeno novo in edino logično nadaljnjo razvojno fazo, ki pa je tudi z vidika današnjih potreb in načrtovanega razvoja združenega dela na tem območju dejansko edino funkcionalna in možna in v katere okviru bo združeno delo in občani tega območja lahko zagotovili uresničevanje svojih skupnih ciljev. Pred samim podpisom pa je direktor tovariš Albin KLEMENC seznanil prisotne, da bo redni občni zbor nove BANKE DOMŽALE še v letošnjem letu in da bodo sprejeti tudi vsi samoupravni akti te novo oblikovane bančne ustanove v naši občini. J.R. Med podpisovanjem samoupravnega sporazuma BANKE Domžale ŠTIRI DESETLETJA »FILC« MENGEŠ Delovni kolektiv FILC Mengeš je ena izmed 12 TOZD Tekstila Ljubljana, ki ima pomembno mesto v slovenski tekstilni industriji, je v soboto, 17. decembra, praznoval 40-letnico svojega obstoja. Prisotne goste, med katerimi so bili Lenič Jernej, Albin Klemene, nekdanja direktorja Kamilo Marine in Bojan Krištof in predstavniki Pretisa-Unisa ter družbenopolitičnega življenja Krajevne skupnosti Mengša, je pozdravil predsednik delavskega sveta. Nato je direktor Herman BREZNIK v daljšem poročilu podal pregled nastajanja te delovne organizcije in težave, s katerimi se je srečevala v štirih desetletjih svojega obstoja. Začetek tovarne je bil 30. 10. 1937. leta, ko je skupina družabnikov ustanovila prvo jugoslovansko tovarno Filca z imenom JUGO-FILC. Prostori, v katerih je delalo 6 delavcev, so bili v najetem objektu pri Jenčiču v Malem Mengšu. Novo podjetje je našlo ugodno tržišče, saj se je do tedaj filc uvažal. Na pragu II. svetovne vojne se je povezalo z Borovim, vendar je vojna prekinila nadaljnji razvoj. Po vojni je podjetje doživelo več reorganiazcij in leta 1948 je bila ustanovljena delovna organizacija Tovarna filca Mengeš, ki je zaposlovala 15 delavcev. V tem letu se je začela gradnja novih obratov in za prvega direktorja je bil imenovan ing. Vinko Zalokar, katerega je 2. septembra 1949 nasledil Kamilo Marine. Spet je Predstavnik Pretisa predaja predsedniku delavskega sveta plaketo, ki jo je prejel Filc ob 30 letnici vojne industrije Sltt.l sledila vrsta reorganizacij in združevanj s tekstilno industrijo v domžalski občini. Vse to pa je imelo za posledico, da se je podjetje po samoosvojitvi leta 1952 znašlo v težkem finančnem položaju in tako je v letu 1953 začel že 31-članski kolektiv z dograjevanjem začetih prostorov in to z lastnim delom. Delavci so v tem času opravili veliko udarniških ur, saj so sami bili gradbeni delavci in tisti, ki so za stroji ustvarjali večji dohodek. Tudi število zaposlenih je naraslo na 71 in 1954. leta je bil izvoljen prvi delavski svet in upravni odbor. Le s težavo je kolektiv (Dalje na 5. strani) PERUTNINA ZALOG -20 LET Direktor Herman Breznik je podal obširno poročilo o razvoju podjetja premagoval velike težave, vendar je našel razumevanje tudi v širši družbeni skupnosti. S prihodom strokovnih delavcev in novega direktorja Bojana Krištofa leta 1962, se je začelo novo obdobje v obstoju delovne organizacije, čeprav problemov ni bilo malo. Povezava s Crveno zastavo je močno vplivala na nadaljnji razvoj, čeprav tudi problemov ni manjkalo zaradi zastarele strojne opreme in težkih pogojev dela, saj je primanjkovalo tehnološke vode in tudi prepotrebnih sušilnic. Tovarna je leta 1968 izdelala prva v Jugoslaviji talno oblogo - iglano ,,fimelon" in nato iglani talni pod, kar je omogočilo njen razvoj. Podatki nam kažejo rast te delovne organizacije, ki je velikokrat bila v prvi vrsti odvisna od zavesti in velike požrtvovalnosti vseh zaposlenih. Tako je leta 1952 delalo 28 delavcev in je količinska proizvodnja znašala 19 ton ali v vrednosti 11.839 din, leta 1971 pa je 88 zaposlenih že proizvedlo 697 ton in ustvarilo 12,638.000 din in za sklade preko 1,900.000 din. V letošnjem letu pa bo znašala proizvodna 900 ton v vrednosti 42,000.000 din, z ostankom čistega dohodka 2,500.000 din. Dosedanje investicije so znašale 8,500.000 din v prihodnjem letu pa je predvidenih 1,2 milijarde investicij v proizvodnjo na področju igla nega lil ca. Prisotne je pozdravil tudi predstavnik vojne industrije Pretisa in izročil kolektivu SPOMINSKO PLAKETO NA ZASTAVI v znak priznanja ob 30. obletnici vojne industrije v SFRJ. Predsednik občinske skupščine Jernej Lenič je v pozdravnem govoru orisal prizadevanje kolektiva in njegova trdno zaupanje v obstoj v najtežjih časih in poudaril velik doprinos kolektiva pri uresničevanju gospodarskega razvoja občine in tudi smelost v povezovanju dela in sredstev v ovkiru DO Tekstil, kar bo brez dvoma spodbudno vplivalo na še večji razvoj. Nato je podelil občinski priznanji Minki VIDEMŠEK in Lojzetu LETNARJU za njuno 30-letno delo v kolektivu. Po pozdravu predstavnika Krajevne skupnosti Mengeš Marka Hribarja, je predsednik sindikalne organizacije izročil priznanja delavcem za dolgoletno delo in sicer: Minki Videmšek, Anici Čebulj, Elizabeti Smolnikar, Frančiški Pirnat, Tereziji Ficko, Štefanu Černivcu in Slavku Pisku. V prisrčnem kulturnem programu pa so nastopali: Folklorna skupina in Harmonikarski orkester Svobode Mengeš, Ženski pevski zbor Tesnilke in recitator Milan Marinič. Tako je delovni kolektiv združil svoje jubilejno praznovanje tudi z letošnjimi partijskimi in Titovimi jubileji in slavjem ob dnevu naše armade. Kolektivu čestitamo in mu želimo še veliko delovnih uspehov. ar Sredi novembra so delovni ljudje PERUTNINE Zalog slavili dvajset let svojega dela. Dvajset let je kratka doba, za podjetje, ki pa se mora izgraditi in organizirati proizvodnjo tako rekoč od začetka, pa je še posebno kratka. Pred dvema desetletjema je bil namreč postavljen temeljni kamen za izgradnjo perutninske farme v Zalogu pri Ljubljani. To je bila prva farma v Jugoslaviji, zgrajena za masovno rejo perutnine. Istočasno je bila zgrajena'tudi perut- -ninska klavnica. Danes je farmska reja perutnine utečena in predstavlja velik delež pri preskrbi prebivalstva z željenimi konzumnimi artikli. Takrat, na začetku pa je bila zaloška farma šola, kjer so pridobivali prve izkušnje kadri, ki so bili pozneje sposobni organizirati še masovnejšo in neprekinjeno proizvodnjo. Izkušnje pa so prenašali na mnoge perutninarje po vsej domovini in jim često nesebično pomagali iz začetnih težav. Perutnina Zalog zaposluje danes 365 delavcev in ima sledečo proizvodno usmeritev: - rejo staršev in proizvodnih jat za konzumna jajca; - rejo starih staršev in staršev za valilna jajca; - valjenje dan starih piščancev; - rejo brojlerjev in klanje s predelavo v lastni klavnici. OBVESTILO Vse delovne ljudi in občane obveščamo, da bo vjanuarju 1978 pričela PRAVNA POSVETOVALNICA, v kateri vam bodo naši sodelavci dajali pravne nasvete pri reševanju problemov, s katerimi se srečujete na področju samouprave in delovnih razmerij. Pravne nasvete boste lahko dobili vsak prvi in drugi ponedeljek v mesecu od 14. do 18. ure v prostorih Delavske univerze, kjer je tudi sedež Kluba samoupravljalcev, Kolodvorska 6, Domžale. Svetovalna pravna pomoč, ki jo bo vsem delovnim ljudem in občanom nudil Klub samoupravljalcev Domžale, bo brezplačna. Klub samoupravljalcev Domžale vodov: konzumnih jajc 29 milijonov, valilnih jajc 20 milijonov, dan starih piščancev 8,7 milijonov in mesa 5.600 ton. Srednjeročni plan razvoja predvideva izgradnjo novih hlevskih površin za konzumna jajca (tudi v domžalski občini!), rekonstrukcijo klavnice, povečanje sortirnice s skladiščem konzumnih jajc, izgradnjo specializiranih prodajaln, raznih pomožnih objektov in povečanje kapacitet v kooperaciji za rejo brojlerjev. Kolektiv letno izloča sredstva za kreditiranje izgradnje hlevov in nabavo opreme pri individualnih proizvajalcih. Tudi v domžalskem okolišu želi pridobiti podjetje čim več kooperantov, ker je ta okoliš v neposredni bližini klavnice in ima za to določene prednosti. Ob delovnem jubileju je bila dokončana rekonstrukcija farme v Horjulu s 3.500 m2 hlevske površine, za rejo brojlerskih starin staršev. V dvajsetletnem deluje kolektiv dozoreval, žel uspehe, pa tudi neprijetne izkušnje, ki pa jih je tudi rad posredoval delovnim kolegom drugod, da bi preprečil težke izkušnje, predno bi se pojavile pri njih. Nova spoznanja se stalno porajajo, stare in utrjene resnice pa se često težko preživijo. Tako izgleda sodobno urejen obrat Perutnine Zalog, v katerem poteka industrijska proizvodnja pridobivanja jajc Da lahko uspešno realizira svoj proizvodni program, ima kolektiv na razpolago 72.000 m2 hlevskih površin — od tega v domžalskem okolišu 16.000 m2. Hlevske površine za rejo brojlerjev niso tu upoštevane, ker je reja brojlerjev organizirana preko zadrug, kombinatov in drugih organizatorjev do individualnih proizvajalcev. Spitani brojlerji se po 56 dnevih pitanja vozijo v perutninsko klavnico, od tu pa se meso distribuira v trgovsko mrežo. V letu 1976 je kolektiv proizvedel naslednje količine proiz- Najzaslužnejšim delavcem in zunanjim sodelavcem ter poslovnim prijateljem so bila podeljena priznanja „zlati petelin' in plakete. Nagrajeni pa so bili tudi delavci za deset in dvajset-letno delo v kolektivu. Čestitkam, ki jih prejemajo delavci ob svojem) jubileju, se pridružuje tudi lastna prijetna zavest, da pripadajo velikemu kolektivu tistih, ki se vsak dan trudijo pri pridobivanju osnovne človekove dobrine - hrane. M. A. DOM UPOKOJENCEV SPREJEL PRVE STANOVALCE V dneh od 24. do 29. oktobra 1977 je dom sprejel prvih 90 stanovalcev—oskrbovancev, kateri so se preselili iz starega Doma počitka. Dom upokojencev je splošni socialni zavod, oziroma delovna organizacija s polno odgovornostjo posebnega družbenega pomena, ki nudi starejšim občanom ugodne življenjske razmere in dostojen standard. Zavod zagotavlja popolno oskrbo in potrebno zdravstveno nego ter ustvarja pogoje za ohranjevanje življenjske aktivnosti starejših občanov. Dom posluje po zakonu o socialnem skrbstvu, ki njihovo dejavnost tudi opredeljuje in drugih samoupravnih aktih zavoda. Minulo delo in samoupravni položaj delovnih ljudi ustvarjata možnosti in pravice za obstoj in hitrejši razvoj domskega varstva. V Sloveniji je trenutno 35 splošnih socialnih zavodov, v katerih je okrog 6.000 oskrbovancev. Po vsebini dela so domovi vse bolj objekti družbenega standarda in vse manj ozke socialne ustanove. Zaradi atomizirane, enogeneracij-ske družine, velike zaposlenosti žena in podaljšanja življenjske dobe postajajo vprašanja starejših ljudi vse bolj pereča. Že v letu 1970 sta kolektiv doma in Društvo upokojencev Domžale pričela s pripravljalnimi deli za adaptacijo in dozidavo starega doma. Vendar smo se kasneje skupno z ustanoviteljem doma SOb Domžale, Društvom upokojencev in uporabniki doma dogovorili, da bi bila vsaka adaptacija starih prostorov neekonomična in kasneje tudi nefunkcionalna. Stanovanjska skupnost Domžale kot investitor si je zelo prizadevala, da se je dom z večmesečno zamudo tudi izgradil. Od skupnega števila sob je 60 enoposteljnih in 30 dvoposteljnih tako, da dom lahko sprejme 120 stanovalcev. Bivalni del B in C trakt sta dokaj funkcionalno urejena, čeprav bi morali biti določeni prostori namenjeni najtežjim bolnikom in vozičkarjem. Manj ustrezen in funkcionalen pa je A trakt, predvsem zato, ker nimamo dovolj prostora za gospodarske namene (premajhna pralnica, jedilnica, brez večjih skladišč in brez določenih delavnic za hišnika oziroma druge dejavnosti, ki bi se lahko v teh prostorih odvijale.) Uporabnik doma želi, da se čim-preje pristopi k reševanju tega problema in da vsi odločujoči dejavniki v občini pomagajo s tem, da se čimpreje prične Z realizacijo dograditve II. faze doma, kot to predvideva program. Struktura oskrbovancev je trenutno povsem taka, kot je bila v starem domu. Razumljivo je, da si bo poiskal prostor v domu le tisti, ki je potreben take ali drugačne nege in pomoči. Zato je trenutno v tukajšnjem domu 70% takih, ki rabijo stalno ali občasno pomoč pri opravljanju osnovnih življenjskih funkcij. Samo 30% je takih, ki so delno ali pa popolnoma samostojni. Trenutno je dom zaseden s 105 posteljami, nekaj potreb ima še SIS socialnega skrbstva Domžale, vendar moramo zaradi kadrovskih težav sprejem za določen čas nekoliko omejiti. Dom se je moral glede funkcionalnosti prilagoditi trenutnim potrebam in ima v pritličju oddelek z 52 posteljami, predvsem za nepokretne oskrbovance. Imenovane je potrebno hraniti po sobah—spalnicah, prav tako pa so' potrebni večje nege in glede na to, daje do pritličja lažji dostop jih po potrebi nemoteno vozimo na razne zdravniške preglede. V prvem nad- stropju je 40 postelj, kjer so delno pokretni in pod varstvom strežnega osebja lahko pridejo do jedilnice z dvigalom ali tudi po stopnicah. V drugem nadstropju je 28 postelj in tu naj bi dobili mesto bolj pokretni in samostojni. V tem oddelku je izredno veliko dnevne svetlobe, kar smo izkoristili za razne aktivnosti v okviru delovne terapije. Dom poseduje lepe prostore za knjižnico z omarami, toda žal so" zaenkrat še prazne, upamo pa, da se bo katera od SIS občine Domžale le spomnila na svojih 120 krajanov in jim omogočila skromno nabavo knjig. Prav tako so prazne in puste stene modernega doma, ker trenutno še ni nobene slike, toda tudi za to upamo, da ne bodo predolgo samevale stene in da se bo le kateri posameznik ali družbeni organ zglasil, in namesto voščilnic ali drugih manj potrebnih izdatkov, namenil določen del sredstev za kulturno obogatitev našega doma. Franc Gostinčar NAŠE VARSTVO OKOLJA .J 1977 - LETO VARSTVA ČLOVEKOVEGA OKOLJA. Z letošnjo široko akcijo naj bi v ljudeh vzbudil, potrebo in željo po življenju v zdravem, negovanem in prvobitnem okolju ter jih odvrnili od neprcudarnih posegov v naravo. Človeštvo je danes prišlo do take stopnje razvitosti, da nenehno zahteva večje količine naravnih surovin; tovarne, bivalni prostori, prevozna sredstva in človek sam zasedajo vedno večje zemljiške površine, vračajo pa naravi številne odpadne snovi. Mnogo odpadkov je strupenih in celo nevarnih za človekov obstoi. Nešteto izumov nam je omogočilo, da smo v resnici postali gospodarji sveta — žal slabi! Gledamo le korak pred sabo (ali pa še to ne), največkrat pa skozi denarnico in s stališča sebičnosti ter lokalnosti. Podpredsednik IS SRS dr. Avguštin Lah je v svojem govoru ob 25.obletnici obstoja Arbo-retuma opozoril na mačehovsko ravnanje z naravo in povedal, da so se ponekod po svetu že krepko zavedli tega problema. Pa mi? Neprecenljive vrednosti in velik korak naprej je gradnja kanalizacijske mreže, zbirnega kolektorja in čistilne naprave. Tako bo Bistrica verjetno spet „bistrica,' in ne zbirni kanal odplak kamniške in domžalske občine; da bo, kot se za vodo spodobi, brez barve, vonja in okusa in da se bo penila zaradi hitrosti toka, ne pa od številnih de-tergentov. Čistost Bistrice je nujno potrebna, ker se prek podtalnice z njo napajajo vodnjaki in vodovodna črpališča. Seveda pa naj bi to ne bil zadnji korak v borbi za čistejše vode! Mogoče je problem onesnaženja zraka v naši občini še najmanj pereč. Pa ne zato, ker bi imeli čistega, ampak zato, ker smo navajeni na obupen ljubljanski zrak. Sicer pa tudi pri nas v meglenih zimskih večerih ljudje z dihalnimi motnjami tožijo, da jih duši. Svoj delež k onesnaženju prispevajo tovarne, sorazmerno gost promet in kurišča peči za ogrevanje stanovanj; da je položaj še slabši pripomore tudi lega v Ljubljanski kotlini, ki je brez prepiha in to- plotni obrat, ki tišči onesnažen zrak k tlom. Slabega gospodarjenja z zemljo se verjetno najmanj zavedamo. Rabimo prostor za tovarno in že se buldožer zazre v plodno rušo; zidali bomo hiše in že pod žagami pade gozd. Ne gre le za estetske učinke takih posegov in odvzemanje rekreacijskih in sprostitve-nih površin delovnemu človeku. Blizu je Ljubljana, ki verjetno ni nezanimivo tržišče za kmete naše občine. Vedeti moramo, da vsak nov delovni obrat sproži doselje-vanje v okolico. In ker je v krvi Slovencev, da si želijo lastno hišo z vrtičkom, je treba računati z nadaljnjo „okupacijo" zemljišč. Temu se mnogokrat pridruži še neracionalna parcelizacija. Na eni strani zazidujemo najplodnejšo zemljo, na drugi strani pa se Emona že dvajset let trudi, da bi na Pšati močvirjem ugrabila površine za travnike in njive!! Slovenci se radi postavljamo z domiselnim oblikovanjem domov, ki jim glavni čar dajejo rože. Kdo ne vrže zavistnega pogleda na balkon, s katerega se vsipljejo cvetoči nageljni? Pa se napotimo v bližnji gozd. Smeti do kolen. Samo da pometemo izpred svojega praga. Še najprimernejši bi bil srbski pregovor: Glava v zlatu, noge v blatu! Posledic svojega kratkovidnega poseganja v naravo se verjetno še ne zavedamo v celoti. Bodo letošnje akcije kaj spremenile naš odnos do narave in njenega izkoriščanja? Verjetno smo že več let v zamudi, saj se nam zatika že pri osnovah, za nekatere prav smešnih: od vsakodnevnega odmetavanja odpadkov po tleh, do neusmiljenega sekanja smrečic pred Novim letom. Predvsem pa bi pri odraslih morali vzbuditi zavest po aktivnem odločanju o posegih v naše okolje, saj ustava to pravico nedvoumno zagotavlja. Igor Lipovšek ČESTITKA FOTOSTUDIO MAJHE-NIČ Domžale čestita poslovnim prijateljem in cenjenim strankam ob novem letu 1978 in jim želi veliko sreče, zadovoljstva in medsebojnega sodelovanja. OGLAS Odbor za m^dseboja razmerja v združenem delu objavlja prosto delovno mesto STROJEPISKE s polnim delovnim časom za nedoločen čas. Pogoji: ustrezna izobrazba, znanje strojepisja, pasivno znanje angleškega ali nemškega jezika; tro-mesečno poskusno delo. Vloge sprejema odbor za medsebojna razmerja v združenem delu, VTOZD za živinorejo, Groblje 3, Domžale, v roku 8 dni po objavi. „/legalno" smetišče ob cesti Radomlje Rova. Koliko časa še? POŽIG V DOLENJAH Zločin, ki ne sme v pozabo, se je zgodil 10. januarja 1944. leta, ko so zgoreli nedolžni ljudje v gorečih hišah v Dolenjah. Bil je lep dan, ki se je prevesil v večer brez snega, toda na nebu so se kopičili temni oblaki, kot bi napovedovali bližajočo se smrt. Okrog devetih zvečer so se pripeljali v Radomlje trije kamioni Nemcev in raztrgancev, ki so se napotili proti Rovam in nato proti samotni vasici Dolenje, kjer so bili v Goleževi hiši zbrani na sestanku partizanski komandanti, terenci in kurirji. Ker je bil kraj sestanka izdan, so Nemci in raztrganci obkolili hišo in jo napadli iz neposredne bližine. Zbrani so se skušali umakniti pred kroglami, vendar so trije takoj padli, kakor hitro so zapustili hišo, ostali pa so srečno dosegli bližnji gozd. V besu so Nemci zažgali hišo in tri kozolce, vendar jim to še ni bilo dovolj. Kot drhal so pridivjali k Stegnarju, kjer so najprej vse izro-pali in nato zažgali hišo, v kateri je bil gospodar, njegov dve in polletni sin Mihec in gospodarjeva sestra Marička. Gospodinja Vida je kljub temu, da je bila ranjena, ušla strahotnemu požigu. Toda krvoločnosti še ni bilo dovolj. Pri SOLA V NARAVI Osnovna šola Martin Koželj Dob je organizirala v času od 3. do vključno 10. septembra šolo v naravi v Puntiželi, katere se je udeležilo 47 učencev iz Krtine in Doba. Istočasno so bili v šoli v naravi tudi učenci Osnovne šole Josip Broz Tito iz Domžal. Tako smo skupaj potovali iz Ljubljana do Pule in bili sosedje tudi v naselju. Namestili smo se v „Istranki", učenci Osnovne šole Josip Broz Tito pa v „Učki". V naši skupini smo ugotovili, da je bito kar 28 neplavalcev in le 6 polplavalcev ter samo 13 plavalcev. Za vse dneve je bil pripravljen program dela, ki je potekal glede na vremenske prilike. Tudi za zdravje učencev je bilo preskrbljeno, saj je bila prisotna medicinska sestra, ki je nudila pomoč, kadar je bilo to potrebno. Mimo tega, da je bilo največ pouk?, posvečenega plavanju, so učitelji poskrbeli tudi za to, da smo spoznavali morski svet in življenje ob morju. Ogledali smo si okolico našega bivališča in si nabrali tudi veliko nepozabnih spominov. Med drugim smo obiskali tudi rt Kamenjak, si ogledali puljsko areno in arheološki Ankeletu je v goreči hiši zgorelo 6 ljudi: gospodar Peter, njegova žena Katarina, stara mati in trije otroci v starosti od 5 do 12 let. Od celotne družine je ostal samo sin Štefan, ki ga slučajno ta večer ni bilo doma. Zločinci so vse naropano blago naložili na vozove, ki sta jih morali Frančiška Sušnik in njena hči Tončka odpeljati na Rove. Ko sem prišel naslednji dan na svoj požgani dom, sem se žalosten znašel med sežganim tramovjem, kjer sem našel okostje brata Mihe in sestre Maričke, ki je držala v naročju zoglenele kosti nedolžnega otroka. Vse, kar je ostalo, je bila ožgana živina, ki je tavala po bližnji okolici. Žrtve so bile naslednji dan pokopane na Rovih, toda spomin na ta strahoten dan je ostal. Čez nekaj dni i so v vas prišli partizani in nekdo je v onemoglem besu napisal na zid v nemščini in slovenščini: „Dvatisočletna nemška kultura!" Ko pa svoboda je zasijala, zemlja pusta, prazna je ostala. Brez življenja in ljudi, (označena z grenkimi solzami! Franc Stegnar muzej ter se poskusih' v kviz tekmovanju na temo o življenju in delu tovariša Tita, zemljepisnega poznavanja Istre in športa. Najbolj pa smo bili veseli v zadnjih dneh, ko so bila organizirana tekmovanja v plavanju na 35 m dolgi progi. Pri dečkih je bil prvi Valter Orehek, drugi Aleš Marinček in tretji Igor Horvat. Pri učenkah pa je bila najboljša Suzana Pcrušek, druga je bila Radmila Flis in tretja Betka Mihclčič. Rezultati so bili zelo dobri in so dosegli svoj namen. Tudi pri pouku plavanja so bili doseženi dobri rezultati saj so od vseh učencev ostali samo trije polplavalci, ki so uspeli preplavati razdal|o 10 m. Vsi učenci so dobili bronaste značke „DELFIN", plavalci diplome, polplavalci pa potrdila. Vsi učenci so se v Puntiželi dobro počutili, saj so imeli urejeno domovanje, primerno hrano in tudi večjih poškodb ni bilo. Domov smo se vrnili dobre volje in mnogo bogatejši, saj smo spoznali marsikaj, kar lahko vidimo resnično samo v naravi in ne moremo dojeti v šolskih učilnicah. Vsem, ki ste omogočili teden dni šale v naravi se učenci najlepše zahvaljujemo in prepričani smo, da nam bo to koristilo tudi v življenju. K. C. POSVET O INFORMIRANJU Občinska konferenca SZDL Domžale je 20. 12. 1977 sklicala posvet o informiranju v delegatskem sistemu, ki so se ga udeležili člani predsedstva OK SZDL Domžale, predsedstva SOb Domžale, Uredniškega odbora Občinskega poročevalca, predsedniki 10 SIS, uredniki glasil DO ter gosta tov. Drago Vresnik, sekretar za informacije skupščine SRS in tov. Slobodan Rakočevič, pomočnik predsednika Republiškega komiteja za mformiranje in informacijski sistem. Na posvetovanju so bili sprejeti naslednji sklepi: 1. Predlog dogovora o enotnih načelih informacijske dejavnosti v občini Domžale ter o ustanovitvi, nalogah, položaju in vlogi informacijsko-dokumentacrjskega centra v občini Domžale se objavi meseca januarja 1978 v Občinskem poročevalcu. 2. Javna razprava o zgoraj navedenem dogovoru naj traja pri vseh podpisnikih dogovora do konca meseca februarja. 3. Dogovor naj se podpiše do 15. marca 1978, hkrati pa naj podpisniki že določijo svoje delegate v družbenem organu upravljanja bodočega Indok centra. Že ob poteku javne razprave naj podpisniki dostavijo koordinacijskemu odboru za kadrovska vprašanja pri OK SZDL predloge za člane bodočega družbenega sveta upravljanja Indok centra. 4. Izvršni svet skupščine naj do podpisa dogovora zagotovi vse potrebne pogoje, da bo Indok center lahko pričel z delom, tako kot izhaja iz predloga dogovora. 5. Iniciativni odbor za ustanovitev Indok centra naj do podpisa dogovora pripravi nadaljnje predloge za kompleksno ureditev informiranja v občini Domžale, predvsem v smeri povezave bodočega Indok centra z Občinskim poročevalcem. Ze v času pred podpisom dogovora je treba pristopiti k vključevanju T OZ D in KS v delo bodočega Indok centra. 6. V mesecu januarju se v sodelovanju z Republiškim komitejem za družbeno planiranje in informacijski sistem organizira seminar o oblikovanju informacij in gradiv za delegate, ki se naj ga udeležijo odgovorni delavci občinske uprave, SIS in DPO. POROČILO o izidu referenduma za uvedbo KRAJEVNEGA SAMOPRISPEVKA ZA ASFALTIRANJE CEST IN KANALIZACIJO V VASEH PREVOJE, VRBA, ŠENTVID, PREVOJE in IMOVICA, to je za celo območje KRAJEVNE SKUPNOSTI PREVOJE. Volilna komisija, ki jo je imenoval ZBOR DELEGATOV KS PREVOJE, je na ZBORU OBČANOV IN DELOVNIH LJUDI KS PREVOJE DNE 18. 12. 1977 UGOTOVILA IZID REFERENDUMA: 1. ZBOR DELEGATOV KS Prevoje za naselja Prevoje, Vrba, Šentvid, Prevoje in Imovica je s sklepom, ki je bil objavljen na krajevno običajen način v KS Prevoje, razpisal referendum za izvedbo Krajevnega samoprispevka za asfaltiranje cest in kanalizacijo na območju Krajevne skupnosti Prevoje po izdelani strokovni dokumentaciji. 2. Volilna komisija je izvedla referendum dne 18.12. 1977 na volilnem mestu: I. volišče ŠENTVID v Šentvidu 1 6, v sejni sobi KS, in sicer je bilo volišče odprto od 6. do 19. ure. Komisija ni prejela pripomb glede poteka referenduma. 3. Od skupnega števila 551 glasovnih upravičencev je glasovalo 503 ali 91,28 %%. Za uvedbo referenduma je glasovalo 460 ali 83,48 %, proti je glasovalo 41 ali 7,44 %, neveljavnih glasovnic je bilo 2 ali 0,36 %. 4. Na podlagi navedenega izida glasovanja je volilna komisija ugotovila, da je referendum uspel, ker je večina volilnih upravičencev glasovala za uvedbo samoprispevka. 5. ZBOR DELEGATOV KS PREVOJE ima na osnovi 9. člena zakona o referendumu zakonito podlago za sprejem sklepa o uvedbi samoprispevka. PREDSEDNIK VOLILNE KOMISIJE: ANTON DOLENC, 1. r. Sola v naravi: navodila plavalnega učitelja pred vstopom v morje ZAHVALA Krajevna organizacija Z ZB NOV Domžale se zahvaljuje za sodelovanje na komemoraciji: Domžalski godbi na pihala, Pevskemu zboru „Janez Cerar" Domžale, Milanu Mariniču in recitatorjem ter sestavljalcu programa Karlu Kušarju.i praporščakom, šolski mladini vseh domžalskih šol, gasilcem in Stoba in vsem, ki so položili vence na žrtvenik padlih in umrlih borcev. Iskrena vam hvala za prisrčno sodelovanje! Krajevna organizacija ZZB NOV Domžale CESTNI VSAKDAN Najprej zacvilijo gume. Nato se tare in z zamolklim pokom lomi pločevina. In potem čakamo. Včasih kmalu zarohni motor in avto, rahlo preoblikovan, sam odpelje. Oddahnemo si. Včasih se zasliši sirena. ,JDa vsaj ne bi bil rešilec!" si na tihem želimo. A mnogokrat rešilec pripelje. Žal včasih tudi črn furgon!. Skoraj za vsako nesrečo je kriv človek. Toda pozabiti ne smemo tudi na vzroke, ki vplivajo na razpoloženje in reakcije udeležencev v prometu. Ceste in njihova opremljenost prav gotovo sodijo sem. Občina je po številu osebnih vozil med prvimi; za ceste si tega ne bi upal trditi. Res je, veliko cest je bilo asfaltiranih in popravljenih, aščani so s samoprispevkom potegnili asfaltni trak v kraj. Samo da imajo gladko cesto! Denarja je bilo seveda premalo za izravnavo ovinkov, utrditev bankin, varno širino in prometno signalizacijo. Dobili smo ceste, po katerih se da voziti hitro, ne pa varno. Naši kraji ob dveh. Množica pešcev, kolesarjev, mopedov in avtomobilov se vsuje na ceste. Zastaja ti dih ob pretekanju pešcev, ki se zanašajo na dobre zavore drvečih avtomobilov. Bomo spet ukrepali šele po nesreči? Če bi beležili število nesreč na posameznih točkah, bi žalostni rekord verjetno pripadel pravokotnemu ovinku na cesti Radom-lje-Količevo, tam, kjer se odcepi cesta za Črnelo. Ni dneva, da ne bi kakšen avto ..skočil" na vrt kmeta, ki je že pred leti obupal ob vsako-tedenskem postavljanju in krpanju ograje. Domačini so se ovinka že navadili. Zato so predvsem okoličani tisti, ki ob orehu in kupu peska likajo pločevino; nasedajo na betonski rob, ki je edini ostanek nekdanje ograje; se prevračajo in zaletavajo med seboj. Kot na mnogih mestih, bi se dalo tudi tu z majhnimi stroški omiliti in preprečiti precej nesreč: Veliko bi prispevala že črnobela deska in dva znaka: eden za nevarnost in drugi, ki bi nedvoumno pokazal, katera cesta je prednostna. Če bi tak znak stal že spomladi, verjetno ne bi bilo smrtne nesreče ... Igor Lipovšek Mokra cesta, prevelika hitrost, zmečkana pločevina, to so rezultati prehitre vožnje po naših- cestah DELO FOTOKINO KLUBA MAVRICA V_J Po uspelem festivaJu, ki ga je FKK Mavrica iz Radomelj organiziral konec maja v Mengšu, so se člani usmerili v dejavnosti, ki za javnost niso tako opazne, za delo kluba pa zelo pomembne. Foto sekcija je skupaj s Fotoklubom Gorenja vas pripravila razstavo foto- grafij članov obeh klubov. Prikazana je Ua v Mengšu in Gorenji vasi v Poljanski dolini. Poleti so organizirali fotobus v Trento, ki ga je vodil znani fotograf Vlastja Simončič, velik prijatelj kluba in vodja krožka, ki ga ima Mavrica v osnovni šob. Svoje najboljše fotografije 90 poslali na republiško razstavo v Slovenj gradeč in zasedli vidno mesto med najboljšimi slovenskimi fotografi. Sredi novembra so skupaj z dramsko sekcijo predstavili revijo diapozitivov, poleg tega pa so beležili vse pomembnejše dogodke v občini. Dramska sekcija, ki jo že od začetka uspešno vodi Miha Kavčič, se je z desetimi predstavitvami partizanskega RAZSTAVA V DOMU POČITKA MENGEŠ skeča ,,Kdo trka? " pokazala na prireditvah širom občine. Poseben kulturni dogodek je bila revija diapozitivov Štirje letni časi. Diapozitive je spremljala Vivaldijeva glasba in recitacije. Delo filmske sekcije je teklo po ustaljenem programu. Posnetih je bilo več igranih in dokumentarnih filmov. Imeniten uspeh so dosegla dela na y>K. festivalu amaterskega filma Slovenije. Od treh poslanih sta bila kar dva nagrajena. Humoristični film Janeza Kosmača in Karla Steinerja DOGODIVŠČINE NA TRIM STEZI je prejel zlasto medaljo v zvrsti igranega filma, Igor Lipovšek pa je v zvrsti dokumentarnega filma prejel srebrno medaljo za film TOŽBA, ki obsoja človekove nesmiselne posege v naravno okolje. Priznanji kinoamater 1. stopnje sta prejela Peter Roje in Janez Kosmač. Naziv podeli Fotokino zveza Slovenije na podlagi točkovanja le najuspešnejšim, ki so posneli že več kvalitetnih filmov. Letos so ta naslov prejeli le trije. Omeniti je treba še mesečno izdajanje biltena, ki poleg novic prinaša ocene, kritike in strokovne članke. Sredi novembra se je klub uspešno predstavil na občinski razstavi ZOTK na Viru, plodno je njegovo sodelovanje z 00 ZSMS Radomlje, sedaj pa so „mavričarji" sredi priprav na redni letni občni zbor. L.I. V naši domovini proslavljamo z delom jubileje, tako rojstvo našega maršala Tita, njegovega vodenja KPJ oziroma ZKJ, kot 34. obletnico ustanovitve Socialistične federativne republike Jugoslavije. Našim oskrbovancem so otroci Osnovne šole Matije Blejca ob Dnevu republike priredili lep in pester kulturni program. Vsega je bilo: petja, glasbe, recitacij in pa folklore. Stare in zdelane roke oskrbovancev so po svojih možnostih dajale priznanje nastopajočim, posebno še folkloristom, saj se je marsikateri v mislih povrnil nazaj v mlada leta, ko so pravtako mladostno plesali. Vsi so bili veseli. Kar težko so šli nazaj v svoje sobe. Malo lažje jim je bilo ob obljubi, da se kmalu zopet vidimo. To bo tedaj, ko jim bodo otroci prišli voščit z glasbeno igro novo leto. To igro je skomponiral in zrežiral profesor Janez Osredkar, pedagog na tej šoli. Naslov pa je: Janko in Metka. Naši oskrbovanci že željno pričakujejo obisk otrok. Niso pa naše oskrbovanke ne-delavne. Tudi same so se odločile, seveda pod strokovnim vodstvom delovne terapevtke, da se bodo s svojim, čeprav skromnim delom, pridružile vsesplošnemu praznovanju. Čeprav so roke nekaterih manj prožne in ne več tako okretne, pa tudi njihove oči rabijo že pomoč, se je več kot 30, o katerih sta najstarejši 86 in 85 let, odločilo, da preženejo dolgočasje in se lotijo vse vrste ročnih del. Več kot enoletni trud so vložile v izdelke, ki so jih razstavile na ogled javnosti. Izdelki so bili izdelani zelo lično in ne bi se jih branila nobena trgovina, ki se ukvarja s tako prodajo. Zato so obiskovalci, ki jih ni bilo malo, pokupili vse razstavljeno. Denar pa bodo porabili sami na izletu prihodnje leto za sokove, kavico in podobno. Oskrbovanke so s to razstavo dokazale tistim najbolj skeptičnim, da so se ljudje že dosti nadelali v življenju in naj v domovih res le lepo počivajo. Ne vedo pa, da je dolgočasje skoraj hujše, kot marsikatera telesna bolezen. Dokazano je, da je delovna, ali kakor se tudi imenuje, okupacijska terapija, paramedicinska panoga, ki je v veliko pomoč tako zdravnikom, kot tudi psihologom. Zato danes domovi uvajajo to panogo v svoj delovni program in razbremenjujejo zdravstvo. Pri tem pa imajo tudi materialne koristi, saj ob primernem vodenju, izdelke lahko poceni prodajajo. Da je naša pot pravilna naj navedemo dva zabeležena vtisa, dveh od mnogih obiskovalcev, ki so tudi zapisali svoje vtise. Prvi je napisal: „0b uspeli razstavi iskreno čestitam vodstvu in osebju, ki je dojelo vrednost vodene delovne terapije in bogato žetev rezultatov. Starost - jesen življenja človeka -je brez vrednosti, če ne doživi potrditev samega sebe v svoji uspešnosti. Izdelek, v kakršnikoli obliki, in teh je na razstavi dovolj, je potrditev." In drugi: „Čestitam hiši in njenemu vodstvu za njen najlepši izdelek: toplo vzdušje med vsemi varovanci. To domačnost Sem bral celo na razstavljenih eksponatih. Ko bi bili vsi domovi ostarelih tako vodeni, da bi oskrbovanci v njih čutili košček svojega resničnega doma in kot sem ga čutil tu, bi se ne branil tako mislim, da bi zadnje desetletje življenja preživel v delovni aktivnosti, človeka vredno življenje. Čestitam." K temu dodajamo še mi, da omogočamo našim varovancem, ali oskrbovancem, da se znebijo občutka, da se je z njihovim vstopom v naš dom zaprla knjiga njihovega življenja. Možnost imajo, da še listajo po njej in da vanjo napišejo še marsikateri uspeh, seveda v okviru njihovih psihofizičnih sposobnosti. P.J. Razstava ročnih del oskrbovank v Domu počitka v Mengšu je pokazala koristnost delavne terapije pri ostarelih občanih sklada v sorazmerju z vplačanim prispevkom na račun sklada združenih sredstev za štipendije v občini Domžale." 3. člen Odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem vestniku občine Domžale, uporablja pa se od 1. 1.1978 dalje. Številka: 402-11/77 Datum: 29.12.1977 PREDSEDNIK SKUPŠČINE OBČINE DOMŽALE Jernej LENIČ, l.r. Na podlagi 18. člena Zakona o poslovnih stavbah in poslovnih prostorih (Ur. list SRS, št. 18/74), dogovora 0 ukrepih za realizacijo politike cen izdelkov in storitev iz pristojnosti republike in občin v letu 1977 (Ur. list SRS, št. I 1/77) ter 192. člena statuta občine Domžale, je Skupščina občine Domžale na 25. skupni seji zbora združenega dela. zbora krajevnih skupnosti in na seji družbeno političnega zbora dne 29.12.1977 sprejela ODLOK O POVIŠANJU NAJEMNIN ZA POSLOVNI' STAVBE IN POSLOVNI-, PROSTORI' V OBČINI DOMŽALE 1. člen Najemnina za poslovne stavbe in poslovne prostore v občini Domžale se poveča za 30 %. 2. člen Samoupravna stanovanjska skupnost občine Domžale sklene z najemniki nove najemne pogodbe v roku enega meseca po uveljavitvi tega odloka. 3. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem vestniku občine Domžale. Številka: 38-13/77 Domžale, dne 29.12.1977 PREDSEDNIK skupščine občine Domžale Jernej LENIČ, I. r. Na podlagi 192. člena statuta občine Domžale (Ur. vestnik občine Domžale, št. 4/74) in 56. člena zakona o sodnih taksah (Ur. list SRS, št. 7/72 in 39/74) je skupščina občine Domžale na seji zbora združenega dela zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora, dne 29. 12.1977 sprejela ODLOK o spremembi odloka o načinu prodaje taksnih vred-notnic 1. člen V odlokii o načinu prodaje taksnih vrednotnic (Ur. vestnik občine Domžale, št. 5/72) se v prvem členu črtata besedi „upravne in". 2. člen Drugi člen se spremeni tako, da se v celoti glasi: Taksne vrednotnice prodajajo pooblaščene organizacije združenega dela ter organi (v nadaljnjem besedilu: pooblaščeni podajalci). Dovoljenje za prodajo taksnih vrednotnic izdaja izvršni svet skupščine. Pooblaščeni prodajalci taksnih vrednotnic na drobno morajo vedno imeti v prodaji potrebne količine taksnih vrednotnic. Taksne vrednotnice morajo biti občanom na razpolago v poslovnem času organizacij združenega dela oz. njene poslovne enote ali organa. 3. člen Tretji člen se črta. 4. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Urad nem vestniku občine Domžale. Številka: 423-5/77 Datum: 29.12. 1977 PREDSEDNIK SKUPŠČINE OBČINE DOMŽALE Jernej LENIČ, 1. r. POGLED V PRIHODNOST Za prihodnje leto načrtujemo začetek adaptacije in gradnje priključka pri že obstoječem kulturnem domu, kar je najpoglavhnejša naloga, ki smo si jo zastavili. Kako je sodobno urejen kulturni dom potreben vsaki večji skupnosti ljudi, ki živi na določenem območju, mislim, da ni potrebno govoriti. Nosilec te po predračunu 1,700.000 N din investicije bo KS Ihan, ob pomoči vseh organizacij in društev v Ihanu, pa ji bo pri tej odgovorni nalogi mnogo lažje. Prvi korak je že storjen s podpisom samoupravnega sporazuma o združevanju sredstev za gradnjo tega objekta, počakati je treba le še toliko, da se dokončno sprejme vsa dokumentacija, kar pa so nam „občinski možje" obljubili. Nekoliko manj zahtevna, zato pa nič cenejša naložba bo asfaltiranje ceste proti Goričici in Brdu nad Ihanom. S tem ne samo, da bodo prebivalci teh vasi dobili solidnejšo cestno povezavo s središčem kraja, vabljivejša bo tudi pot na Do-bovlje, kjer je bila narava radodarna s prenckaterimi svojimi prvi- nami, ki se bohotijo vse do Okla, kjer je poznano obeležje iz NOB. V šali rečeno: „Ihancev v bližnji prihodnosti ne bo več strah pred smrtjo, kajti novo pokopališče bo s svojimi zmogljivostmi zadostovalo vsaj za nekaj desetletij." Vsi krajani si bomo prizadevali, da bomo vse zastavljene naloge v celoti izpolnili in poskrbeli, da bo kraj čist, urejen, skratka, da bomo ponosni na kraj, v katerem živimo. PROGRAM JUBILEJNIH PRIREDITEV Otvoritvena prireditev „Koncert iz naših krajev", je že za nami, ravno tako celovečerni koncert Mešanega in dekliškega pevskega zbora iz Domžal, kar pa še ne pomeni, da ne bo zagotovljene pestrosti v nadaljnjem poteku jubilejnih prireditev. Dostojno smo proslavili rojstvo nove Jugoslavije. Ob pomoči domžalske kulturne skupnosti smo 10. decembra organizirali novoletni koncert Harmorukarskega orkestra iz Domžal z gostom, basistom svetovnega slovesa, Ladkom Korošcem. Smučarji bodo v zimski sezoni pripravili meddruštveno tekmo- vanje v smučarskih tekih, v okviru možnosti pa še skok na 45-metrski skakalnici v Ihanu. Februar bo nekoliko pestrejši s kulturnimi prireditvami v neposredni povezavi s krajevnim praznikom in obujanjem spominov na čas NOB. Na radiu bo v redni oddaji Še pomnite, tovariši! pogovor s preživelimi borci bitke na Oklu nad Ihanom. 9. aprila bo odkritje spomenika našemu rojaku, jezikoslovcu dr. Antonu Brezniku. Zaključna prireditev s kulturnim programom, pa bo 9. julija in to v sklopu občinskega praznika. CEVOVOD Pod Taborom raztresena, kakor piščanci krog koklje, leži vasica Goričica. Saj bi bila to čisto navadna vas, če ne bi vaščani imeli svojevrstne napeljave, pravi pravcati „cevovod". „No cevovod", porečete, „saj to je čisto spodoben "PREBIVALEC $OUČIC£ V ELEHEUTU izraz, kot so vodovod, plinovod .. .!" Ne, pa ni! Svoje čase, (niti šest let ni tega) se je po teh ceveh pretakala čisto navadna, malce klorirana voda, torej je bil vodovod. Danes pa ... Komaj kilometer oddaljena od te, je druga, še nekoliko manjša vasica Brdo. Udeleženci občinske MDA ,BRDO 76" se še dobro spominjajo, kako so skupaj z vaščani gradili vodovodno omrežje, ki danes oskrbuje s pitno vodo celoten zaselek. Pred tem je vodo iz Goričice na Brdo poganjala črpalka po že speljanih ceveh. Sedaj, pa bi se lahko ves višek vode vračal navzdol proti Goričici, kjer bi je bili zelo veseli, kajti zdaj soje deležni le v nekaterih nočnih urah. KS Ihan je sicer že urgirala pri izvajalcu del Komunalnemu podjetju Domžale, vendar... In kaj je to podjetje do sedaj že storilo? Vsem prizadetim v Goričici so vgradili manometer, za merjenje pritiska, ki ga skorajda ni. Je to dovolj, kar mora storiti Komunalno podjetje Domžale? NE in še enkrat NE. Odbor Čestitka Dragi ženi Johani želi vse najboljše za 80. rojstni dan in veliko zdravja in sreče, mož Frank Stenko iz Peč 19. OGLAS Po ugodni ceni prodam naslednje stvari: otroško banjico s povijalno mizico, otroški športni voziček, chicho stolček, plinsko peč Seper-Ser z bombo, centrifugo. Oglasite se vsak dan po 17. uri na Veljka Vlahoviča 22/b Domžale, stanovanje št. 23/V. IN MEMORIAM IVAN REPANSEK Na domžalskih Žalah smo se v tem mesecu poslovili od Ivana Repanška, znanega sodovičarja iz Domžal. Pokojni Ivan se je rodil 1918. leta v Grobrjah in se v mladosti izučil za avtomeha-nika. Pozneje se je začel ukvarjati s sodovičarstvom. Med vojno se je Ivan priključil ilegalnim delavcem na terenu in kot avtotaksist vzdrževal mnoge zveze v tedanjem kamniškem okrožju. Kot TOMI so ga poznali mnogi aktivisti in borci. Toda leta 1944 je moral med partizane in je delal v gospodarski komisiji, ki je skrbela za prehrano na tem območju. V začetku leta 1945 je bil ujet pri Blagovici in bil odpeljan v taborišče smrti Mathausen, kjer je dočakal svobodo in se po treh mesecih končno vrnil domov. Pokojni Ivan je vedel, kje je njegovo mesto v najtežjih časih in poznali so ga mnogi, kar je pokazalo tudi zadnje slovo, ko so se od njega poslovili številni tovariši, prijatelji in znanci. Lik in delo pokojnika je orisal v svojem nagovoru F rane Novak in se mu v imenu vseh zahvalil za njegovo delo. Slava njegovemu spominu! C. K. ZDRAVKOGALES 15. novembra smo se na domžalskem pokopališču poslovili od Gales Zdravka iz Stude. Pokojnik se je rodil na Trojici 1927. leta v delavski družini. Kot mnogim drugim tudi njemu ni bila dana lahka in brezskrbna mladost. Zato je kmalu spoznal bridkosti takratnega časa. Bil je ličarski vajenec v Domžalah pri „Maliju", kjer se je tudi izučil in nekaj časa delal kot ličar. Nato je odšel v Ljubljano za boljšim kosom kruha in bil, zaposlen v „Karoseriji". Iz Ljubljane pa je leta 1951 prišel v Mlinostroj, kjer je bil vse do dneva, ko ga je neizprosna smrt iztrgala iz sredine, v kateri je preživel svoja najlepša leta. Da je bil priljubljen med svojimi prijatelji na delovnem mestu v podjetju in v Studi, so pokazali ljudje, ki so pokojnika Zdravka pospremili na njegovi zadnji poti. Skromen in tih kot je bil v življenju, je tudi odšel, vendar bo spomin na njega še dolgo ostal med nami. M. T. JOŽEFA BARLIC V 90. letu starosti smo v nedelo, 11. 12. 1977, pokopali Jožefo Barlič - Zoharjevo mamo iz Blagovice. Našo drago mamo, staro mamo, babico in prababico smo v globoki žalosti pospremili do njenega zadnjega doma. Njena nenadna smrt nas je vse zelo pretresla in presenetila, saj je bila kljub svoji visoki starosti še vedno trdna in dobrega zdravja- Težka leta njene mladosti jo niso omajala niti v prvi niti v drugi svetovni vojni, katera ji je vzela dva ljubljena sinova. Kljub vsem tegobam in skromnemu življenju, si ni težko odtrgala skorje kruha od svojih ust in jo ponudila lačnemu vaščanu ali partizanu med vojno. S svojim pokojnim možem sta si s trdim delom na kmetiji in šivanjem v globoki noči, ob goreči petrolejki, prislužila lepo domačijo, pa še za lačnega popotnika jima je vedno kaj ostalo. Bila pa je tudi članica Zveze borcev vsa leta po vojni. Zahvaljujemo se vsem sosedom, prijateljem, znancem in sorodnikom za izrečeno sožalje in darovano cvetje ter Tonetu Florjančiču za iskreno izražene poslovilne besede; ZB in vsem, ki so jo spremili na njeni zadnji poti, iskrena hvala! Žalujoči: hčerka Francka in sin Franc z družinama Kemična ekspresna čistilnica Zoreč Rodica - Domžale, Ljubljanska c. 84 Stranke obveščamo, da smo tudi v centru Domžal na Ljubljanski cesti 84 (dvorišče) odprli novo kemično ekspresno čistilnico. Oblačila čistimo hitro in kvalitetno, sprejemamo tudi vse vrste oblačil iz usnja, barvamo in belimo oblačila. Vsem strankam želimo srečno in uspešno Novo leto. RAZMIŠLJANJE OB NOVEM LETU Srečno in veselo novo leto! Vsi ga želimo dočakati kar najlepše v veselem razpoloženju, petju, godbi, plesu, sproščenosti in razposajenosti. Polno je pravljičnih doživetij. Iz roda v rod, iz leta v leto ga narodi proslavljajo na najrazličnejše načine, ker z novoletnimi prireditvami, povorkami preganjajo nadležno zimo in kličejo veselo pomlad, ko se začne dan daljšati in ko se bo priroda zbudila iz zimskega sna. Ob novoletnih dneh je vse veselo in spro ščeno. Med vojno ni bilo tako. Novo leto 1942 sem dočakala pri prisrčnih ljudeh, odprtih src, v vasi Slatini pri Čačku, pri družini Cakajac-Djurovič. To sta bili družini brata Zivka in sestre Stanije. Živko, postaven in prijazen fant, se je tiste dni poročil z lepim dekletom Mico iz sosednje vasi. V tistih jesenskih dneh je bila poroka po njihovi tradicionalni navadi. • V dneh pred novim letom je zapadlo veliko snega in ZAHVALA Na poslednjo pot smo 9. 10. 1977 pospremili našo drago, skrbno mamo MARIJO KAVKA babico v pokoju Iskreno se zahvaljujemo vsem prijateljem, znancem, sosedom, vsem, ki ste se je spomnili, jo pospremili na njeni zadnji poti in ji darovali toliko cvetja. Posebna zahvala Dragici Kolenc in Ladotu Hacetu za ganljive in prisrčne besede ob poslednjem slovesu. Vsem še enkrat najlepša hvala! Žalujoči: Sin Tone, hčerke: Francka, Ela in Tilka. ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža in očeta GALES ZDRAVKA se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izrečeno sožalje in vsem, ki so ga pospremili na zadnji poti in na njegov prerani grob nasuli toliko cvetja in vencev. Posebno se zahvaljujemo kolektivu „Mlinostroj", godbi in govorniku za iskrene poslovilne besede. Se enkrat hvala vsem, ki ste kakorkoli počastili njegov spomin. Žalujoči vsi njegovi bila je huda zima. Maščevanja po prvi sovražni ofenzivi še ni bilo konec. Domači izdajalci, četniki vseh vrst in Nemci ter B olgari so iskali po hišah moške, tako smo vedno živeli v strahu, da nam je kri kar ledenela. Neke mrzle noči pred Novim letom smo slišali po vratih razbijanje in zunaj vpitje. Prišli so v hišo in vzeli Živka iz ženinega objema. Domači pes se je v nje zakadil, a nič ni pomagalo. Odšli so v mrzlo noč. V hiši je bilo veliko žalovanje. Vsi smo jokali, ženske so vpile. Živka ni bilo . . . Nekaj dni prej so po vasi hodih Nemci in iskali hrano, posebno meso in vse kar je bilo kaj vrednega. Ropali so in plenili. Sosedovim dekletom so vzeli krasne, pisane preproge in lepa ročna dela ter ogrlice z nanizanimi zlatniki, s katerimi so se hotele nakititi po vojni, ko si bi na vaškem kolu izbrale ženine. Posebno najstarejša Rada mi je bila všeč, zaradi svoje trme in odločnosti, ker ni hotela, da bi ji starši izbrali ženina, kakor je še bila takrat navada. Vsa soseska je bila žalostna. Tolažili smo drug drugega. Stari oče, deda Milovan nam je dejal: „Draga deco, nemojte tako! Sve će biti dobro, samo neka prodje ovo zlo!" T oda zla ni bilo kmalu konec in konec .. . V takem žalostnem in napetem razpoloženju smo dočakali novoletni večer. Sedeli smo pri mizi in povečeria-li. Okna smo imeli zagrnjena, kajti sovražniki so bombardirali tudi majhne, samotne, odročne zaselke. Njihovi smrtonosni avioni so se spustili prav do nizkih hiš. Na mizi je gorela petrolejka, ki nam je dajala slabo, medlo svetlobo. Ženske smo pletlc nogavice, da ne bo zeblo junaških fantov, partizanov, tam v gozdu na planini Jelici, kjer so imeli svoj pristan med velikimi drevesi, ki so jih ščitila in varovala, kakor skrbna mati. Razgovarjali smo se v pravljični novoletni noči in tako dočakali Novo leto. Vsem sem stisnila roke in jih poljubila, pav tako oni mene. Ko so šli vsi spat in ko sem ostala sama v majhni topli kuhinji, sem se zamislila. Odgrnila sem majhno okno in se zagledala v čudovito lepo, jasno bleščečo sc novoletno noč, ki sc ie že naginjala v dan. Takrat sem si želela, da bi imela krila, kakor ptica in odletela tja daleč, daleč k mojim dragim, jih pobožala in poljubila, posebno k naši mami, ki je bila v pregnanstvu, morda zaradi nas, porednih in trmastih otrok. Za nobenega nisem nič vedela. V novoletni noči sem jim v duhu zaželela, da bi ostali živi in da bi se kmalu videli doma, v svobodni in lepši domovini.. . Minilo bo to zlo, sem si mislila, se tolažila, upala in verovala. Tako so verovali in upali vsi. Želeli smo si, da bi bilo kmalu konec trpljenja, preganjanja, ubijanja, prelivanja krvi, požiganja in bombardiranja. Tako sem dočakala krasen, beli dan. Rodilo se je čudovito, sončno jasno jutro. Narava, očarljiva lepotica, je bila vsa v biserih, ki so se lesketali v jutranjem soncu u. V daljavi sem zaslišala streljanje. Morda je bil to pozdrav naših fantov novoletnemu jutru, sem si mislila. Polna vere in upanja sem se odpravila voščit sosedom, kjer je tudi živela družina pregnancev. Vsi smo bili istih misli, da bi ostali živi in se vrnili domov. Bili smo trdno prepričani, da zlo, nasilje in krivica ne morejo zmagati. Vsi smo upali, upali in verovali... Tako smo praznovali Novo leto med vojno. V veliki veri, upanju, pogumu, v veri v pravično zmago, kjer ne bo izkoriščanja, kjer bo dela in kruha za vse. In danes, ko živimo v svobodni domovini, v pričakovanju novega leta, sproščeni in veseli, kličem vsem: „Nikoli več vojne, zatiranja in trpljenja!" Naj bo vsem na svetu res srečno novo leto! Zidarič Danica 10 LET OBUJANJA LJUDSKIH OBIČAJEV V RADOMLJAH Z nastopom ob prihodu štafete v Domžale je folklorna skupina iz Radomelj proslavila deseto obletnico marljivega in plodnega dela. Začetki segajo že v jesen 1966, ko je deset učencev četrtega razreda osnovne šole pričelo z vajami. Naučili so se nekaj preprostih plesov in ob dnevu žena nastopili v Radomljah in Jaršah. Ob nastopih so jih povsod pozdravili z navdušenim ploskanjem, saj so bili za ljudi, ki so v naših krajih močno navezani na tradicijo, nekaj novega in svežega. O delu skupine je poročal celo Pionirski list. Odslej so bili redni gosti na nastopih v krajevni skupnosti in na šolskih proslavah, širši javnosti pa so se predstavili v Papirnici Količevo, v Domžalah in na Homcu. Ob uspehih pa šola ni ostala ravnodušna. Kupila je nove obleke, prave narodne noše, saj so si prejšnje izposojali ali pa so jih sešile mame in babice iz najrazličnejšega blaga. Leto 1971 - Uspela nastopa na Zboru slovenskih pionirjev na Lokvah nih nastopov: celovečerni v Radomljah, na katerem je sodeloval in k pestrosti programa veliko prispeval ansambel Kovinarji; na Gospodarskem razstavišču in v vojašnici Boris Kidrič v Ljubljani. Uspehi folklorne skupine temeljijo predvsem na delu tovarišice Majde Lipovškovc. Mlade plesalce vodi že vseh enajst let, pa tudi začetna pobuda je bila njena. Danes vadi tri skupine: dve pionirski v osnovni šoli in mladinsko pri osnovni organizaciji ZSMS Radomlje. Največji problem skupine so obleke. Eni nastopajo v svojih.drugi v šolskih, nekateri v izposojenih, pa vendar se ponavadi pred predstavo zgodi, da še vedno komu manjka kak kos narodne noše. Spet je tovarišica Majda tista, ki od kdo ve kje prinese klobuk, ruto ali srajco, da pozablji-vemu plesalcu ni treba sedeti med gledalci. Težava je tudi s fanti, ki odhajajo k vojakom. Tedaj vključijo folkloriste iz pionirske skupine. Tako Folklorna skupina Radomlje letos, ko ima /a seboj že bogato kulturno tradicijo in Srečanju pionirskih folklornih skupin na Vinici v Beli krajini. Leto 1972 - znana zbiralka ljudskega blaga, Tončka Marolt, jih v oceni srečanja pionirskih folklornih skupin Slovenije v Preddvoru uvrsti med štiri najboljše in za izvedbo plesov ter pristnost oblek nima pripomb. Prva generacija plesalcev zapušča osnovno šolo. Spontana želja vseh, da bi s plesi nadaljevali v okviru mladinske organizacije. Pojavijo se prvi problemi, saj se vsi vozijo v srednje šole v Domžale, Ljubljano in Kamnik. Vsaj s prostori za vadbo ni težav, saj so šolska vrata na stežaj odprta, čeprav je ura osem zvečer. Skupaj s folkloristi iz osnovne šole pripravijo celovečerni program. Dvakrat nastopijo v Radomljah in enkrat na Viru. Nato nastopi premor zaradi dolgotrajne in težke bolezni vaditerjice. V letu 1976 imajo spet nekaj pomemb- se članstvo nenehno spreminja in so od prvih plesalcev do danes ostali le še trije fantje. Letošnje leto jc bilo z nastopi še najbolj bogato. Predstavili so se ob prihodu štafete v Domžale, zaplesali v Litiji na mednarodnem kajakaškem spustu po Savi in imeli dva celovečerna nastopa: v Radomljah - skupaj z ansamblom Kovinarji - in na Prevo-jah. Svojstven je bil zaradi ambienta nastop maja na veliki proslavi ob 30-letnici Arboretuma v Volčjem potoku. Med cvetjem, negovanim in obrezanim grmičjem in drevjem plesalci, okrog pa tisočglava množica gledalcev. Skupina večjih načrtov za prihodnost nima. Radi bi le izpilili in razširili program ter se prikazali ljudem v vsej občini, z veseljem pa se odzovejo vsakemu povabilu za nastop. Igor Lipovšek RIBIĆI WAS SAMO & VRC3nV^Jd> ALI TO Ud SMRDI PO „ GCUOCIDU ?! TOVARNA FARMAC EVTSKIH IN KEMIČNIH IZDELKOV LEK LJUBLJANA n. sol. o. TOZD KEMIJA, Mengeš objavlja dela oziroma naloge DAKTILOGRAF - pri vodstvu TOZD Delo: Sestavljanje in pisanje zapisnikov in ostala strojepisna dela-Pogoji: Poleg splošnih pogojev mora kandidat imeti še: Dveletno administrativno šolo, aktivno znanje strojepisja. Zaželeno je znanje stenografije in vsaj 6 mesecev delovnih izkušenj. Poskusno delo traja 60 dni. TEHNIK - v obratu za prozvodnjo anorganskih soli Delo: Sodelovanje pri lansiranju proizvodnje, spremljanje tehnoloških postopkov in izvajanje medfazne kontrole. Pogoji: Poleg splošnih pogojev mora kandidat imeti še srednješolsko izobrazbo kemijske smeri, 1 leto delovnih izkušenj. Delo je v dveh oziroma treh izmenah in je primerno za moške. Poskusno delo traja 30 dni. Kandidate prosimo, da svoje ponudbe pošljejo najkasneje do 14. 1. 1978 kadrovsko-splošnemu sektorju delovne organizacije „LEK", Celovška 135, 61007 Ljubljana-Siška. OBVESTILO Oddelek za notranje zadeve skupščine občine Domžale obvešča občane, ki so lastniki osebnih avtomobilov, da bodo od 1.1. 1978 dalje urejali podaljšanje registracije za osebne avtomobile le pri organizaciji, ki je pooblaščena za opravljanje tehničnih pregledov motornih vozil. Podaljšanje registracije za osebne avtomobile bodo občani lahko zahtevali le pri tisti organizaciji, ki jim bo opravila tehnični pregled. V ta namen je naš upravni organ pooblastil naslednje organizacije: - AVTO-MOTO ZVEZA SLOVENIJE, Ljubljana, Titova 138 - AVTOHIŠA, Ljubljana, Vodovodna 93 - VIATOR, Ljubljana, Celovška 166. Navedeni ukrep smo izvedli z namenom, da sedanjo izgubo časa občanov pri urejanju teh zadev čimbolj zmanjšamo. Obseg omenjenega pooblastila zajema pravico podaljšanja registracije le za osebne avtomobile v lasti občanov. Za vsa druga motorna vozila v lasti občanov in za motorna vozila v družbeni lasti boste do nadaljnjega podaljševanje registracije urejali še pri tukajšnjem upravnem organu. Ob tej priliki opozarjamo vse lastniki motornih vozil, da so dolžni tukajšnjemu upravnemu organu sproti prijavljati vse spremembe lastništva vozil, tehničnih sprememb vozil in osebne spremembe lastnika motornega vozila, (priimek, ime, bivališče) in to najkasneje v 15 dneh od nastanka spremembe; Oddelek za notranje zadeve skupščine občine Domžale S seminarja za kulturne animatorje v Kamniški Bistrici, ki sta ga organizirala Klub samoupravljalcev in Občinski svet Zveze sindikatov Domžale RAZSTAVA TEHNIČNE KULTURE velja tovarišu Janku Nagliču — predsedniku pripravljalnega odbora, tovarišu Edvardu Špendlu, — tehničnemu vodji in tovarišu Franciju Žankarju. Obiskovalci so si pri vhodu kupili značke društev, ki se ukvarjajo s tehnično kulturo. Vsem je bila všeč ureditev prostora, razporeditev eksponatov in vzdušje, ki ga je pričarala glasba in primerna svetloba. Vedno so bili prisotni tudi organizatorji, ki so obiskovalcem z veseljem dali potrebne informacije. Razstavljenih je bilo preko 1500 eksponatov, katerih vrednost je znašala okrog pet milijonov novih dinarjev. Avto-moto društva iz Domžal, Mengša, Lukovice in Moravč so prikazala svoja učila, prereze dvotaktnega in štiritaktnega motorja, zanimiva semaforizirana križišča in veliko osvojenih priznanj. Mnogo pozornosti so pritegnili štirje dirkalni motorji. Ta društva se namreč ukvarjajo tudi s tekmovalno dejavnostjo. Razstavo organizacij tehnične kulture je v imenu pokrovitelja otvorit Janez Leskovec iz Tosame Na seji občinskega sveta Zveze organizacij za tehnično kulturo, 7. X. 1977 v Moravčah, je bil prejet sklep, da se priredi razstava tehnične kulture. Delegati vseh dvanajstih društev, ki se v naši občini ukvarjajo s tehnično kulturo, so izvolili .pripravljalni odbor. Financiranje in glavno organizacijo je prevzela Modra ptica, to je društvo, ki deluje v KS Vir. Za svoj razstavni prostor si je društvo izbralo dvorano KS Vir. Krajani so bili veseli, da bo tako pomembna manifestacija ravno na Viru. Otvoritvena slovesnost je bila 17. XI. 1977. Prisotno je bilo preko 300 ljudi. O sami razstavi, o njenem kulturnem pomenu so spregovorili: tovariš Jernej Lenič — predsednik SOb Domžale, Miha Pavlic - predsednik občinskega odbora ZOTK, Franc Zorman — predsednik KS Vir in Janez Leskovec — direktor TOZD v TOSAMI, ki je bila pokrovitelj te razstave. Od 17. XI. pa do 20. XI. 1977 si je razstavo ogledalo preko štiri-tisoč obiskovalcev. Vsi so izražali svoje pohvalne in občudujoče vtise. Zelo navdušeni pa so bili tudi otroci, ki so prišli iz šol. Vse nas je presenetila izredno dovršena organizacija in prav posebna pohvala jame in odkrivati tisto pritajeno veličino in moč narave. Foto kino klub Mavrica iz Radomelj je na tej razstavi opravičil svoje dosedanje uspehe, ki so nam vsem poznani. Prikazali so svojo opremo, fotografije, reflektorje. Ves čas pa so predvajali filme in diapozitive, ki so jih sami posneli. Tudi Klub mladih tehnikov, ki deluje na Osnovni šoli Šhndrove brigade pod vodstvom tovariša Bukovca, ima svojo lepo tradicijo. Učenci se ukvarjajo z modeli čolnov, helikopterjev in avtomobilov. Avtomobil formula 1, ki je bil razstavljen, doseže preko 160 km/h. Otroci Osnovne šole Komec so razstavljali modele čolnov in jadrnic. Mentorstvo nad njimi je sedaj prevzela Modra ptica. Dokazali so svojo spretnost, iznajdljivost in sposobnost umetniško-tehničnega oblikovanja. Ptica — društvo za mo-in aeronavtiko, je pri- Modra delarstvo kazala modele različnih avionov motornih in jadralnih na daljinsko vodenje ter prosto letečih, ki so jih izdelali najmlajši. Zmaj, kije visel s stropa je bil deležen mnogih obču- Modeli letal in ostali izdelki, ki jih delajo člani društva Modra ptica SEMINAR ZA TORJE KULTURE ORGANIZA- Organizatorji kulture iz tovarn, šol in krajevnih skupnosti so se 7. decembra zbrali na enodnevnem posvetovanju v Kamniški Bistrici. Pogovor je tekel o kulturni ponudbi, programih in amaterskih skupinah. Množičnost in kvaliteta slednjih je razveseljiva, organizirajo pa se tudi nove skupine, kajti vedno več ljudi se želi dejavno vključiti v kulturno dogajanje. Ob koncu so navzoči navdušeno spremljali nastop igralca POLDETA BIBIČA, ter sodelovali v razgovoru z umetnikom. P. ROJC Člani radio-kljuba iz Domžal, Moravč, Radomelj, Jarš in Rodice so bili dan in noč prisotni pri' svojih aparaturah. V tem času so vzpostavili 500 KV zvez in 100 UKV zvez po vsem svetu. Zanimiva je bila njihova oprema, priznanja in miza s fotografijami. Mnogo mladih v naši občini je vključenih v radio klube. Mnogi z veseljem prihajajo v svoje prostore in vzpostavljajo zveze, navezujejo stike in prijateljstva po vsem svetu. V ta namen so si zgradili na Menini planini tudi brunarico in v njej so večkrat tekmovanja. Društvo za raziskovanje jam Simon Robič iz Domžal je prikazalo svoje načrte, fotografije in jamarsko opremo. Čudovita je bila Robičeva zbirka lepih polžev, kije stara preko sto let in zanimiv je bil tudi slepi hrošč Robič, ki živi samo v naših jamah. Mnogi so ob tej razstavi začutili, kako skrivnostno in privlačno se je spuščati v dujočih pogledov in besed. Prav isto se je godilo girokopterju. Razstavljena pa sta bila tudi dva modela starih ladij, ki sta bila kot mnogi drugi razstavljeni predmeti, umetniško in tehnično tako dovršena, da si ju je gotovo mnogo obiskovalcev zaželelo imeti. Potrebno je več kot leto dni truda, da tak model zaživi v svoji pristnosti in dograjenosti. Ta razstava je dokument naše kulture. Tehnična kultura si poleg literature in umetnosti utira pot do ljudi! Sonja Zorman ČESTITKA Osnovna organizacija sindikata delavcev pri zasebnih delodajalcih Domžale ŽELI vsem delovnim ljudem in občanom veliko sreče in delovnih uspehov v letu 1978! TABORNIKI SPET MNOŽIČNO Domžalski taborniki že nekaj let zaporedoma organizirajo jesenski orientacijski tek, ne samo za svoje člane, ampak tudi za osnovnošolsko mladino. Življenje v naravi, orientacija, obujanje tradicij NOB, lokostrelstvo, poznavanje domačega kraja in še marsikaj je sestavni del taborniške organizacije, ki jo taborniki zelo uspešno prilagajajo tudi za nečlane. Tako so v soboto, 22. oktobra taborniki organizirali orientacijski tek s startom in ciljem pri partizanskem spomeniku na Šumberku. Teka se je udeležilo 55 ekip oziroma 275 tekmovalcev. Kljub temu, da so bile vabljene vse šole, so se tekmovanja udeležile naslednje: Josip Broz Tito z 29 ekipami, Dob z 11, Radomlje s 6, Venclja Perka s 5 in Šlandrove brigade s 4 ekipami. Tekmovanje je bilo organizirano v treh starostnih skupinah in v starejši skupini ločeno še po spolu. Najbolj uspešni so bili tekmovalci iz Doba in OS Josip Broz Tito, medtem ko so bili tekmovalci iz drugih sol precej izenačeni. Prve tri uvrščene ekipe v vsaki skupini so dobile diplome, taborniške značke, prve ekipe pa še taborniške pesmarice. Tudi organizatorji tekmovanja so se potrudili, saj so bili rezultati znani že eno uro po prihodu zadnje ekipe na cilj. Po veliki tekmovalni zagnanosti in velikem številu tekmovalcev pa se da sklepati, da tovrstne dejavnosti primanjkuje. Ravno zaradi tega taborniki že razmišljajo, kako bi razširili svoj vodniški kader, da bi lahko v svoje vrste vključili čim več mladine* in ostalih prijateljev narave — tudi občanov. Seveda ne smemo pozabiti, da življenje v naravi ni le rekreacija, ampak tudi krepitev naše obrambne sposobnosti in prispevek k varstvu okolja. J. C. REZULTATI ORIENTACIJSKEGA TEKA I. kategorija (učenci od 1.-4. razreda) 1. OŠ Šlandrove brigade Domžale 66,1 točk 2. OŠ Radomlje 58,8 točk 3. OŠ Radomlje 50,2 točk II. kategorija (učenci 5. in 6. razredov) Moške ekipe: 1. OŠ Matevž Koželj Dob 35,3 točk 2. OŠ Josip Broz Tito 35,5 točk 3. OŠ Šlandrove brigade 33,6 točk Ženske ekipe: 1. OŠ Josip Broz Tito 33,01očk 2. OŠ Matevž Koželj Dob 33,0 točk 3. OŠ Venclja Perka 32,5 točk III. kategorija (učenci 7. in 8. razredov) Moške ekipe: 1. OŠ Venclja Perka 35,2 točk 2. OŠ Josip Broz Tito 34,2 točk 3. OŠ Josip Broz Tito 32,9 točk Ženske ekipe: 1. OŠ Matevž Koželj Dob 33,0 točk 2. OŠ Matevž Koželj Dob 28,7 točk 3. OŠ Josip Broz Tito 28,4 točk STROKOVNA EKSKURZIJA V KRŠKO MLADINSKE DELOVNE AKCIJE V LETU 1977 Sklad za izobraževanje delavcev v zasebnem sektorju občine Domžale je 3. dec. 1977 organiziral strokovno ekskurzijo za svoje delavce v papirnico Djuro Salaj Krško in na gradbišče prve jugoslovanske jedrske elektrarne v Krškem. V lepem, a mrzlem decembrskem dnevu smo se vozili po Do lenjski, katero je že Valvazor opi soval kot ' )li." i fpv./.uv. Mimo grede smo se seznanili s slavne preteklostjo Višnje gore in njenim polžem, Stično, Novim mestom ter Trško goro. V papirnici Djuro Salaj v Krškem so nas sprejeli njeni predstavniki in nas popeljali skozi proizvodne obrate, kjer smo se sezna nili z delovnim procesom. Pred tem smo imeli krajši pogovor, v katerem so nas informirali o izvajanju zakoi o združenem delu, dohodkovnih odnosih, o svojih dosežkih in težavah. Po zanimivem ogledu smo se odpeljali na gradbišče jedrske elektrarne, kjer nas je sprejel predstavnik investitorja ing. Žagar. Vsi smo z velikim zanimanjem sledili njegovemu vodstvu po gradbišču, kjer nam je razkazal že obstoječe objekte ter nas seznanil s potekom gradnje in načinom delovanja jedrske elektrarne. Največ zanimanja pri vseh, je vzbudil paro-generator, ki je postal splošno znan zaradi nesrečnega prevoza pri Donjem Jelenju. Po izdatnem kosilu v novozgrajenem hotelu Sremič v Krškem smo se napotili v najmanjše slovensko mesto Kostanjevico na Krki, kjer smo si ogledali Formo-vivo in galerijo slovenskih impresionistov. Enkratno doživetje pa je bil ogled razstavljenih del francoskih slikarjev 17. stol., katerih umetnine so bile do letos shranjene v kartuziji Pleterje. Obiskali smo še Čatcške toplice, ter se veselo raz-r /ioženi in bogatejši za marsikatero spoznanje vrnili domov. Zahvaljujemo se skladu za izobraževanje delavcev v zasebnem sektorju za dobro in strokovno pripravljeno ekskurzijo. E. Š. PREDAVANJE IZ FILMSKE VZGOJE Film - nekaj, kar nas privlači, nam je všeč, pa vendar smo ugotovili, da o samem nastanku filma prav malo vemo. Pred nami je izbira poklica in zato nas seveda zanima tudi, kateri poklici so možni na področju filma. Na številna vprašanja si sarrrttiismo znali odgovoriti, ker pa nas to področje zanima in bi ga radi bolje spoznali, smo naprosili oz. povabili mladega režiserja Pavleta Grzin-čiča, da nas obišče in nam pripravi predavanje, odgovori na naša vprašanja in nam zavrti kakšen svoj dokumentarni film, namreč le-ti so njegova specialnost. V veliko veselje vseh nas, mladincev, se je tovariš Grzinčič odzval našemu vabilu in nas v sredo, 7. 12., popoldne obiskal. Z velikim zanimanjem smo sledili njegovemu pripovedovanju. Predlagal je, naj se odločimo za nastanek in oblikovanje filma ali pa za pogovor o filmskili poklicih, pa smo mu kar hitro odgovorili, da nas zanimata obe področji, in bi torej želeli zvedeti čimveč o obeh. Prijetno in poučno predavanje smo dopolnili z vprašanji, saj nas je zanimalo kako nastajajo podnapisi, kakšne so vrste šol za razne poklice v zvezi s filmom, kakšne so možnosti zanje. Radovedno smo ga tudi spraševali o njegovem poklicu - poklicu režiserja, nekatera dekleta pa je zanimalo tudi, kakšne morajo biti, oz. katere značilne lastnosti morajo imeti dobre igralke. Vprašanj nam ne bi zmanjkalo, če nas ne bi čakal ogled dveh filmov. NAJHITREJŠI RALLY V ZAMBIJI je posnel naš gost med svojim bivanjem v Zambiji, kjer je bil režiser in snemalec pri velikem filmskem podjetju. Drugi film pa je bil o Zambiji, njeni kulturni dediščini, ki jo razvijajo in gojijo tudi zdajšnji rodovi. Prvi film nas je tako navdušil, da so tudi tisti „nergači", ki so imeli namen kar hitro pobrisati jo k športnim krožkom, na vso moč zaploskali in z veseljem sledili še drugemu filmu. S skromnim šopkom smo se zahvalili gostu, mu zaželeli še veliko uspehov pri njegovem delu in mu izrazili željo, da bi nas še kdaj obiskal. Obogateni za veliko novih spoznanj s področja filmske umetnosti, smo zadovoljni odšli domov. Mladinci osnovne šole Josip Broz Tito Komisija za mladinske delovne akcije pri OK ZSMS Domžale je že v začetku leta 1977 pričela s temeljitimi pripravami na delo na področju mladinskih delovnih akcij. Stekel je postopek evidentiranja, obiski po osnovnih organizacijah ZSMS pa so imeli namen, da vse mlade seznanimo s pomenom in organizacijo mladinskih delovnih akcij in s tem čim dosledneje izpolnjujemo nalogo, ki smo si jo zadali: VSAKA 00 ZSMS VSAJ ENEGA BRIGADIRJA. Vse to je kmalu obrodilo sadove. V postopku evidentiranja se je več kot 200 mladih iz naše občine odločilo, da s svojim delom pomaga pri razvijanju manj razvitih območij naše občine, republike in države. Kadrovske in organizacijske priprave so lepo potekale, organizirano je bilo izobraževanje za vse brigadirje, med katerimi je bilo največ dijakov in delavcev in le manjše število članov ZK. Prva večja akcija je bila priprava mladinske delovne brigade SLAVKO ŠLANDER, ki je odšla na akcijo SLOVENSKE GORICE 77 zelo dobro pripravljena. Zaradi izredne mladosti in neizkušenosti brigadirjev sicer nismo posegli po prvih mestih, vendar menimo, da je zlata sredina za brigado, v kateri je bilo največ dijakov, zelo veliko deklet in le nekaj mladih, starih nad 20 let, lep uspeh. Potem je bila na vrsti naša občinska MDA PEČE 77, katere seje udeležilo 78 brigadirjev, med njimi tudi manjše število pionirjev, ki so kopali vodovod na Gori pri Pečah. O tej akciji smo veliko pisali, lepo je uspela, mladi pa so poleg dela našli tudi čas za izobraževanje, razvedrilo in zabavo. Najbolj veseli so bili tisti, ki so opravili teoretični del izpita za voznike motornih vozil, nič manj pa tisti, ki so v brigadi spoznali nove prijatelje in prvič zapeli pesmi ob tabornem ognju. Ni bilo malo tistih, ki so obljubili: prihodnje leto pa spet brigadirski ZDRAVO. Naši brigadirji pa so odhajali na vrsto akcij po naši širši in ožji domovini. Nekateri so gradili obrambne nasipe ob Savi, manjše število je urejalo naravni park Sutjeska, pripovedovali so o prijetno preživetih dnevih na Kozari, v Brkinih, Suhi Krajini in Posočju. Zelo zanimiva in odmevna je bila letos že druga akcija pionirske brigade iz Osnovne šole Josip Broz Tito, ki je 14 dni pomagala pri odstranjevanju sledov lanskega potresa v Posočju. Največ pa je imel povedati brigadir Igor, ki se je udeležil mednarodne mladinske delovne akcije v VVroclavu na Poljskem. Če pogledamo, kakšne uspehe so dosegali naši brigadirji, potem lahko ugotovimo, da je mladinska delovna brigada Slavko Šlander na MDA Slovenske gorice dosegla 128 % normo, dobila je naziv udarna brigada, dve priznanji „udarništ-vo udarnega dne" in posebno priznanje za interesne dejavnosti. MDB Slavko Šlander je v 14 dneh v Pečali izkopala več kot 1300 m dolg jarek, pomagala položiti cevi in kanal tudi zasula. Na akciji so bile razvite vse interesne dejavnosti, ki so še kako pomembne za graditev pravilno usmerjenega člana ZSMS. Ko smo ob koncu ocenjevali delo mladih na področju prostovoljne dejavnosti, smo ugotovili, da smo bili uspešni. Upamo, da bomo tudi prihodnje leto, če nam boste pomagali, mogoče še uspešnejši. V.G. SREČNO IN USPEŠNO NOVO LETO 1978 ŽELI VSEM OBČANOM IN SE PRIPOROČA - KOVAČIČ IZDELOVANJE KOVINSKIH PREDMETOV IN ZNAČK POT ZA RAZORI 3, 61210 LJUBLJANA-ŠENT-VID, tel. (061) 50-382 ČESTITKA XEROX - FOTOKOPIRANJE IN RAZMNOŽEVANJE - Ljubica JOVANOVIČ, Domžale, Ljubljanska 76, želi cenjenim strankam veliko delovnih uspehov v letu 1978 in se priporoča! Foto kino klub MA VRICA pripravlja obsežnejši dokumentarni film o današnji podobi Radomelj. Filmski zapis pripravljata snemalec Karel Steiner in organizator Janez Kosmač Občinski odbor ZZB NOV Domžale vabi borce, aktiviste, delovne ljudi in občane, da se udeležijo SPOMINSKE SVEČANOSTI v Rudniku pri Radomljah, ki bo v nedeljo, 8. januarja 1978, ob 10. uri pri spomeniku tragično preminulih borcev in aktivistov. Vabljeni! ČETRT STOLETJA MENGEŠKEGA PLANINSTVA ZAČELO SE JE PRED PET-INDVAJSETIMJ LETI V KUHINJI MULEJEVE DOMAČIJE v Mengšu. Skupina zagnanih fantov pod vodstvom Jožeta Muleja se je odločila, da je treba v Mengšu usta- znanih predavateljev in projekcije filmov. Seveda ne pozabijo tudi na družabna srečanja in pa na kulturne prireditve, kot so razni koncerti, predstavitve slovenskih planinskih pisateljev in podobno. Spohoda „Ob žici okupirane Ljubljane" noviti planinsko društvo. Začutili so potrebo po organizirani hoji v hribe. Želeli so čim večjemu številu delovnih ljudi omogočiti aktiven počitek v naravi, jih seznaniti s čudovitim svetom gorskih vrhov in popestriti kulturno življenje v Mengšu. Njihova ideja je hitro pridobivala privržence. Do ustanovnega sestanka društva, ki je bil 13. marca 1952, se je nabralo že 132 članov. Za predsednika so zbrali Jožeta Muleja in se kljub finančnim težavamodločili, da bodo zgradili planinsko kočo na Gobavici — hribu nad Mengšem. S kolikšnim zanosom so začeli z delom pove tudi to, da so kljub številnim težavam uspeli že do konca istega leta kočo pokriti. Za to je bilo treba ogromno dela. Če ni šlo drugače so gradbeni material nosili kar v koših! Opravili so 3500 udarniških ur, ki so jih poznavalci ocenili na 280.000 din. Povedati je treba, da so pomagali tudi drugi Mengšani: delavci in kmetje, ki so dovažali les in gradbeni material, obrtniki, ki so opravljali razna obrtniška dela, v precejšnji meri pa so na pomoč priskočila tudi nekatera podjetja iz Mengša. Čeprav so Mengšani gradnjo podprli tudi s prostovoljnimi prispevki, je denarja vseeno vedno manjkalo. Pomagali so si z raznimi posojili in prirejanjem veselic, katerih izkupiček je šel za gradnjo koče. Uradno so jo odprli ob Prazniku dela - 1. maju 1954. Ob gradnji koče pa planinci niso pozabili na pridobivanje novih članov, na organizacijo izletov in različnih predavanj. Avgusta 1954 so priredili planinski teden, ki je bil predhodnik sedaj že tradicionalnih vsakoletnih „Tednov mengeških planincev". Med temi tedni planinci pripravljajo razstave planinske fotografije, predavanja Na teh tednih planincev pride do izraza stremljenje po lepem in po bogatitvi duhovne kulture, saj je to stremljenje eno glavnih vodil planinstva. Planinstvo ni le šport, ampak je tudi kulturna dejavnost. V ljudeh budi estetske občutke, tovarištvo, ljubezen do domovine, požrtvovalnost in razigranost. Kolikokrat so se mengeški planinci v teh 25 letih nasmejani vračali s svojih izletov? Osvojili so skoraj vse pomembnejše vrhove v naših Alpah, bili so na najvišjem vrhu Evrope - Mont Blancu, spoznali so tudi Monte Roso, vendar jih je ob naskakova-nju te druge najvišje evropske gore zavrnilo izredno siabo vreme. No, pa niso ostali dolžni. Mengeški alpinisti so ob neki drugi priliki osvojili tudi ta vrh. Tudi nižjih hribov v naši domovini planinci niso zanemarjali. Poskrbeli so za markiranje in ureditev poti po Gobavici, Dobenu in Rašici, ki so sedaj vključene v Ljubljansko mladinsko pot. Pridno so obiskovali Gorjance, kjer vodi Trdinova pot, ki se imenuje po znanem pisatelju Janezu Trdini iz Mengša. Trdina je ljubil gore in je „oblazil", kot je sam zapisal, „vse bližnje višavje." V spomin na tega velikega pripovednika in pisatelja je PD prevzelo njegovo ime. Mengeški „hribovci" radi oživljajo tudi spomine na slavne a težke dni naše revolucije. Se sredi zime se vsako leto podajo na spominski pohod na Stol. Razmere med pohodom so včasih izredno težavne, vendar pohod privabi vsako leto več udeležencev. Mengšani se udeležujejo tudi spominskega pohoda II. grupe odredov, pa pohoda ob žici okupirane Ljubljane ... Kar precej bi morali naštevati, če bi hoteli omeniti vse akcije, ki so jih izvedli Trdinovci v teh 25 letih. Omenimo le, da so prav Mengšani, ki so sprevideli potrebo po organiziranem vodenju mladine, dali pobudo, da bi pripravili tečaj za gorske vodnike v Kamniški Bistrici. Ob podpori sosednjih PD je akcija lepo uspela, po njenem vzoru pa sedaj tudi drugje prirejajo podobne tečaje. Vodniki, ki končajo takšne tečaje so strokovno zelo dobro pripravljeni za vodenje različnih izletov in pohodov. Pod vodstvom sedanjega predsednika Petra Lavriča, je društvo še posebno skrb posvetilo vzgoji mladih in širjenju planinske dejavnosti tudi po okoliških krajih. Zaživelo je delo s cicibani iz Vzgojno varstvenega zavoda in pa s šolarji iz radomeljske, mengeške in komške osnovne šole. Prav posebej velja pohvaliti delavno sekcijo na OŠ Radomlje pod vodstvom tov. Jur-jevčeve. Društvo je ustanovilo sekcije tudi v Mostah in v podjetju Lek Mengeš, zelo prizadevni pa so tudi planinci iz Trzina, ki se v vse-večjem številu vključujejo v delo društva. Med uspehi mengeškega PD pa je treba omeniti tudi alpinizem. V kratkem času se je ta šport tako razvil, da po dosežkih mengeški alpinisti skupaj s kolegi iz Domžal spadajo med najbolj uspešne športnike v domžalski občini, pomembni pa so tudi v jugoslovanskem merilu. Dosegli so in dosegajo lepe uspehe v naših stenah, v centralnih Alpah in v poljskih Tatrah. Član mengeškega PD Pavle Šimenc je bil med našimi prvimi Himalajci. Sodeloval je v odpravi na Kangbačen, bil pa je uspešen tudi na Kavkazu. Po njegovih stopinjah gre mlada generacija. Skupaj s kolegi iz Domžal in Kamnika ter Poljaki so Mengšani leta 1976 osvojili 7492 m visoki Nošak v pogorju Hindukuš, sedaj pa se že pripravljajo, da bi drugo leto poskusili osvojiti še najvišji vrh v tem pogorju — 7706 m visoki Tirič Mir. To bo ena redkih športnih ekip iz domžalske občine, ki bo v tujini predstavljala našo domovino. Vsega tega ne bi bilo mogoče doseči brez trdega in požrtvovalnega dela, ki pa se ga mengeški planinci ne bojijo. Čeprav se srečujejo s številnimi težavami in ovirami jih s skupnimi močmi uspešno premagujejo. Kakšne načrte za naprej pa imajo sedaj, ko gledajo na prehojeno pot? Razvijanje množičnosti, nadaljnja vzgoja mladine, ohranjanje tradicij NOB in priprava na splošno ljudsko obrambo, podpora vrhunskim dosežkom, poglabljanje kulturnih vrednot in vnašanje razvedrila v življenja ljudi - bi bil verjetno odgovor vseh aktivnih članov jubilanta. O teh nalogah so na svečani akademiji, 14. X. letos, na kateri so pod pokroviteljstvom Skupščine občine Domžale in njenega predsednika Jerneja Leniča razvili svoj prapor, govorili tudi številni slavnostni govorniki. Akademije so se udeležile številne znane osebnosti kot Jernej Lenič, Miha Potočnik, Tomaž Banovec, Slavko Pišek, Marjan Oblak, prof. Tine Orel in drugi Miro Štebe ,USPEH AMD DOMŽALE AMD Domžale ima med svojimi člani tudi štiri aktivne tekmovalce, ki vozijo vse dirke za državno prvenstvo. To so: Peter Verbič, Mišb Lisjak, Božo Janežič in Martin Sraj. Prva dirka je bila 10. julija v Prnjavoru, na kateri je Mišb Lisjak zasedel 6. mesto. Na tej dirki zaradi poškodbe ni nastopil Peter Verbic. V kategoriji do 250 ccm pa je bil Božo Janežič peti. Druga dirka je bila 28. avgusta v Kraljevu. V kategoriji do 50 ccm šport je nastopil tudi Verbič, ki pa je imel smolo. Kljub vodstvu jc zaradi mastnega madeža na cesti padel, vendar ni odstopil in prišel četrti na cilj. Mišb Lisjak pa je bil zopet šesti. V kategoriji do 50 ccm - serijska - je vozil edini Slovenec Sraj, ki je med 40 tekmovalci zasedel 6. mesto. V kategoriji do 250 ccm pa je bil tudi šesti. AMD Domžale pa je v skupni uvrstitvi zasedlo odlično H. mesto. Tretja dirka je bila 10. septembra v Kavadarcih. V kategoriji do 50 ccm - šport je bil Peter Verbič tretji, Lisjaku pa je odpovedal motor. V kategoriji do 250 ccm pa je Janežič do zadnjega kroga vodil, vendar je padel zaradi tehnične okvare. Četrta dirka je bila v Bečeju. V kategoriji do 50 ccm - šport je bil Verbič drugi, Lisjaku in Janežiču pa sta odpovedala motorja. Tako so se naši tekmovalci na državnem prvenstvu uvrstili takole: Peter VERBIČ je bil 3., Mišo LISJAK pa 9. in to v kategoriji do 50 ccm šport, v kategoriji do 250 ccm pa je bil Božo JANEŽIČ 8. Velika škoda jc, da Verbič ni tekmoval na vseh dirkah, saj bi morda posegel po najvišjem mestu. To bi bil velik uspeh tudi za našo občino in samega tekmovalca. Vodstvo AMD in Anton Pezdir se zelo trudijo, da bi tekmovalcem omogočili čim boljše pogoje za prihodnje leto, vendar so slabi finančni izgledi. Toda ne glede na to pričakujemo, da bo solidno zastopal AMD Domžale Peter Verbič, ki bo tekmoval kot tovarniški vozač TOMOSA. Med drugim bo nastopil tudi na svetovnem prvenstvu. Upamo, da nas bo razveselil tako Tomos, kot AMD Domžale. Monika Pavlin C OGLAS Zaposlimo takoj raznašalca jutranjika DELO za področje Domžal. Delo je primerno za gospodinje, mlajše upokojence ali študente. Zaposlitev je pogodbena. Zaslužek je dober. Javite se na naročninskem oddelku Dela, Ljubljana, Gradišče 14. ČESTITKA VULKANIZER SIMON HRIBAR, Ihan n. h., Domžale ŽELI vsem voznikom srečno vožnjo v letu 1978 in se priporoča! POSLABŠANJE RAZMER V ŠOLSKI TELESNI VZGOJI VSE IN NIČ 0 KOTALKANJU Zadnja leta smo priča, da se je stanje z izgradnjo šolskih telovadnic s samoprispevkom precej izboljšalo. Tako je bila v domžalski občini pred leti samo 1 telovadnica, potem pa so zgradili kar 5 novih, dve novi pa so še v gradnji (O.Š., J. Kersnik na Brdu pri Lukovici in J. Vega v Moravčah). Z novimi telovadnicami pa so na šolah pridobili še po 2 učitelja telesne vzgoje — enega za dečke, drugega za deklice. Vendar to je bil le „tih" sporazum, ker sedaj vemo, da za enega učitelja prispeva denar OIS — dočir-i je dragi na plačilnem spisku iz kvote skupne porabe, pa še po vsem, da bo mera polna, je zaželeno, da so to učitelji z višjo izobrazbo, ker profesorji pobero preveč sredstev. Skratka 1 učitelj je preveč, ker denarja ni dovolj. Zato so v nekaterih šolah (J. Broz Tito, Sland rova brigada, OŠ Matije Blejca v Mengšu) pričeli z varčevanjem na račun šolske telesne vzgoje. Namesto 1 razreda, sta v telovadnici kar 2 razreda, to pa je večkrat preko 60 otrok. Da je ura obvezne šolske telesne vzgoje pri taki množici otrok nadvse težka, lahko pove vsakdo, ki se spozna na telesno vzgojo. Učitelj, mora prvič zagotoviti varnost pri pouku. Pri taki množici pa je varnost, tj. asistenca - varovanje učenca n.pr. pri orodni vadbi minimalna in lahko pride do smrtne nesreče ali 'trajne invalidnosti. Drugič, težko je organizirati uro, ker ni dovolj orodja in prostora. N.pr. pri vadbi košarke pride na moštvo slabih 7 minut efektivnega dela. Tretjič, zaradi prevelikega števila otrok je težko zaposliti vse in zato pride do nediscipline. Kako se učitelj počuti pri tem velikem ropotu, organizaciji, to je ljudem laikom težko dopovedati. Učitelji telesne vzgoje smo pristojne na OIS opozorili na to, vendar smo naleteli na gluha ušesa. Večkrat slišimo odgovor, kako pa smo 1. 1945 vse to zmogli, ko ni bilo telovadnic. Smo pač v 1. 1977, ko se je stanje bistveno spremenilo. Učitelji tel. vzgoje smo zadovoljni, če je ura telesne vzgoje bogata in da so učenci zadovoljni, da smo jim pokazali vso paleto pestrih barv športnih panog in da smo jih naučili nekaterih veščin, tovarištva, fair playa itd. Vemo, da je včasih ob prevelikem številu učencev na šoli težko nuditi 2 ali 3 obvezne ure, da bo zato treba v bodočnosti zgraditi še male telovadnice in podaljšati samoprispevek tako, da bodo kvalitetne telesne vzgoje deležni tudi otroci na razredni stopnji. Tudi republika bo morala poskrbeti, da bo več telovadnic ob srednjih šolah, pa tudi mi učitelji bomo morali več delati in pokazati več zavzetosti pri delu. S tem člankom ne želim napadati nikogar, želim le opozoriti, da razmere pri pouku tel. vzgoje niso povsod urejene, da smo tudi učitelji tel. vzgoje ljudje z dobrimi in slabimi lastnostmi, da bi z dogovarjanjem lahko več dosegli. Za aktiv učiteljev tel. vzgoje Metod Klemene, prof. P.S. Take neurejene razmere ali poslabšanja kvalitete pouka, pa ni samo v naši občini, tudi po drugih občinah imajo podobne težave in na srednjih šolah. ŠPORTNE ZNAČKE ZA NAJMLAJŠE V letu 1977 so bili na področju občine Domžale storjeni pozitivni premiki pri vključevanju predšolskih otrok v telesnovzgojne dejavnosti. V tem letu je bil formiran občinski odbor za izvedbo tekmovanja za ZLATO ŠPORTNO ZNAČKO ZA PREDŠOLSKE OTROKE. Vsi dejavniki, ki jim je na skrbi zdrav telesni in duševni razvoj otrok, to je Skupnost otroškega varstva, Temeljna izobraževalna skupnost Telesnokulturna skupnost ter zveza Telesno-kultur-nih organizacij so se vključili v to akcijo. Na območju občine Domžale je dosedaj organiziranih 12 področnih odborov za izvedbo tega tekmovanja. Skupaj je vključenih preko 500 predšolskih otrok. Odbori delujejo v vseh vrtcih in v vseh šolah, ki imajo celoletno malo šolo. V vsej dejavnosti se prepletajo tri komponente, to je vzgoja, tekmovanje in razvedrilo. Nujno je, da se tudi tam, kjer odbori za izvedbo tekmovanja za športno značko še niso formirani, takoj pristopi k organizaciji in izvedbi tega. To je naloga krajevnih skupnosti, društev prijateljev mladine, športnih društev. Zavedati se moramo, da je zgodnje vključevanje otrok v telesnovzgojne dejavnosti, metodološko prilagojeno starostnemu in razvojnemu obdobju potreba današnjega časa. S tem dajemo predšolskemu otroku osnovo za vse nadaljnje delovanje na področju telesne vzgoje. Zaradi pomembnosti dela, ki ga opravljajo odbori na področju telesnovzgojne dejavnosti, bi bilo potrebno, da se s svojimi delegati vključijo v vse tri interesne skupnosti in krajevne skupnosti, v katerih delujejo. Zaradi lažjega dela so bili odbori organizirani v vseh vrtcih in celoletnih malih šolah. V tem prvem letu so vključeni otroci naslednjih KS: Rafolče, Zlato polje, Prevoje, Lukovica. Krašnja, Blagovica, Moravče z okoliškimi krajevnimi skupnostmi, Radomlje, Rova, Homec, Preserje, Domžale, Vir in Mengeš. Če bi bil zelo mlad, majhen fantek, bi toliko časa prosil in jokal okoli staršev, da bi mi kupih kotalke. Če bi jih imel in bi bil že večji, bi se kotalkal kar naprej, po pločnikih, parkiriščih, povsod, kjer bi bila kakšna gladka površina. Če bi bil že pionir in bi hodil v šolo, bi se že čudil, da v Domžalah ni organiziranega kotalkanja, da se nihče ne spomni na kotalkarski klub. Če bi bil velik športni funkcionar, ne bi nikoli trdil v svoj zagovor, da se s kotalkanjem uničujejo organizaciji Kotalkarske zveze Slovenije in Telesnokulturne skupnosti Domžale. Revija v pravem pomenu besede: živa, pisana, dinamična, življenjska, da smo obiskovalci žareli. Najmlajši in že razvijajoča se dekleta so dovršeno, brez zastoja izvajali točko za točko. Senco temu svetlemu večeru je dajalo dejstvo, da si revije ni ogledal, razen enega samega športnega funkcionarja, nobeden od tistih, ki usmerjajo šport in kulturo v naši občini, čeprav so bili kulturniki ob istem času in v isti hiši, vsi zbrani. Mladi kotalkarji se pripravljajo za tekmovanje za Cicibanovo športno značko športne in druge dvorane in da zato ni kotalkarskega kluba. Pa recimo, da ne bi bil športnik, ampak funkcionar pri kulturnih organizacijah. Potem bi rekel: „Tovariši, kotalkanje je tudi kultura." Pa še kakšna! To je pesem, to je ples, je balet, to je skladno gibanje telesa ob glasbi, to je lepota, ki človeka navdušuje do bolesti. In še kaj bi rekel. Če pa bi bil mamica, bi na kotalkarski reviji v Domžalah 2. oktobra s hrepenečim in žalostnim srcem mislil: kako bi bil srečen, če bi tudi moj otrok tako kotalkal kot se otroci iz Velenja, Ljubljane, Nove Gorice, Občin pri Trstu in še drugi. To je bila čudovita prireditev v Čudno in skoraj neverjetno se to sliši, pa je le res. Mi, delegati in samoupravljala, pa se trdovratno držimo starih načel, nazorov in miselnosti in glasujemo in podpisujemo sporazume za prioritetni šport in kulturo. Organizatorji omenjene revije, številni spremljevalci, mentorji in tudi tržaški gostje so enoglasno rekli, da boljših pogojev, kot so v Domžalah za kotalkanje nima noben kraj v Sloveniji, posebno še zdaj, ko se je v Domžale preselil edni kotalkarski trener v Sloveniji. Ali ga bomo našli in začeli z delom? Andrej Zaje Na takšnih Jeklenih konjičkih" se uveljavljajo mladi dirkači iz Domžal na državnih prvenstvih STRELSTVO MEMORIAL „TINETA KMETICA" 24. septembra so trzinski strelci organizirali že tretje spominsko tekmovanje „Memorial Tineta Kmetica". Tekmovanja se je udeležilo šest moštev, ki so se uvrstila takole: 1. Strelska družina Trzin, 617 krogov; 2. Strelska družina „Induplati", 614 krogov-, 3. Strelska sekcija „Lek", 601 krog; 4. Strelska družina „Trzin" II.„ 564 krogov, 5. Strelska sekcija „Helios", 442 krogov; 6. Strelska sekcija MO Trzin, 308 krogov. Med 24 udeleženci so v konkurenci posameznikov dosegli najboljše rezultate Andrej Perne - 178, Nace Uršič -163, Dane Lautar - 163, Franci Mušič - 162, Štefan Jalušič - 159, Drago Vrenjak - 155 in Avgust Aleš - 154 krogov. MEMORIAL LOJZETA GLAVICA Strelska družina „M. Mušica" iz Mengša in Osnovna organizacija ZRVS Mengeš pa sta 22. oktobra organizirali Cvo spominsko tekmovanje „Memorial ijzeta Glaviča". Tekmovanje je bilo posvečeno spominu na Lojzeta Glaviča, ki je junija 1941. leta padel kot prva žrtev okupatorjevega terorja na območju Mengša. Tekmovanja se je udeležilo 13 moštev, skupno 68 tekmovalcev. V konkurenci moštev so bili naj-bojši: 1. Strelska družina „M. Mušič" Mengeš, 257 krogov, 2. Osnovna organizacija ZRVS Mengeš, 249 krogov, 3. Strelska sekcija „TRAK" Mengeš, 239 krogov, 4. Osnovna organizacija ZRVS Mengeš-jug, 227 krogov; 5. Moštvo TRIM Leben, 212 krogov; 6. Smučarsko društvo Mengeš, 185 krogov. Med posamezniki pa so se v streljanju z vojaško puško najbolje odrezali Zvone Poje - 88 krogov od 100 možnih, Franc Repnik 80, Niko Uran-kar - 80, Ciril Lukan - 78, Edo Malus - 75, Jože Kunstelj - 74, Franc Burgar - 73, Djuro Mezga - 72, Štefan Jalušič - 70 in Peter Podlesek - 63 krogov. Pokrovitelj tekmovanja je bila Krajevna organizacija ZB NOV Mengeš. Tudi to tekmovanje je znova potrdilo uspešnost sodelovanja različnih organizacij pri širjenju strelstva. ZIMSKA LIGA V STRELJANJU S STANDARDNIM ZRAČNIM OROŽJEM 15. oktobra so se začela tekmovanja zimske republiške lige v streljanju s standardnim (peciznim) zračnim orožjem. V tem tekmovanju sodelujeta tudi dve selekciji in sicer ena članska v streljanju s standardno zračno puško in druga tudi članska v streljanju s stan dardno zračno pištolo. Tekmovalci, ki streljajo s puško tekmujejo v II. republiški ligi, tekmovalci, ki streljajo s pištolo pa so se, potem ko so lam zasedli 4. mesto, letos uvrstili v I. republiško ligo. V dosedanjih treh kolih tekmovanja so naši zastopniki dosegli tele rezultate: Puška: I. kolo: 1.392 krogov (Gradišar 363, Perne 358, Vavpetič 351 in Lavtar 320 krogov). II. kolo: 1.376 krogov (Vavpetič 356, Gradišar 353, Perne 351 in Lavtar 316 krogov). III. koto: 1.419 krogov (Gradišar 362, Perne 359, Vavpetič 356 in Mušič 342 krogov). Pištola: I. koto: 1.384 krogov (Grmek 369, Keržan 357, Popovič 335 in Postržin 323). II. koto: 1.386 krogov (Grmek 361 Keržan 358, Popovič 342 in Postržii 325 krogov). ni. koto: 1.389 krogov (Grmek 362, Keržan 357, Popovič 342, Gradišar 328 krogov) OBČINSKA LIGA STRELSKIH DRUŽIN V oktobru so se začela tudi tekmovanja v vsakoletni Občinski ligi strelskih družin. V I. kolu tega tekmovanja so se srečanja končala takole: SD Domžale : SD Trzin 633:657 SD Lukovica : SD Moravče 457:478 SD Mengeš : SD „Induplati" 612:671 Lestvica po I. kolu: 1. SD „Induplati Jarše2 točki 671 krogov 2. SD Trzin 2 točki 657 krogov 3. SD Domžale 2 točki 633 krogov 4. SD Mengeš 0 točk 612 krogov 5. SD Moravče 0 točk 478 krogov 6. SD Lukovica 0 točk 457 krogov Z. KAKO POTEKA AKCIJA ZA UVEDBO ŠPORTNE ZNAČKE ZA PREDŠOLSKE OTROKE V KRAJEVNI SKUPNOSTI LUKOVICA? Strelci se vedno bolj uveljavljajo, čeprav Se zdaleč nimajo primerno urejenih strelišč. Tako je izgledalo tekmovanje med „Kmetičevim memorialom" v Trzinu OBČINSKO PIONIRSKO STRELSKO TEKMOVANJE V POČASTITEV i DNEVA JLA V soboto, dne 17. decembra, je na strelišču „Induplati" v Jaršah osnovna organizacija ZRVS Radomlje izvedla tradicionalno, že šesto po vrsti, občinsko pionirsko strelsko nagradno tekmovanje, ki se ga je udeležilo 60 učencev iz vseh osnovnih šol v občini in 15 mladincev iz Dijaškega doma iz Domžl. EKIPNO TE KMOVANJE-PIONIRJI l.OŠ Brdo 397 2. OS „ŠB" Domžale 383 3. OŠ Mengeš 361 4. OŠ Radomlje 360 5. OŠ Dobi. 351 6. OŠ „VP" Domžale 341 7. OŠ Moravče I. 286 8. OŠ Dobil. 240 9. OŠ Moravče II. 234 10. OŠ „VP" Domžale II. 210 EKIPNO TEKMO VANJE -PIONIR KE 1. OŠ Brdo 311 2. OŠ Dob 289 3. OŠ „ŠB" Domžale 257 4. OŠ Mengeš 247 5. OŠ Moravče 194 6. OŠ „JBT" Domžale 168 POSAMEZNI KJ-PIONIRJI 1. Baloh Marjan, „ŠB" Domžale, 144, 2. Čupač Jadran, Rado ■— m mmm mlje, 138; 3. Joger Marko, Brdo, 137; 4. Jeglič Peter, „VP" Domžale I., 135; 5. Dobra-tinšek Darko, Brdo, 132; 6. Krunič Marko, „ŠB" Domžale, 129; 7. Zaje Stane, Radomlje, 128; 8. Avbelj Iztok, Brdo, 128; 9. Vrhovnik Darko, Mengeš, 125; 10. Rems Janez, Dobi., 124 POSAME ZNIKI-PIONORKE 1. Vrankar Andreja, Brdo, 131; 2. Skok Zvonka, Mengeš, 106; 3. Stajčič Jovanka, Dob, 102; 4. Komatar Urška, „ŠB" Domžale, 99; 5. Grajš Mojca, Brdo, 98; 6. Smolnikar Margareta, Dob, 97; 7. Erbežnik Brigita, Dob, 90; 8. Cerar Tatjana, „ŠB" Domžale, 84; 9. Fotirec Cvetka, „JBT" Domžale, 83; 10. Urankar Olga, Moravče, 83; MLADINCI - IZVEN KONKURENCE Najboljša je bila III. ekipa Dijaškega doma z 321 doseženimi krogi. Najboljši posameznik ROTOJEV DRAGO s 1 30 doseženimi krogi. Najboljše tri ekipe v moški in ženski konkurenci so prejele diplome, najboljši trije posamezniki v obeh konkurencah pa diplome in knjižne nagrade, pokrovitelja - Občinskega odbora Zveze rezervnih vojaških starešin Domžale. MB DOPISUJTE V OBČINSKI POROČEVALEC! Korak naprej pi bogatenju celotne vzgoje predšolskih otrok pomeni popestritev oziroma uvedba dejavnosti, kot so izleti, hoja, spetnosti z žogo in podobno. Krajani Kš Lukovica so akcijo sprejeli oziroma jo pojmujejo kot sestavni del vsestranskega oblikovanja mladega človeka, kot vzgojno področje, preko katerega je mogoče vplivati na pozitiven razvoj človekove osebnosti in se zavedajo, kako zelo je pomembna ta uvedba, ki jo uvaja republiška Telesno-kulturna skupnost in Zveza telesno-kulturnih organizacij SR Slovenije. Na ustanovni seji odbora smo za predsednico izvolili tov. Marcelo Cerar in se v programu - z ozirom na raztre-senost naselij - odločili, da bomo zajeli otroke v mali šoli iz naslednjih KS: Lukovica, Prevoje, Zlato polje in Ra-folče. Izvajanje vaj oz. priprav za vse bo potekalo na Osnovni šoli Brdo, prav tako bodo tu tudi spravljeni rekviziti. Število otrok je 46, to je za dve skupini. V pogramu je za vsako panogo predvidenih 15 vadbenih ur, za izlete pa 60 ur, kotalkanje, smučanje, hojo-izlete, kolesarjenje in igre z žogo. Pri izbiri izletniških točk smo upoštevali vzgojni moment in obenem rekreacijo. Ker se priporoča, da bi otroci za vsak izlet dobili skico poti z bolj natančno vrisanimi objekti, na katere bomo otroke opozorili in se po njih orientirali, smo se odločili za izdelavo žigov, ki bodo ponazarjali pomembnost naših točk, kamor predvidevamo organizirati hojo oz. izleta z otroki. Naj tukaj navedem še izletniške točke, ki smo jih zajeli v našem programu: Zlato polje, Rafolče-Dupeljne, Gradišče, Vrhovlje, Arboretum, Bobov-nik, Gorjuša in Ihan in primer za kakšen žig smo se odločili. Za Gradišče, kjer so našli grobišča in izkopali ogrlice, železni nož, bronaste zapestnice in lončeno posodo, in kjer je nad vasjo obeležjem imeni šestih padlih borcev v NOB, bo naš žig zemljevid z orientacijsko točko. Pri obisku v Arboretumu, kjer je lepo urejen park z različnim domačim in z vsega sveta prinesenim cvetjem, drevjem in grmovjem, smo se odločili za žig -cvetlica. Pri ogledu farme v Ihanu pa bodo otroci v svoje izkaznice dobili žig „prašička" kot značilnost te točke. Minimalni rekviziti, ki so nam potrebni, pa so: nahrbtniki, za izlete oz. hojo, kotalke, kolesa s pomožnimi koleščki, žoge, smuči in kotalke. Člani odbora so prepričani, da bodo KS kot tudi vse družbenopolitične organizacije pokazale toliko razumevanja kot so ga do sedaj tudi za pomoč pri financiranju, kajti zavedati se moramo, da če se kje zamujenega ne da popraviti, je to pri otrocih. In zakaj ne bi otrokom omogočili tistega, za kar smo bili v življenju sami prikrajšani? Pred nami je dejstvo, ki ga ne moremo zanikati, daje od uspešne telesne vzgoje predšolskega otroka odvisno kasnejše delovanje in pametno razvedrilo razvijajoče se in zrele osebnosti, kar se kaže še posebno v današnjem času. Serša -Kralj Helena Pokali in diplome za najuspešnejše tekmovalce v Trzinu OBVESTILO Avto moto društvo Moravče sporoča vsem voznikom, da lahko pridejo na preizkus znanja o cestno-prometnih predpisih brezplačno, obenem pa želi vsem Članom društva srečno Novo leto 1978. Srečno novo leto vamžeiuo Skupščina občine Domžale Občinska konferenca SZDL Domžale Občinska konferenca ZKS Domžale . Občinski sindikalni svet Domžale Občinska konferenca ZSMS Domžale Občinski odbor ZZB NOV Domžale Občinski odbor ZRVS Domžale Komunalno podjetje Domžale Priporoča svoje storitve Kolektiv čestita "M L I N O S T R O J" TOVARNA STROJEV DOMŽALE J7L VSEM OBČANOM ČESTITAMO induplati — Jarše ŽELI VSEM OBČANOM MNOGO USPEHOV PRI GRADITVI SOCIALISTIČNEGA SISTEMA IN PRIPOROČA SVOJE KVALITETNE IZDELKE TOSAMA DOMŽALE VSEM POSLOVNIM PRIJATELJEM, DELOVNIM KOLEKTIVOM IN OBČANOM ČESTITAMO IN ŽELIMO MNOGO DELOVNIH USPEHOV H ELI OS ♦ BARVE ♦ LAKI ♦ EMAJLI ♦ DEKSTRINI ♦ LEPILA ♦ UMETNE SMOLE TOVARNA KOVČKOV IN USNJENIH IZDELKOV DOMŽALE Ca želi« biti obtočen, športno in elegantno nosit* konfekcijo in pokrivala tovarne ttomnikov in konfekcije »UNIVERSALE« Domžale Izdelki so iz klasičnih in modnih materialov v različnih barvah in velikostih S SVOJIMI TOZD: — Galanterija — Usnjarna — Maloprodaja Proizvodni program: Damske torbice, potovalne torbe, kovčki, aktovke, mape, pasovi, drobna galanterija, rokavice, izdelki iz reptilij Vrhnje usnje in usnjena podloga EMONA TOZD Kmetijska kooperacija s poslovalnicami kmetijskega reproma-teriala v Domžalah, Moravčah, Lukovici in Blagovici se priporoča in čestita Papirnica Ko icevo POŠTA DOMŽALE Izdelujemo: raznovrstne papirje, navadne in specialne lepenke, več vrst sestavljenih kartonov, zlasti s premazom oplemenitene kartone za grafično embalažo KOMUNALNO GOSPODARSTVO M«ng«i Priporočamo svoje usluge IZVOZNO-UVOZNO PODJETJE SEMESADIKE MENGEŠ z delovisči: Semenarno in Drevesnico Mengeš Drevesnico v Rad vanju pri Mariboru in Drevesnico v TiSini pri Murski Soboti nudi gozdno seme, sadike za pogozdovanje in okrasne nasade ter storže za okras in se priporoča TEKSTI L TOZD filc o. sol. o. '61234 Mengeš Izdelujemo in prodajamo tehnične in iglaste filce ter sodobne talne obloge za pode. Delovni kolektiv čestita vsem občanom Živilski kombinat »ZlTO« LJUBLJANA POSLOVNA ENOTA DOMŽALE ČESTITAMO 0 GOSTIŠČE Pri »Konšku« - Trojane -AVTOMATSKO KEGLJIŠČE - IZBORNA KUHINJA -SOLIDNA POSTREŽBA GOSTOM IN OBČANOM ISKRENO ČESTITAMO MELODIJA MENGEŠ Čestitamo za praznik. Proizvajamo glasbene instrumente, zvočne notne table. Priporočamo svoje izdelke Kolektiv delovne organizacije »NAPREDEK« Domžale se priporoča za nakup vsakovrstnega po-trošnega blaga v svojih prodajalnah širom občine SERVO MIHALJ IPK ZRENJANIN OLJARNA DOMŽALE Čestitamo in priporočamo kvalitetna jedilna olja udrometal Kovinsko in strojno podjetje nudi svoje proizvode in kvalitetne usluge —izdelava in montaža opreme za čistilne naprave komunalnih in industrijskih odpadnih voda, —izgradnja regionalnih vodovodov, —preskrba s pitno vodo in odvajanje odpadnih voda skozi čistilno napravo KRAJEVNA SKUPNOST TRZIN ŽELI vsem krajanom in poslovnim partnerjem veliko delovnih uspehov in medsebojnega sodelovanja v letu 1978 ! TOVARNA POZAMENTERIJE 41 Pridružujemo se čestitkam in priporočamo vse vrste tkane elastike, svileno in najlon elastiko, elastične in neelastične trakove, vrvice, trakove Mengeš) TAM IZ Mengeš EKSPLOATACIJA PREDELAVA IN OPLEMENITENJE NEKOVIN Uredimo vam kvalitetno opremo za trgovske lokale, hotele in gostinske obrate. "TERMIT" DOMŽALE Se priporočamo SPECIALIZIRANO PODJETJE ZA PROIZVODNJO LIVARSKEGA POMOŽNEGA MATERIALA SLOVENIJALES Radomlje INDUSTRIJSKI KOMBINAT "PLANIKA" KRANJ TOZD "MOJCA" LUKOVICA proizvaja žagan les, jedilne in sedežne garniture Priporoča svoje kvalitetne usluge in čestita Priporočamo proizvode za praznik AVTOSERVIS Domžale ZAVAROVALNICA "TRIGLAV" Čestitamo za praznik Poslovna enota Mengeš Nudimo servisne usluge na vozilih VW, Volvo, popravljamo tudi vsa druga osebna vozila, tovornjake in avtobuse Čestitamo za praznik in priporočamo svoje storitve GOZDNO GOSPODARSTVO Domžale GOSTILNA „REPANŠEK VID" HOMEC - Bolkova 42 VAM NUDI Občanom čestitamo za praznik - domača jedila- dobro domačo kapljico- prostor za svadbe Čestita in se priporoča!