CEl.JE, 25. junija 1969 — Številka 2б — Leto XXII — cena 1 din Tekmovanje je končano. Celjski rokometaši bodo tudi v prihod n letu nastopali v zvezni ligi. Borba za obstanek med najboljšimi ila huda, vendar obstoj Celjanov v zvezni ligi je upravičen in užen. - Med igralci, ki so pomagali k temu, da bodo ljubitelji rokometa i v prihodnje lahko gledali najboljše jugoslovanske rokometaše, udi Niko Markovič. Pred leti je že nastopil v mladi jugoslovanski rezentanci, mladinski državni in republiški članski ter mladinski 'fezentanci. Niko pa je pred dnevi dosegel še en uspeh: končal je o za blagovni promet. Oboje je nagrada tako njému, kot klubu in "teljem rokometa. FOTO: TONE VRABL I ljudje, ki zm- ¡y » svoji dolgo- И , ¡n utrjeni na- □ .groziti z ne- g ,ako učinkovi- rg [sankcijami. И iffi in tja, bolj r-i P kot ne, si ¡=í ^ЈПО zapisati ЏЛ l(aj nevšečne- lEJ koga na po- □ Џ^ in reakcije? g] ijic nam je nek- rn agrozil s komi- r=i m. N , nekatere je ¡=4 ite pač stra- Џ^ I isJ finale APj - ЈУВИЕЈ ad kladivar - NA notranjih straneh V CELJSKI OBČINI PRED VELIKO DRUŽBENO AKCIJO ZA ZGRADITEV 500 STANOVANJ VSAKO LETO - AKCIJA BI MORALA TRAJATI VEČ LET - ŽE LETOS BI POTREBOVALI NAJMANJ 1.200 STANOVANJ • Vsako leto 500 novih stanovanj, to ni utopija, niti načrt za leto 2.000, marveč program, ki stoji na trdnih temeljih! • Začetek nove akcije v celjski občini, ki mora združiti poleg delovnih organizacij tudi vse družbene dejavnike in zlasti banko. • V delovnih organizacijah morajo sestaviti programe stanovanjskega gospodarstva in po- treb. • Stanovanjsko varčevanje naj zajame vse, ki bi radi prišli do novih stanovanj, obvezno pa naj postane za vse tiste mlade ljudi, ki stopajo prvič v delovna razmerja. Tako bodo dobili zagotovilo, da pridejo čez nekaj let zanesljivo do stanfjvanja. • Akcija ima dolgoročnejši pomen in je ni moč končati v enem letu. • Tak je nov celjski program! ciani oheh zborov celjske občinske skupščine bodo v pe- tek, 27. junija na četrti seji skupščine med drugim raz. pravljali o programu razvoja v občini Celje. V tem prime- ru ne gre za formalnost, niti za akt, ki naj bi ostal samo na papirju, marveč za široko zasnovano družbeno akcijo, v kateri morajo sodelovati po- leg delovnih organizacij, sta- novanjskih podjetij, biuke, občinske skupščine, gradbe- nih kolektivov in drugih tudi vse družbeno politične orga. nizacije. Ce smo rekli mora- jo, smo pri tem mislili na uspeh akcije, na želje in po- trebe, da oživljena graditev stanovanj reši prenekatere težke probleme in odpre svetlejšo perspektivo vsem, ki čakajo na stanovanja, na možnost, d a si vsaj skro- mno, toda pod močno streho, uredijo svoj stanovanjski ko- tiček. Nova akcija je na začetka svojega pohoda, lahko bi ке> kli na startu, in bodimo pre- pričani, da bo prispela do svojega cilja. (Natlaljevanje na 6. s(raat) FRANCEK FRAKELJ TUJCI SE MORAJO RAVNATI PO VEUAVNIH PREDPISIH JUGOSLAVIJE Uprava javne varnosti Ce- lje daje občanom na vsebi- no članka, objavljenega na prvi strani 23. številke No- vega tednika pod glavnim naslovom »Smit dveh ni6 krivih« isi podnaslovom »— je kriva tudi txaJerantnost do tujcev?« naslednje pojasnilo: Zakon o gibanju in prebi- vanju tujcev v Jugoslaviji določa, da se morajo tujci med gibanjem ia prebiva- njem v Jugoslaviji ravnati po veljavnih predpisih in iz- vrševati določbe državnih or- ganov, ki temeljijo na zako- nih Jugoslavije. Organi za notranje zadeve si v okviru zakonitih pooblastil prizade- vajo, da se ravnajo tujci po predpisih, tako kot jugoslo- vanski državljani. Kršitev predpisov tujcev se ne tole- rira. To potrji^ejo podatki, da so delavci milice pri vzdrževanju prometne varno- sti v preteklem letu, samo na območju celjske regije la- ter j ali denarne kazni In vlo- žili predloge za uvedbo po- (Nadaljevanje na 17. strani) VREME OD 26. JUNIJA DO 6. JULIJA Padavine se pričaku- jejo nekako 27. in 28. junija ter 2. in 5. juli- ja. V ostalem bo pre- vladovalo lepo vreme. Dr. V. M. USODNO PREČKANJE CESTE Pretekli četrtek smo za. beležili v črno knjigo člo- večkih žrtev cestnega pro- meta v tem letu na cestah širšega celjskega območ- ja že 27. priimek, števil- ka je grozljiva, še pose- bej, če pomisUmo, da sta pred nami še dva najhuj- ša meseca — julij in av- gust, ko je cestni promet najgostejši. Kako se • je zgodila ne- sreča? Na avtobusni postaji v Pesjeni so potniki vsto- pali ki i^topali iz avto- busa. ELA KORITNIK, 46, iz Pesjega je prečkala cesto pred avtobusom v trenutku, ko je pripeljaü mimo tovornjak ALOJZA POLANCA iz Šoštanja. Avtomobil je Koritnikovo zadel In zbil po cesti. Ella Koritmk pa je med pre- vozom v celjsko bolniš- nico zaradi težkih poš- kodb podlegla. VOŽNJA PO LEVI STRANI CESTE FRANC SALOBIR, 29, se je peljal z osebnim av- tomobilom proti VeJenju, ko mu je pripeljal na- sproti po levi sitrani ceste motorist FRANC ZAGO- RIČNIK, 29, iz Florjana pri Šoštanju. Pri trčenju si je motorist zlomil levo nogo v kolenu. Materialne jacode je za 3.700 dinarjev. KOLESARKA JE NEPRIČAKO- VANO ZAVILA IVAN KOLENC, 28, iz Home se je peljaj z oseb- nim avtcanobilom iz Mo- zirja proti Ljubnem. V Šentjanžu je nenadoma zavila v levo kolesarka FRANČIŠKA TOSTOVR- ŠNIK, 45, ki je vozila pred njim. Voznik ni mo- gel preprečiti nesreče. To- vršnikova si je zlomila de- sno nogo. POŠKODOVANA SOPOTNICA IVAN STARE, 22, ia Ce- lja Je vozil po Teharski cesti proti štoram in za- viral m mokri cesti. Ose- bni avtomobil je zaneslo v avtobus, ki ga je uprav- ljal JOŽE NOVAK, 33, iz Kozjega. Avtomobil je obrnilo nazaj proti Celju, Sopotninoa SILVA KOS, 24, Je dobila pretres mož- ganov. Škodo na osebnem avtomobHu so ocenili na 10.000 dinarjev. TRČILA STA MOPEDIST IN KOLESAR Proti Celju je vozil z motorjem J02E DREF- LAK, ko je v Roga.ški Sla- tini pripeljal predenj ko- lesar ALOJZ KIDRie, 59, iz Cerovca. Pri trčenju je dobil kolesar pretres mo- žganov, motorist pa se je poškodoval po glavi. NEPREVIDNI MOPEDIST Proti Lipoglavu se je pe- ljal z mopedom AVGUST VOVK, 59, iz Hotunj, ko ga je v Ponikvi prehite- val z osebnim avtomobi- lom SLAVKO CIGLER, 48, iz Maribora. Mopedist je nenadoma zapeljal na levo in trčil v avtomobil. Pri padcu je dobil pretres možganov. NESREČA V VELENJU Po Stanetovi ulici v Ve- lenju se je peljal z oseb- nim avtomobilom kanad- ski državljan FRANC JAN, 60, in prehiteval žensko z vozičkom. Zavozil je na levo stran, ko mu je pri- peljal nasproti iz ovinka mopedist VINKO KRI- VEC, 23, iz Velenja. Mo- pedist je dobil pri trčenju pretree možganov. VRATOLOMNA VOŽNJA Po Teharski ceetl se je proti Celju peljal z nepri- merno hitrostjo z osebnim avtomobilom JOŽE BE- LAK, 23, iz Arclina. V de- snem ovinku je avtomobil aaneslo iîsven ceste nato pa nazaj na Teharsko ce- sto. Na levi strani je za- vozil na pločnik in se za- letel v drevo, nakar je vo- zilo odbilo na desno v vrtno ograjo n zopet na 1ел^о stran, kjer je obsta- lo v živi meji. Na avto- mobilu je škode za 8000 dinarjev, medtem, ko tele- snih poškodb ni bilo. ZAPELJAL JE PRED AVTOMOBIL RAFAEL DIVJAK, 38, iz Velenja se je peljal s ko- lesom po pločniku Tomši- čeve ulice v Velenju in na- to zapeljal pravokotno na ulico, ker je hotel obrniti. Zapeljal je pred osebni avtomobil JOŽETA GRLT)- NIKA, 23, iz Melleč pri Soétanju. Poškodoval se je po glavi. »Firbcev« ob prometnih ne.srečah nikdar ne manjka, pa naj bo nesreča še tako huda. Le redki pa so, ki so voljni priskočiti na pomoč. Žalostno! NA CELJSKIH CESTAH JE ŽE OSEMIN- DVAJSET ŽRTEV PROMETNIH NESREČ, ČUVAJTE SE, DA NE BOSTE DEVETIN- DVAJSETA VI! KOMENTIRAMO NESREČO PIŠE KOMANDIK ['OSTAJE PR0>U:TNE MILICE CELJE FRANC ŠTIHERL ' NEPRE- GLEDNI OVINEK 1967. leta je bil o'onovljen : 2 km dolg odsek ceste I. re- i da v šentrupertu. Od ta- j krat do danes se je število j prometnih nesreč na tem de- ; lu zmanjšalo. Ta rešitev pa ; ni bila popolna, ker je ostal j še vedno zelo kritičen ovi-, nek v Latkovi vasi v bliži- j ni gostilne Kapus, kjer se odcepi cesta proti Prebollu, oziroma Trbovljam. Cesta je speljana v zavoju, ki je po- polnoma nepregleden, zaradi pritlične enostanovanjske hi- še, ki je na notranji strani zavoja ob robu ceste, биш 40 m dalje od te hiše pa je priključek stranske poti га Orlo vas oziroma za novo naselje v Latkovi vasi. Ma- kadamski priključek te po- ti je opremljen z znakom »ustavi«, je pa izrazito ne- varen za vsakogar, ki se skusa vključiti v promet na glavno cesto in peljati levo proti Celju. Tako vključeva- nje v promet je sicer nedo- voljeno na tem priključku, ker je po sredini gla\'ne ce- ste vrisana n^>retrgana vzdolžna črta, s katero se voznikom prepoveduje pelja- ti čeznjo ali voziti po njej. Zaradi takega vključevanja v promet je prišlo do dva- najste smrtne žrtve na cesti Celje-Zajasovnik, kar je šti- ri smrtne nesreče več kot { lani v istem obdobju. ¡ 14. junija je mopedist Franc Stoje, 67, iz Dobrteše vasi pripeljal po stranski ce- sti iz Grobel do prednostne ceste v Latkovi vasi. Po izja- vi očividcev je obstal preden je iz neznanega vzroka zape- ljal na prednostno cesto in nameraval peljati levo proti Šempetru. To je storil v tre- nutku, ko je po prednostni cesti iz Šempetra proti Ljub- ljani pripeljal izza nepre- glednega ovinka voz^iik avto- busa Vendei Ožbald, 38, iz Maribora. Voznik avtobusa je s prednjim levim delom vo- zila zadel mopedista še na svoji desni polovici ceste. Mopedist je zaradi- bočnega trčenja dobil tako hude po- škodbe, da je obležal mrtev pod avtobusom. Na omenjenem zavoju je prišlo v zadnjih desetih dneh do treh prometnih ne- sreč — dve smrtni in ena s hujšo poškodbo, že samo ta podatek kaže na to, kako kritičen je ta zavoj, le da : se mnc^i tega ne zavedajo. Vsako vključevanje v promet in s tem tudi preč- kanje ceste je nujno opusti- ti. Ker pa sedanja cestna si- gnalizacija — nepretrgana vzdolžna črta po sredini ce- stišča — ne zadostuje. bi bilo prav, da se stranski priključek poti za Groble oziroma Orlo vas ukine vse dotlej, dokler se ne poruši trenutno prazna pritlična hi- ša, ki omejuje preglednost v zavoju. Rušitev je bila pred- videna že ob otvoritvi ceste. Občani Grobla in Orle vasi imajo uporaben in varen pri- ključek le okoli 2()0 m na- prej. podrl kolesaria in pobegnil Dan za dnem se vrstijo na naših cestah hude prometne nesreče, ljudje se laže in teže poškodujejo, drugi podležejo med prevozom v bolnišnico ali v njej, tretji zopet osta- nejo na mestu nesreče brez življenja. Vse takšne nesreče nas globoko prizadenejo, naj- huje pa je, ko prečitamo ali čujemo, da je voznik motor- nega vozila poškodoval dru- gega človeka in ... pobegnil. Takšna nesreča se je zgo- i dila v petek ob 22.30 na Ma- riborski cesti v bližini hiše štev. 168 v Celju. FRANC BRVAR, star 58 let doma iz Skaletove ulice v Ce- ! Iju, se je peljal s kolesom j pravilno po desni strani ce- ! ste iz Celja proti Vojniku. Za njim je pripeljal ax'tomobil znamke »Opel Rekord«, ki je kolesarja zadel in zbil 23 me- trov. Brvar je obležal na baakini hudo poškodovan, ne- ssnani voznik pa je oddivjal i naprej v noč. Za sabo je pu- stil starega človeka, ki mu je bila nujno potrebna pomoč, človeka, kateremu je sam pri- zadejal najhujše in hotel po- begniti posledicam. Drugi dan zjutraj je kole- sar Franc Brvar v celjski bolnišnici podlegel. | Da bo storilec kaznovan za dvoje dejanje in brezsrčnost se lahko zahvalimo celjskim miličnikom in občanom. Ko- lesar, ki svojega imena ni ho- tel povedati za javnost, si je utegnil zapomniti prvi dve številki »Opel Rekorda«, šte- vilki in drobci barve karose- rije avtomobila so pomagali miličnikom odkriti storilca, ki je naslednji dan že mirno Od- šel na delo v tovarno. ANTON KOŠIR, star 29 let, kovinostrugar iz škofje vasi, I je bil voznik »Opel Rekorda«. Voznik, ki mu je strah pred posledicami bil močnejši od dolžnosti, da pomaga stare- mu, ranjenemu človeku, ki ga je sam prizadel. Jurij Korošec, 34, Tmovlje, delovna nesreča, poškodova- na leva rama; Jurij Fluks, 24, Ljubljana, železo mu je padlo na levo nogo in mu jo poškodovalo; Franc Tum- pe.i, 23, Kavče pri Velenju, lesen drog miu je padel na desno roko in mu jo poško- doval; Nino Kcrczovič, 22, Velenje, voziček je padel nanj in mu poškodoval levo kračo; I, striška vas. CELJE Rojenih je bilo 37 diičkov in 37 deklic. LAŠKO 1 deček RADEČE 2 deöka in 1 deklica CELJE f I; .Marija Zupane, . ti Šmarje; Andrej Је1еЛ » Dobriša vas; >1агјја 72, Celje; Komun j^J 5 let, Globoče; 1ч-апс 71, Brodska vas; ' ničar, 67, Celje; Marfï ček, 1 dan, Razbor- & Bigler, 68, Trbovlje; ^ Čehoviii, 48, Celje; Valant, 69, Celje; -k žerjav, 91, Loka; hec, 21, Medvode; ^ Korent, 71, Celje; Jane, vešek, 40, Jelovo; Ггац kelšek, 78, Lisce Vovšek, 75, Arclin. HRASTNIK .Mojz Kandolf, 51, ^ jenec, Dol pri Hra.^tn^ LAŠKO Terí'zi.ia Kink, 77, g^i nja, Manja^adec.. RADEČE Jože Gorenjec, dvor in I\an M«4tvfsfk Jelovo. SLOVENSKE KONJICE Terezija Bratuša, 98 venske Konjice; Ivan Gi 70, Tolsti vrh; Anton ђ nak, 62, Tepanje; Fri Kropf, 59 Novo Тераај Mihael Go re nak, Bd na pri Zrečah. ŠMARJE PRI JELŠAH Rozalija Carnosa, roj. J venilr, 82. Gaberoe; Ut Bene, 73, Leslčno; Jožefi mah, 62, Lemberg; «ij Dubaik, 64, Peòica in M Vizjak, 77. Vinski л^ћ. ŽALEC Frančiška šah, 76, gi dinja, Dobriša vas; Fi Ja\ontik, 62. kovač. Os.r in Franc Stoje, 67, iip-i nec, DoT>rteša vas. Okrajno glavarstvo Celju je 1. j^ija 1922 : glasilo: »Meseca jtinul t_ 1. so se pojavili v 1 valjskem okraju v ï množini 50 dinarski 1 kovci bivše srbske -Va ne banke, vtihotapljen Avstrije. Ti bankovcr datirani s 1. marcem 1 nimajo še podpisov, 02 be serije in številke, banke sploh niso bili c v promet in predstavi; samo načrt bankovcev, časa avstrijske okups jih je bilo precej pokri nih iz trezorjev Naro banke v Beogradu; jih skušajo sedaj sp^ v promet in ž njifíú Ijuíati. Vrednosti nin ti bankovci nobene « Od leta 1913-1917 so prisilne upravitelje za^ sto Celje bili imenovj Miha Altziebler, Miha ^ le j, . Hans Blechinger Josip Krobath. Mestni magistrat je 20. maja 1921 razg» da .se je 15. 4. 1931. ukinil urad zoper n^^^ ce cen, verižnike in tapce, podružnica v katere krajevni obs^ je raztezal na mest" politični okraj Celji^ dnem prekinjenja urada preidejo te nice v kompetenco O"» nega glavarstva Celj^- Štefan I Korošec Íí zaanji (osmi) seji ob ¡conference ZKS v Ce- bil za novega poiitič- ' ^^kretarja izvoljen to- ŠTEFAN KOROŠEC. ' '"variš Korošec se je pred rodil rudarski družini '¿ovijah, kjer je hodil v ovHO ^^ ^.^gxiem izpitu za ključav- je odšel v vojno le- J^vo, l^j®^ j® ^^^ ^ aktivni pilot. po odhodu iz vojske se je jiprej zaposlil v E]MO, na- j'v Kovinotehni, kjer je bil B položaju direktorja splo- jiega sektorja. Ves čas je v ¡¡¡ju opravljal važne in od- oTome politične funkcije, ffdvsem v organizaciji ZK, ..M tega pa je tudi študi- :n diplomiral na Ijubljan- fc filozofski fakulteti v od- za psihologijo. Stefan Korošec je komu- od leta 1957, to je od pliega devetnajste'ra leta da- '.je Iran Repik 0!PL. ING. V krogu svojih sorodnikov znancev je skromno pro- '^^l 70-letnico svojega rojst- ^van Rojnik, sin ugledne ^eljarske hiše iz Podvrha Braslovčah. Toda ta ^föinnost ni utemeljena, kaj- . I^'an Rojnik je vsekakor — javno zahvalo in ^«tke ob tem visokem jubi- Itoo' j® Ј^^^ча ter po osnovni šoTi in ve- ? »naturi diplomiral na te- li J svetovno znani visoki šo- elektrostrojništvo v pariškem leta 1926. S to di- ђј je postal prvi tovrst- ç^^ffojnl ladjedelniški iz- ne le v Sloveniji, v vsej Jugoslaviji. Za- 5¡jj|° tega so ga takoj zapo- f, . '' naši mornarici, v kate- "napredoval do čina pol- ¿ika. Leta 1961 se je sicer {^jj^^jil, vendar še dalje z ÏJ1. ° vztrajnostjo in požrtvo- t^^^i^tjo deia v elektroinšti- Je Ljubljani. Ivan Rojnik «ttin sicer družbo zadolžil humanimi dejanjih Ц '^-letnici plodnega živ- цЈ® v korist soljudi mu že- ien ibi bil zdrav in sre- mnogo mnogo let! Savinjčani Moderno nagrajevanje Vsako leto so ob koncu šolskega leta v posamez- nih razredih nagradili naj- boljše dijake za učni us- peh ali za uspešno delo na drugih področjih. Letos pa — vsaj na nekaterih šolah — ni bilo tako, kaj- ti vodstvo šol .ali šole se je odločilo za moderno nagrajevanje Najboljšim so podelDi pohvale, prav dobrim in dobrim pa knjižne nagra- de. Tisti, ki je odličnjak. je tako odličnjak in na vrhu pridnosti in priza- de^Tiosti. Do takšnega us- peha je treba s knjižno nagrado vzpodbuditi še ostale. Letos so prišli na vrsto prav dobri in dobri, v prihodnjih letih pa ver- jetno še zadostni in neza- dostni Samo vprašanje je, če bo pri slednjih dovolj za nagraditev samo knjiga. teve Srebrne vezi v okviru proslav ob letoš- njem prazniku občine Žalec bo v soboto v kulturnem do- mu v Petrovčah gostovalo SLG iz Celja. Uprizorili bodo Lebičevo delo Srebrne vezi. Prireditve bodo od 28. juni- ja do 6. julija, ko bo prav tako v kulturnem domu slav- nostna seja Občinske skup- ščine, po njej pa odkritje spomenika borcem NOV. Ob letošnjem prazniku bodo predvsem v Petrovčah dobili celo vrsto novih komunalnih objektov, kot so asfaltirane ceste razsvetljava, vodo- vodi itd. T. V Za dobro igro ju bo vse ieto brìi Nek frizer iz Celja je prišel na originalno idejo. Po tekmi celjskih rokome- tašev s Krivajo, ko so do- mači osvojili dve drago- ceni točki in bodo tako tudi v prihodnje nastopili med najboljšimi se je omenjeni frizer odločil: Silva Krelja in Jureta Ko- rena, ki sta po njegovi oceni bila med najboljši- mi igralci bo vse leto za- stonj bril in strigel. Skrat- ka, lepšal jima bo tisto nad vratom! Torej ostali frizerji po- zor! PLANINSKI DOMOVI Stalno so odprti planinski domovt v Logarski dolini, na gori Qljki, Celjski koči, Sve- tini in šmohor^vu. Odprt je tud: dom na Okrešlju, bife pri .slapu Rinka, v Celju pa sta za krajše nedeljske spre- hode zelo primerni izletišči na Si-arem trgu in na Grič- ku. - KOPALNI BAZENI Nii Dobrni in v Laškem &ta vsak dan odprta pokrita bazena. Na celjskem področ- ju je že dalj časa odprt ba- zeii v Rimskili Toplicah (vsak dan razen ob pone- deJj.kili) in Preboldu, med- tem ko bo kopanje v celj- skem bajsenu mogoče šele proti koncu mjeseca. Sobota, 28. junija ob 20.30 Uli; Jurčič- Inkret: Deseti brat, predpremiera, gostova- nje v letnem gledališču v Grižah. Nedelja. 29. junija ob 20,00 uri: Jurčič—Inkret: Deseti brat, gostovarye v Šentjur- ju. Ponedeljek, 30. junija ob 19,30 urli- Simon: Zares ču- den par. gostovanje v Ptuj-i.% Osem mesecev za 12,70 din Pretekli teden je bil pri okrožnem sodišču v Celju obsojne na osem mesecev zapora 24-letni samski in brezposelni čevljar Ivan Ja- komtn, ki se je pred mese- ci splazil ponoči skozi okno v gostilno Branibor v Celju ter s kuhinjsko sekiro vlo- mil v predal in vzel in njega ves denar v znesku 2,00 din, dva zavitka cigaret, dva ko- sa piščanca ter steklenico pi- va. To je bilo vse skupaj vredno 12,70 din. V priprav- ljalnem postopku je Jakomln vztrajno zanikal dejanje, na glavni obravnavi pa je v skladu z drugim} podatki dokazovanja v celoti priznal način јл obseg dejanja Za- govarjal se je. da ш mogel dobiti zaposlitve, da je sploh brez stanovanja in da ga so- rodniki odklanjajo zaradi nje- gove kriminalne preteklosti Bil ¡e že večkrat kaznovan in sicer vedno zaradi imo- vinskih prekrškov. Tudi zdaj je v kazenskem postopku pred mariborskim sodiščem in prestaja kazen dveh mese cev zapora po sodb; občin- skega sodišča v Žalcu Glede na vse to je dobil zavad: ve- like tatvine, kljub razmeroma malenkostni škodi, osem me- secev zapora. 35 LET GODBE NA PIHALA V nedeljo popoldne so v Li- bo j ah počastili 35-letnico do- mače godbe. Na prireditvi, ki so ji prisostvovali številni po- slušalci, so poleg jubilantov nastopili godbi Eggenberg iz Gradca in Prebolda ter pev- ski zbor Svobode s Polzele Podpredsednik zveze kulturno prosvetnih organizacij Slove- nije Peter Tos je libojskim godbenikom podelil prizna- nja, Keramična industrija Li- boje pa vsem nastopajočim spominske stenske krožnike. Ob tej priložnosti so prire- dili tudi razstavo fotografij m diplom, ki prikazuje de- lovanje godbe od 1934. leta do danes. Na njej so razsta- vili tudi edini in prvi inštru- ment libojske godbe, še iz časov Avstro-Ogrske, ki ga danes ne uporáblja nobena godba več. (dh) UNION. Od 26. do 29. j>unija: ame- riško-jugoslovanski barvni film: Kletev zîveste žene Od 30. junija do 2. julija: francoski barvni film: Žan- dar iz Seint Tropeza METROPOL; Od 22. do 25. junija; slo- venski barvni film: Sedmina Od 26. do 30. junija: firan- coski barvni film: Proti San- ta Costi Od 1. do 3. julija: jugoslo- vanski barvni film: Varcik smrti ne spominjati KINO DOM IN LETNI KI- NO: Od 24. do 25. junija: fran- coski barvni film: Pekel v vlaikiu Od 26. do 27. junija: itali- jtanski barnii film: Branca- leonova vojska Od 28. do 30. junija: itali- janski barvn4 film: črna zve- zda Od 1. do 3. julija: italijan- ski barvni füm: Ringo in njegov zlati re^-olver NOVOSTI S POLIC ŠTUDIJSKE KNJIŽNICE Šiftar V.: Delavsko soodlo- čanje in upravljanje v indu- strijskih podjetjih. Maribor 1969. S. 32446. Mišustin E. N.: Miki'oorga- nizmi i plodnost zemljišta. Beograd 1963. S. 32444. Cerovac M.: Jezični savjet- nik za uredske kadrove. 2. izd. Zagreb 1960. S. 32456. Djordjević M.: Oslobodilač- ki rat srpskih ustanika )804- 1806, Beograd 1967. S. 11608/75 Filipović V.: Novija filozo- fija Zapada i odabran: tek stovi Zagreb 1968. S 14113/8. Tomac P.: Batovi i armije XIX veka. Beograd 1968. S. 16136/54. Požar D.: Zavarovanje bla- ga V transportu. Maribor 1968. S. 22486,/10. Jurman E..- Vežbe na raz- boju. Beograd 1965. S. 32449. 32449. Vazzaz J.: Vežbe na gredi. Beograd 196t. S. 32453. Bajin В., P. Sedie: Vežbe na krugovima. Beograd 1965. S. 32452. Živanović M. 2.: Biblio grafija Srp.ske književne za- druge 1892-1967. Beograd 1967 S. 5698'409. TEDNIKOVA PLOŠČA Dobitniki TEDNIKOVE PLOŠČE v minulem tednu so: Angela Iskrač, Socka 23, Str- mec; Ivan Novak, Polzela n.h.; Marija Kračun, Tolsti vrh 6, Loče pri Poljčanah ter Amalija Volčič, Žeče 27, Slo- venske Konjice. Čestitke v RADIU CELJE naj poslušajo naši dobitniki in sicer: v petek, dne 27. juni- ja: Terezija Bedjanič — Lju- bezen v jeseni; Marija Bezov- šek — Tišina; Etna Zendzia- novsky —If I only had time; Ana Voler — Le plavaj, pla- vaj barčica: Janez Gregore •— Letni časi; Vera Pcxlbomik — Neodposlano pismo. V ČRNI OBLEKI V AVTOBUS. IZ NJEGA V BELI 27. maja sem se peljal v starem avtobusu CE 24-33 iz Podsrede v Celje ob 13,25. Pri tem me mo- tijo naslednje stvari. Av- tobus je povsem premaj- hen za prevoz številnih potnikov. Drugič: v avto- bus sem vstopil v črni o- bleki, malo kasneje pa iz- stopil v beli. Kaj se je zgodilo? Skozi razne od- prtine je v avtobus priha- jal prah in legal na oble- ke potnikov. V Sliraici me je sicer prijazni sprevod- nik Dolfi očistil, vendar sem bil v Celju ponovno bel. Prometno osebje sem prosil za krtačo, vendar je nisem dobil, če že do- volijo, da lega na potnike prah, bi vsaj na končnih postajah pripravili krtače, s katerimi bi se kasneje očistili. Kljub temu, da niso ime- li nobene krtače so mi po- magali, da sem lahko od- šel v mesto. Predlagam, da Izletnik izloči vse stare avtobuse in poskrbi za do- stojen prevoz potnikov tu- di na slabših cestah. V obratnem primeru pa naj avtobtisi podjetij Gorjanci in Kompas uvedeta svoje proge in izločita Izletnik, če ta ni zmožen tudi iz oddaljenejših krajev pre- peljati potnikov ■ v sodob- nih avtobusih. Ko sem se peljal 28. maja iz Šentjurja ob 11,30 z avtobusom CE 65-78 se je isto ponovilo. Prah na oblačilih! Albm Sotošek, Podsreda ZA VSE ENAKO če pripeljete svojega otroka na infekcijski od- delek v celjsko bolnišnico dobite istočasno list z raz- nimi navodili in pravili. Na tem listu med drugim tudi piše, da bolnikov, zlasti še otrok, ni dovo- ljeno obiskovati, jih kli- cati k oknu itd. Ob koncu navodil in pravil pa je še podatek, da v bolnišnici dajejo ustne ali telefonske informacije ob ponedelj- kih, sredah in petkih med 11. in 12^ uro. Kot dobro v2^ojen in di- scipliniran državljan sem se teh predpisov vedno strogo držal. Nikoli nisem prežal pri vratih, da bi smuknil v sobo, niti se ni- sem plazil po pročelju, da bi skozi okno uspel pogle- dati v sobo. Ob vsem tem pa je tre- ba pričakovati, da bi tudi omenjeni oddelek držai obljubo, dano na konou li- sta. Toda temu ni tako. Ko namreč čez nekaj dni ob določeni uri zavrtite te- lefon in vprašate, kako je z vašim otrokom, zaslišite z druge strani nekaj vsa- kodnevnih fraz, ki so upo- rabne za ocenjevanje dia- gnoze kateregakoli bolni- ka, Na ponovno prošnjo, naj bodo bolj konkretni pri izjavah, se ponovno umaknejo. Potem posku- šaš izvedeti preko sorod- nikov, kako je, vendar us- peh ni nič boljši. Tako po telefonskih razgovorih ne zveš ničesar, denar pa je bil po nepotrebnem za- pravljen. Ko otroka oddamo v bolnico ZÄ nas ne sme biti »izgubljen«. Kljub vsem^u, da je še vedno najboljša stvarnost pa öeprav bi bila kruta, kot pa mračna in imična negotovost. Franc Mohorič Breezen 65, p. Vojnik HVALA ZA SOLIDNO POSTREŽBO Ko me je pot zanesla v Celje sem se ustavil tudi v restavraciji Golding bar na železniški postaji. Pri- jetno sem bil presenečen nad spretnostjo in solidno postrežbo natakarjev. V prijetnem okolju, domači glasbi in hitri postrežbi sem si zaželel, da bi ome- njeno restavracijo posne- mala tudi druga gostinska podjetja Rok Leskošek, Kersnikova 3, Velenje »BRANKO IVANUŠ« ZMAGAL V REČICI Strelska družina v Rečici je priredila med- družinsko tekmovanje z vojaško piiško. V ekip- ni konkurenci so zmagali Celjani. Rezultati: 1. SD Branko Ivanuš 663 krogov, 2. SD Dušan Poženel Laško 550, 3. SD Rudnik Hrastnik 519 krogov itd. Posamezniki: 1. Polde Tržan (Celje) 176 krogov, 2. Vinko Lavrinc (Rečica) 172, 3. Tone Pihler (Celje) 167 krogov itd. REKORD NATAŠE URBANČIČ Na velikem mednarodnem tekmovanju v Bu- iimpešti je Nataia Urbančič dosegla nov držav- ni rekord v metu kopja: 55,78 m. KOCUVAN IN URBANCICEVA ZMAGALA V .AGREBU — Na Hanžekovičevem memorialu fj Zagrebu je nastopila tudi skupina 'celjskih itletov. Kocuvan je zmagal v teku na 100 m (10,8), Urbančičeva pa v metu kopja (52,80 m). Vivod je bil v skoku v višino tretji (195 cm) za Vlilekom in Todosijevičem. CELJANI OSTANEJO V ZVEZNI LIGI Kljub porazu v zadnjem kolu proti Partiza- nu iz Bjelovarja z 20:17 so celjski rokometaši ostali v zvezni ligi. Gole so dosegli: Telič 5, Krelj, Niko Markovič, Mejavšek in Koren po dva, šafarič 3 in Frkič enega. Celjani so osvo- jili dvanajsto mesto z 22 točkami. PIONIRJI PRVAKI SLOVENIJE — V Breži- cah je bilo republiško prvenstvo pionirjev v ro- kometu Zmagali so Celjani, ki so premagali Brežice 6:2 in Tržič 8:3 ter k^ub porazu z Idrijo zavzeli najboljše mesto. CELJE PRED ELEKTRO NA ČETRTEM MESTU Po zmagi nad Nanosem iz Postojne (84:52) je ekipa Celja na odličnem četrtem mestu v re- publiški ligi. Osvojili so 12 točk in so na lestvici pred Elektro iz Šoštanja, ki ima isto število točk. V povprečni tekmi so dali za domačine največ košev Božič 17, Zupančič 15, čepin 14 in Sagadin 18. V sredo, 25. junija igrajo Celjani na igrišču pri gimnaziji z Elektro. To bo vsekakor izredno zanimiva tekma, saj bo odločala o tem, katera ekipa je boljša. Tekma bo ob 18. uri. O. HOLZINGER MLADINCI CELJA NA REPUBLIŠKEM PRVENSTVU / \a republiškem prvenstvu mladinskih nogo- ''^metnih ekip, ki je bilo v Ljubljani, so nastopili tudi Celjani. Odigrali so eno tekmo in jo izgu- bili s kasnejšim prvakom ljubljansko Olimpijo z visokim rezultatom 7:0. CELJE—KLADIV AR PRI KONCU — Celjski nogometaši so kaj klavrno zaključili tekmova nje v republiški ligi. Med povsem povprečnimi ekipami so obstali na 8. mestu z 19. točkami. Izredno slabo so igrali v spomladanskem delu tekmovanja, saj so kar šestkrat doživeli poraz, dvakrat igrali neodločeno in samo trikrat zma- gali. To vsekakor ni lepo spričevalo za ekipo, ki je še pred leti nastopala v drugi zvezni ligi in enakovredno igrala z marsikatero ekipo, ki danes zavzema visoko mesto v jugoslovanskem nogometu. Do jeseni bo treba tudi v tem klubu urediti situacijo tako, da se bo naslednje tek- movanje končalo uspešnejše, kot zadnje. NERESNOST BRASLOVČANOV Zaradi spora med nekaterimi posamezniki igralci Braslovč niso odpotovali v Kanal, kjer bi morali odigrati prvenstveno tekmo. Tako po- četje je vsekakor noedgovorno. Braslovčani so že na zadnjem mestu z eno samo zmago. VEBROVA PRVA V LJUBLJANI Na republiškem prvenstvu v partizanskem mnogoboju je Celjanka Vebrova zmagala med starejšimi članicami. Zbrala je 49,6 točke. Drugo do tretje mesto je osvojila v isti disciplini Akti- kova, prav tako iz Celja (49,2). Zadnja tekma proti Jesenicam se je za igralke Celja končala kaj žalostno. Srečanje so zaradi nerazumljiv otlločitev trenerja izg'ubilc. Kljub temu pa so dosegle v skupnem sestevkii uspeh, ki ,jim je omogočil g^i lovanje na kvalifikacijah za zvezno ligo. Foto: E. KRAjj BARKO Ni ODNESLO PRESENETILA MEJAVŠEK IN TELIČ! Ko so se igralci Rokomet- nega kluba Celje, njegovo vodstvo in še nekateri po zadnji tekmi s Partizanom iz Bjelovara zbrali na vrtu zasebne gostilničarke Šeligo, je bilo veselje kalno. V njem ni bilo tiste sproščenosti, ki bi jo ob zaključku tekmova- nja in ob situaciji, da so ig- ralci še vedno med najboljši- mi, pričakovali. Med vsemi je vladala nego- tovost, slaba volja, ocenjeva- nje in ugotavljanje, iskanje zadnjih možnosti, ki bi omo- gočile celjsko rokometno bar- ko obdržati v zalivu zvezne lige. Tekmo s Partizanom so Ce- ljani izgubili. »Fi-ekratki« so bili za tri gole. Partizan je igral kot v svojih najboljših dneh, Celjani se jim niso zna- li uspešno upirati; vsaj v vsej tekmi ne. Po tekmi se je začelo. Te- lefoni so zvonili proti Beogra- du, Zagrebu, Sarajevu, Mari- boru, Ljubljani z enim samim vprašanjem: »Kakšen rezultat je bil dosežen v Zavidovičih med domačo Krivajo in Ru- darjem?« V primeru neod- ločenega rezultata bi izpadli Celjani. Negotovost je nara- ščala vse bolj, kajti niti uro po končanih tekmah v posa- meznih redakcijah še niso imeli rezultatov vseh tekem. »To je kuhinja. Jugoslovan- ska kuhinja rokometa.« »škoda, če bi Celjani po- tegnili krajši konec. Potem je istočasno tudi konec s celj- skim rokometom.« Po telefonu: »V Zavidovičih je 16:15 za domačine.« Torej ostanemo v ligi. Še eno sezono. Trener Zdravko Malic, ki je isti dan diplomiral za profe- sorja telesne kulture še ne verjame. Prav tako tudi ne Nace Krumpak, predsednik kluba; fant, ki bi poleg Malica bil verjetno najbolj razoča- ГЏП, če bi fantje izpadli. »Kliči še druge redakcije.« je povelje Maliča Jožetu Kuz- mi. Kuzma vrti telefon, kliče, vprašuje, se zanima. Končno je vest potrjena: rezultat v Zavidovičih je resničen, Celja- MLADINCI PRVI v Novi Gorici je bilo finale za APS za mlajše mladince m mladinke. Velik uspeh so dosegli mladi atleti Kladivar- ja, ki so osvojili prvo in tre- tje mesto. Mladinci so pre- močno premagali vse svoje nasprotnike, mladinke pa so bile tretje za Novo Gorico in Mariborom. Pri mladincih so se najbolj izkazali Planinšek, Skok in Boh, pri mladinkah pa Pav- šerjeva. Zadnji uspeh miar dih atletov je ponoven dokaz, da v Celju raste nov rod perspektivnih atletov, ki bodo laihko kmalu nadomestili sta- rejše tovariše. ni pa kljub porazu v zad- njem kolu še naprej ostanejo v zvezni ligi. Pri Šeligo, kjer so se zbrali ob zaključku tekmovanja, ki je bilo uspešno, vendar z rah- lim priokusom, da so pri tem pomagali tudi drugi, so se zbrali igralci, sodnik Milic, zvezni kapetan Snoj, ki je do- ma iz okolice Celja, vendar že dalj časa živi v Zagrebu, ne- kaj ljubiteljev rokometa, no- vinarji. Pesem ni in ni hotela zado- neti tako sproščeno in veselo, kot bi morala, šale niso do- segle namena, kot bi ga mo- rale. Na drugi strani mize smo se v miru pogovarjali z zvez- nim kapetanom Snojem. Načrti? »Najprej mladinska držav- na reprezentanca. Vaš Mejav- šek je odličen, najbolj me je presenetil in zanesljivo bo na- stopil v reprezentanci.« Ostali igralci? »Danes so igrali slabo. Iz- redno dober je Telič, vendar je velika škoda, ker je zuna- njih igralcev v Jugoslaviji iz- redno veliko. To mu onemo- goča uvrstitev med reprezen- tante.« Rokometaši začnejo s tre- ningi v drugi polovici julija. Začeli bodo v Logarski dolini. Potem gredo na devet dnevno turnejo po češkoslovaški. »Za jesen moramo biti od- lično pripravljeni. Ne sme- mo si dovoliti podobne živč- ne vojne, kot smo si jo letos,« je dokončal Krumpak. Fan- tom in vodstvu kljub temu, da so nas ob koncu spravili ob živce pa vse čestitke za ob- stanek v zvezni ligi. Po zma- nju so si to tudi zaslužili. Barko ni odneslo! TONE VRABL MLADINKE DRUGE, CELJAN! PONOVNO V PRVI LIGI v dobri organizaciji celjske- ga Partizana je bilo v Celju letošnje mladinsko prven- stvo v odbojki. Sodelovale so ekipe Jesenic, Kamnika, Ra- ven in Celja. Po ogorčenih borbah in do- bri igri so zasluženo zmagale predsta\Tiice Fužinarja z Ra- ven na Koroškem, ko so v odločilnem dvoboju premaga- le Celje s 2:1. Boljšo igro pri domačinkah so pokazale Zdol- škova, Kolarjeva, Markoviče- va in Kosova. Končni vrstni red: Fužinar 6 točk, Celje 4, Kamnik 2 in Jesenice brez točk. Odbojkarji Partizana iz Ga- berij so se v nedeljo borili v Rušah na kvalifikacijah za ponovni vstop med najboljše ekipe v republiški ligi. Celja- ni so v maratonskem dvobo- ju, ki je trajal dve uri in pol premagali Turbino iz Sevnice ob Dravi s 3:2. Najboljši igralec pri Celju je bil 2il- nik, v ekipi pa so še nasto- pili: Jager, Roje, Terbuc ter brata Kajtner. J. KUZMA ODBOJKA: ZVEZNA LIGA DA ALI NE? Celj-skfc odbojkarice pri Partizanu Celje so ponov4 no najboljše. Tokrat pa si je trener Planteu privo- ščil dokaj neumestno pri- ložnost in je z nekorekt nirai menjavami v moštv'i v zadnjem kolu prepustS zmago igralkam Jesetui Kot republiške prvakin« pa imajo pravico sodeli vaiija na kvalifikacijah »j zvezno ligo, ki bodo kw nec junija. Ta termin p»1 je za Celjane nesprejem- ljiv, kajti Kastelčeva bi istočasno morala nastopiq na finalu za atletski po- kal Jugoslavije, .lukiče« in še ena igralka pa M igrah .gradbenih podjetij Slovenije. Z okrnjeno eki po pa niiTia nobenega мш sla sodelovati na kvalifi kaci,jah. Tako so poslih v Beograd pretUog, da Ï kvalifikacije prestavili Trenerju pa želimo, da ï v bodoče imel pri izbn ekii)e več sreče, kajt mladinke Še žaJ niso ^ sobne zamenjati starejši igralke, kot so Grumova Les,}akova, Jukičeva, Si štarjeva, Kokotova in Ka .stelčeva, ki so zasluže« osvojile letošnji republiJ ki naslov. J. KXJZMÍ Vlado Rančigaj je iHa nedavnem tekmovanju v Ljubljani v svoji katego* osvojil drugo mesto in postal kandid^ za mladinsko državno reprezentanco^ bo nastopila v Franciji. Foto: E. КВ^ TEDNIKOVA AKCIJA - TEDNIKOVA AKCIJA - TEDNIKOVA AKCIJA - TEDNIKOVA AKCIJA ■ TEDNIKOVA AKCIJA UKRADENO CRNG ZLATO • Preprosto je nemogoče razumeti, kako si ne- kateri predstavljajo življenje preprosto. Pri tem se- veda pozabijo na že ustaljene družbene norme in zapovedi. • Verjetno na tem svetu ni stvari, ki je že ne bi kdo poskušal ukrasti ali ukradel. Tudi premog. Kolikokrat smo bili priče malih nepridipravov, ki so tu in tam smuknili kos premoga. • Slišali smo tudi, da je »kdo pretopil« kakšen vagon premoga. Toda, da bi komu uspelo »izvoziti« nekaj Sto ton premoga, ta pa je že malo - prehuda. • No, kot kaže, smo dobili tudi »takega junaka«. To je 33-letni MARTIN SUŠEČ, doma iz Laz pri Ve- lenju, ki je za svoje prijatelje, predvsem železničarje zatisnil eno oko. - • Sam pravi, da ne ve koliko premoga je tako »podaril«. Meni pa, da ga je približno 40 vagonov. Mogoče več, mogoče manj. Torej za toliko, da bi lahko ena lokomotiva s temi vagoni kar težko sopi- hala. POMAGAJ SIROMAKU Danes triintridesetletni Martin Sušeč še vedno ni dojel v kaj je ob svoji naivnosti zabredtel. Dan za dnem vlači in prelaga hlode, dela tudi po dvanajst lir na dan in vendar, ko pride me- sec naokoli njegova sedanja ku- verta s plačo ni tako zajetna, kot je bila prej, pri rudniku. Martin je bil dober in pošten delavec, čeprav mlad, bi mu le- ntos poteklo šestnajsto leto, ko ¡je prvič nastopil službo pri Rud- niku lignita v Velenju. Ne, ni bil rudar, toda s premogom je ime. opravka. Delal je pri zunanjem transportu. Najprej kot navaden delavec, potem kot premikač in po nekaj letih vestnega dela do- bil priznanje, postal je tehtalec premoga na tovorni železniški postaji ob Novem Jaškii. Tako je dan za dnem mimo njega potovalo nešteto vagonov s »črnim zlatom«. On Je vsakega nekoliko dvignil, da je ugotovil težo tovora. Tako je življenje teklo nekaj let. Poročil se je in dobil dva otroka. Ob povečani družini sta s skrbnim življenjem z ženo začela razmišljati o no- vem družinskem gnezdu, živela sta skromno in pridno odtrgo- vala od ust, da sta si prihranila za začetek, za gradnjo hiše. Vsi so ga poznali. Veaeli za njegovo pridnost' in poštenost. Tudi naivnost. Kot sam pravi, so mu v začetku bolj za šalo, kot za res namigovali, da lahko spregleda kakšen »kilogram«, to- da on je vemo beležil resnične teže. »Popustil pa sem enkrat, 2i- bret, skladiščnik mi je venomer prigovarjal, pa sem mu stehtal' manj, kot je premoga v resnici bilo. On je to verjetno povedal naprej, od takrat se je začelo,« nam je pripovedoval, ko smo sedeli na hlodih pri Hudovemi- kovi žagi v Velenju. Potem so prihajali kar po vr- sti. Sami železničarji. Tisti, ki dobe od nidnika bone za pre- mog. Nekaj manj, kot rudarji. To so predvsem železničarji, ki delajo pri transportu premoga iz Novega Jaška. »Rekel sem mu, naj mi »malo več naeuje« in mi ga je, nam je pripovedoval Ivan šuišter, želez- ničar, doma iz Šempetra v Sa- vinjski dolini, eden izmed 23, ki so osumljeni prikrivanja kazni- vega dejanja. »Prihajali so in mi govori; daj mi ga malo več, saj veš, plače so male, doma siromaštvo. Ker sem dal enemu, sem moral še drugemu. Enemu več, drugerñu manj. Ne vem koliko premoga sem tako razdajal, niti komu. Bilo jih je mnogo. Od premika- ča Konečnika, do. prometnika šmerca, celo enemu strojevodju sem dal.« Mogoče jih je Karel žibret, skladiščnik na tovorni postaji, doma sicer iz Malega vrha, to- da ta po vsej verjetnosti tudi »ne bo vedel« za vsak kilogram. Sušeč je v svojem zagovoru, oziroma obrazložitvi zapisal, da je vsa trgovina potekala tako, da se je z žibretom dogovoril-, naj on uniči tovorni list. Žibrei pa kopijo tovornega lista. S tem sta prikiila tatvino pred bud- nostjo rudniških uslužbencev. To jima je tudi nekaj mesecev uspevalo. Tako sta »pretopila« na stotine ton premoga, ki je nato romal v razne kraje, k ra- znim ljudem, ki pa niso bili sa- mo železničarji. Kot smo ugotovili, je lani mar- sikatera tona savinjskega lime- Ija zgubila na ttói prav ob tem premogu. 2elezničarj-i so ta pre- mog namreč »podarili« raaaiim svojcem, kmetom in 2snancem za sušenje hmelja. Za kakšen ùter jabolčnika, krompir ali »kar ta- ko«, kot so nam nekateri posku šali to dopovedati. In kaj ima od tega Martin Su- šeč? »Nisem piXMiajal premoga. Niti dinarja nisem dobil. Tudi spra- ševal nisem, kam železiničarji ta premog voeijo. Vsak je re- kel, da gà rabd zase. Jaz sem verjel.« — Mi smo izvedeli, da ste ne- kaj ton premoga dali tudi iju- dem, ki so vam pomagali graditi hišo. »Dad sem ga, ia to tistega, ki sem ga dobil na bone želemt čarjev. Nekateri so mi dali svo- je bone, jaz sem nato premog stehital in ga dal. Ce je bilo točno po predpisani taži? No ja, kakšen kilogram je bil »čez«. ZA CEL VLAK PREMOGA v nekaj tednih je prešlo že vse skupaj v navado in običaj. Za toliko in toliko kilogramov, kolikor bi železničar dobil boi^, je Sušeč »nasul malo več« Na zadnje je vsa zadeva že prišla tako daleč, da je posameznik, ki je imel na primer dovoljenje za dve, tri tone premoga, dobil poln vagon premoga. Ljudje, kot ljudje, kaže, da je imel Sušeč opravka le s taki- mi, so izkoristili njegovo nemoč in dobivali premog. Sušeč po prvem »odstopanju« od pošteno- sti več ni mogel nazaj. Ker je pregrešil zakon, je vsak nasled- nji poskrbel verjetno za to, da mu je jasno povedal in s tem dobil »malo več premoga«. Kolikor se danes da ugotovi- ti, gre za nekaj sto ton premo- ga. Istega črnega zlata, od kate- re živi toliko in toliko sto- tin rudarjev, ki pomenijo toliko in toliko zaslužka. Ljudje so si- cer govorili in še govore o sto milijonih, vendar kaže, da je ver- jetno tega manj. Ne mnogo manj, tam okrog osedemdeset milijonov bi naj bilo tega, kot neuradno računajo na upravi ru- dnika. »Nekaj čez trideset vagonov je bilo vsega,« pravi M. Sušeč. Ne spomnim se točno, zdi se mi da 37 vagonov ali nekaj take- ga . . .« Zastopnik javnega tožilstva v Celju, Vida Kosi, ki se s to zadevo ukvarja sicer ni želela o tem govoriti, ker še preiskava ni končana, na upravi velenjske- ga rudnika pa smo slišali za nekaj vagonov več. Gre za ob- sežno preverjanje in iskanje, za primerjave med znanimi in še neodkritimi računi. Kajti Sušeč, ki je »nasul malo več« premoga v resnici ni beležil kilogramov. BOM ZATO OBSOJEN Martin Sušeč, žrtev naivnosti in izsiljevanja? - Neverjetno je to, da Martin Sušeč še ni povsem doumel svo- jega položaja. Sicer se zaveda, da bo »odgovarjal«, da ga bo »verjetno tudi sodišče kaznova- lo«, kot sam pravi, toda saj ne more biti obsojen, če ni imel od tega koristi. Kdo vse in ko- likšne koristi je imel, še ni jas- no, to je stvar preiskave. Toda tudi Rudniku lignita v Velenju ne more biti vseeno m nekaj deset milijonov starih dinarjev. »Saj Ш bilo mnoigo, dva tri, milijone. To bi še nekako odipä- čal, čeprav sem ceî v dolgo- vih.« — Se vam ne ada, da ste to îtebo izračunali? »če je tona po nekaj več kot šest tisoč, hudiča saj res, saij ima vagon tudi do dvajset toñ, no ja, pa niso bili \'si tako ve- liki, povem vam, da ne vem ka- ko in kaj. Vsekakor sem »padel v to blato« in zdaj, kot kaže ostal edini umazan. V rudniku eo me v enem dnevu odpustili, zdaj sem tu. Imam dvoje otrok in dolgove ter slabo ime. Jaz, ki nisem nikoli kradeQ .,.« Predvidevamo, da se mapa z materiali o ukradenem premogu še vedno polni. Uslužbenci UJV'^ v Celju, ki so zadevo raziskovali so sicer po izjavi Igorja Lotriča z delom končali, vendar bo ver- jetno preiskovalni sodnik še do- dal kakšno besedo. Besedo o tem, kdo vse, razen hmelja se je ogreval ob stotinah ton pre- moga, ki je polzel iz znoja ru- darjev, ki so ga trgali iz objema zemlje, da bi tudi sebi. ne pa nepridipravom omogočili boljše življenje, bomo izvedeli na sod- ni obravnavi, J. SEVER Kdo ve, kako dolgo bi se mert stotinami In tisoči vagonov premoga, ki zapuščajo velejnjski ritdnik, iztihotapljali tudi v^oni z ukradenim premogom 'ji» »jabolčnik, krompir in znanec«, če ne bi vestna uslužbenka nenadoma ugotovila, da je eden izmed računov nekoliko sumljiv. Martin Sušeč je za »svojo "oliroto« že del plačila prejel, preostalo pa mu bo nah)žila sodniška porota. Kaj pa ostali in kdo vse so? 500 STANOVANJ LETNO (Nadaljevanje 3 1. strani) O programu razvoja stanovanj- slkega gospodarstva v občini Celje niso- razpravljali samo čla- ni sveta za urbanizem, gradbe- ne, komunalne in stanovanjske zadeve, marveč, predvsem zato, da bi akcija dobila širše druž- beno obeležje in podporo, tudi predstavniki občinskih družbe- no-političnih organizacij, bank, stanovanjskih podjetij, občinske skupščine itd. Pobudnik akcije je občinska skupščina. In kakšen je pravzaprav na- črt? Povzamemo besede in misli, ki so jih na tem sestanku izrekli udeleženci: VLADO GREŠNIK, stanovanj- sko podjetje: Po programu naj bi vsako leto zgradili 500 novih stanovanj, od tega približno 300 v blokih in 200 individualnih hi- šic. Potrebe za takšno zahtev<> so več kot očitne, saj bi kar da- MILAN BOŽIČ nes potrebovali okoli 1200 stano- vanj, če bi hoteli rešiti najnuj- nejše potrebe. Materialno osnovo za izvršitev načrta imamo. Pri tem mislim na 4 odst. stanovanjski prispe- vek, M prinese v občini vsako leto okoli 1,8 milijarde starih di- narjev, zatem na amortizacijska sredstva stanovanjskih podjetij (300 milijonov), na bančne kre- dite v višdm 1,8 milijarde in prav tako na delež občinske skupšči- ne v žsnesku 200 milijonov starih dinarjev. Po vsem tem laihko zberemo vsako leto okoli 4,1 mi- lijarde starih dinarjev za gra- ditev stanovanj. V zasnovi je to v redu! V praksi pa zahteva terja, da sle- herna delovna organizacija ob- vezno odvede stanovanjski pri- spevek in ga tudi namenja za graditev stanovanj. Razen te.ga bi morali anuitete in obresti od kreditov, ki jih imajo, plačeva- ti iz sklada skupne porabe, ne pa iz sredstev stanovanjskega sklfldâ mž. IVAN CUAN, Ingrad: Kje pa so sredstva individual- nüi graditeljev? VLADO ČREŠNIK: Teh nismo vključevali, kar pomeni, da lah- ko skupni znesek še naraste in povečuje realnost akcije! MILAN HOHNJEC, kreditna banka: Zasnova je sprejemljiva tudi za nas, vendar pod pogo- jem, da akcija traja dlje časa, kajti banka ni sposobna dati tolikšna sredstva samo za eno leto. Zato bi jo morali voditi nekaj let. FRANC DOBOVIČNIK, kredit- na banka: Kljub nekaterim pri- pombam, moramo ugotoviti, da je celjska kreditna banka že zdaj veliko vlagala v graditev stano- vanj in da z odobrenimi kredi- ti presega sredstva, ki so namen- sko zbrana za te namene. OLGA VRABIČ, predsednica občinske skupščine: Moramo sprejeti konstrukcijo financira- nja te akcije. To pa pomeni, da jo morajo sprejeti vsi, ki so vanjo vključeni. Razen tega mo- rajo vsi, z banko vred, sestaviti svoj program. Bilo bi nespreje- mljivo, če bi ustrezne programe zahtevali od delovnih oiganiza- cij, banka pa bi pri tem izosta- la. Kar se tiče delovnih organi- zacij. moramo ugotoviti, da ak- cija nima socialnega obeležja marveč, da so tudi investicije v stanovanja pomembne gospodar- ske naložbe. Drugo pa Je seveda sistem varčevanja, ki ga moramo okre- piti in razširiti na vse. To še 2dasii velja za tiste mlade, ki pridejo prvič v delovno organi- zacijo. Zlasti oni bi se morali vključiti v stanovanjsko varče- vanje. EDO GASPARI, občlrTski sin- dikalni svet: Sindikialni svet podpira to akcijo, sicer pa smo ugotavljali, da je 4 odst. prispe vek skoraj premajhen, zato bi se zavzemali za njegovo pove- čanje na 6 odst. Razen tega me- nimo, da bi bilo zelo prav, če bi s sredstvi upravljal en sam organ. Pomembne v tej akciji pa so tudi cene, tiste, ki jih po- stavljajo gradbena podjetja. VILI SKRT, tajnik obč. sin- dikalnega sveta: Glede na delež delovnih organizacij v tej akciji, bo pomembna naša vloga. Mi jo bomo izpeljali, če bomo imeli podporo v vseh družbenih činl- teljih. Sicer pa je nujno, da pri- demo do enotne akcij^. O njej se moramo zlasti pogovoriti s samoupravnimi organi. Tako je tekel razgovor. Lahko rečemo, da je uspel in da so stališča o akciji enotna In prav zaradi tega bo švet za urbani zem prišel pred odbornike z večjim zagotovilom, da bodo tu- di oni podprli pobudo, ki je ne kaže prezreti. V njej bi morali videti tudi vlogo gradbene operative. Tudi gradbena podjetja bodo lahko zavzela drugačno stališče do ak- cije, ki bo imela svoj program in svojo materialno o.snovo. To je važna ugotovitev tudi zavoljo tega,' če bo nosilec akcije en sam organ. Na vsak način pa bo okoli te naloge še veliko dela. To velja tudi za ugotovitev, da bo pri- hodnje leto obvezni 4 odst. sta- novanfslal iMTi&pevek iiliinjen. Glede na to, bo morala skup- ščina uvesti obvezne dajatve za graditev stanovanj. Upajmo, da jih bodo povsod sprejeli kot prostovoljno odločitev in delež v skupni občinski pobudi. MILAN KOKOŠAR Za sebe trdi, da je mlad upokojenec, če pa začne go- voriti o tistem, kar je preèì vel, se besedé vešejo v dol- go žuborečo verigo od dne- va do dneva, od leta do le- ta, od človeka do človeka. Kljub letom, ki jih je preži-, vel na štajerskem, je v nje- mu ostalo nekaj primorske- ga, to je prisotno v njegovi govorici, v njegovem tempe- ramentu,, v vročici besed, kadar govori o rojstnem kra- ju. Rojen je v Baški grapi, to je nekje dol ob Soči, oče je poleg njega vzredil še dva sina in hčerko. Eden i&med bratov je pozneje, med vojno, padel na Lokvah kot komandir partizanske čete, drugega so mobilizirali Italijani, sestra pa se je bo- rila v partizanskih vrstah. On pa, v začetku vojne itali- janski vojak na odsluženju roka, se je znašel na Sicili- H. Po kapitulaciji Italije, je Milanu uspelo prebiti se v Kalabrijo. Namenjen je bil domov, toda v Bolonji so ga Nemci ujeli in je v interna- ciji ostal do konca vojne. 1945. leta je prišel domov in stopil v milico, šele ta- krat se je začolo. Preganjal je zaostale okupatorske vo- jake okrog Kobarida, lovil kirzarske bande na območju Ljutomera, pošiljali so ga na tečaje in v šole. V tistih le- tih je naša varnostna skižba izvrševala težke naloge. On tudi. 1951. leta je prišel v Slivnico pri Celju na dolžnost komandirja postaje, pozneje pa v Šentjur, kjer se je za- sidral. pustil korenine. Pred- lanskim so ga upokojili. Zdaj ga boste srečali ob Voglajni kot strastnega ribo- lovca; na cesti kot inštruk- torja vožnje v šentjurski av- to šoli; 7Ш sestankih in se- jah kot agilnega družbeno političnega delavca. Nikoli pa kot — upokojenca. »Težko je človeku, ki se je celo življenje navajal na akcijo, m delo, na maksi- malno umsko in fizično an- gažiranost naenkrat obsedMi prekrižanih rok. Ce bi bil prisiljen na to, hipoma bi ostarel, zarjavel, škripala bi mi duša in telo. Tega si pa res ne želim! Delam, iščem delo tudi tam, kjer ga ni. Doseženi uspehi so mi tako velika tolažba in vzpodbuda kot nekoč, ko sem bil zelo mlad in ko sem začel dose- gati prve delovne uspehe. Ve- selim se vsaki jribi, ki jo ulovim v Voglajni, veselim se uspešno narejenemu voz- niškemu izpitu kandidata, ki sem ga jaz inštruiral, niti ne pomislim,da sem upoko- jenec, mlad sem, spet mlad...« Ko govori, se mu gosti, na kratko pristriženi brki smeh- ljajo, plave oči pa iskrijo. »Vsem mladim upokojen- cem priporočam naj delajo« — doda in se že poslavlja. Mile Savie NAPREDNO DOSLEDNO STROKOVNO Osma seja občinske konference ZKS je po svoji vsebini jj, vahnosti ustrezala problematiki, ki je bila osrednja téma dnevty reda in s katero smo pred 14 dnevi naše bralce že seznanili, ђ poročilo, poročal je Štefan Korošec, kot tudi vsi prispevki k t pravi, so bili polni konkretnosti, bilo pa je tudi precej raznolik, v oceni vzrokov, vendar popolna enotnost v pogledu temelju, sklepa, da je v kailro\ski politiki v občini Celje treba storiti o( čen korak naprej. Ne bi se p«)novno spuščali v analizo, ki je bila podlaga ost« nji temi konference, niti bi ponavljali besedi?, izgovorjene na k ferenci, kajti vsi, ki so govorili, so ugotovitve analize podprl konkretnimi primeri ali z dodatnimi ocenami ter stališči. i Toda, ker smo zapisali A, mo- ramo zapisati tudi Z. Posebej izbrana komisija iz vrst članov komiteja je po seji dopolnila osnutek sklepov ter .stališč s prispevki na seji konference. Te zdaj skrajšano posredujemo: Ф Osnovna misel, ki je podla- ga vseiÄu drugemu je, da se morajo komunisti s svojo aktiv- nostjo boriti za napredno, "do- 4 sledno in strokovno oblikovano kadrovsko politiko. Ф Zelo važno je stališče, da ne more biti strokovnjak tisti, ki ne spremlja dosežkov znano- sti, tehničnega in družbenega napredka. Zato je nujno stalno in œlovito izobraževanje že za- poslenih. Ф Kvaliteten mora biti tudji premik na področju štipendira nja in sicer tako da bodo naj- prej narejene analize sedanjih in bodočih potreb, sporedno pa iz posebnega sklada podpreti in spodbuditi k študiju najbolj na- darjene, zlasti tiste iz socialno šibkih družin in sicer za sred- nje, višje in visoke šole. Ф Beg kadrov iz Celja je za- skrbljujoč, prevladujoč vzrok pa je nestimulativno nagrajeva- nje. Sistem nagrajevanja bo mo- ral vsebovati možnost selekcije med kadri, podpreti pa zlasti prizadevanja nadpovprečno spo- sobnih ljudi. Močan vzrok je tudi neustrezna zaposlitev, ki ima za posledico stagnacijo. Skratka, vzroke je treba razi- skati in izkoreniniti Ф Neustrezna strokovna in šolska izobrazba je pri vodilnih delavcih še vedno hud problem. Podvzeti bo treba vse potrebno za vzgajanje lastnih kadrov, ka- drov, ki že zavzemajo vodilna mesta. Skladno s tem pa je bil poudarjen tudi moralno politič- ni profil, ki mu je treba priso- jati več pozornosti, ko ocenju- jemo, oziroma zbiramo ljudi za vodilne položaje. Ф Kadrovska politika, je 1 dalje v sklepih rečeno, mora t podrejena programu ekonomsl ga гаглгоја Celja in celotne gije, torej daleč od prakticisi nega in na pamet usmerjen« ocenjevanja o potrebah po ^ dru. (Pred leti hajka, češ, 1 volj je strokovnjakov, če jih preveč — danes potreba po i 500 šolanih ljudeh vseh prof in usmeritev) Џ Konferenca je sklenila p preti vse napore po sodobni 3 ganizacji dela, podpreti vse silce teh prizadevanj Џ Posebna skrb m delov! bo moralo biti fiosvečeno ani vzrokov, zakaj tretjina otro] konča osemletke. To je spli ne samo celjski družbeni | blem. Sprejet je bil sklep; je treba ustanoviti posebno lovno skupino, ki bo nosilec ziskave, ki bo proučila proWi m ki bo gradivo pripravila komite in za eno od prihodn; sej občinske konference. To je nekaj sklepov in з lišč. Jasno je, da ta dokumi ni mtTgel biti konkreten in pn pisovati preko pristojnosti 1 lovnih 'órganizacij in ustan So pa jasni in konkretni poda v analizi, znani so tudi vei komunistov, zatorej ne bo drege kaj storiti .. . Konferenca na seji sev( stvari ni uredila, ni taksatii naštevala konkretnih nalog, ki to bi bilo administrativno vi šavanje Je pa konferenca P pria in dala oporo vsem kor nistom, ki jim je sprem«! kadrovske politike na boljše srcu. Pri besedah seveda smemo ostati, danes je to m da še stvar moralne odgovor sti, jutri pa tudi materialne govomo.sti, ko se bodo posled deficitne kadrovske politike ćele spreminjati v dohodko* deficite. Trenutno pa so za vse možnosti. J. KRASOV LETOS PRVIČ V OHRIDU Ob koncu tedna se bodo začele v Ohridu igre »Bratstva in enot- nosti«, katerih se bodo udeleži- li tudi mladinci Celja, športni program so spremenili v toliko, da letos ne bo atletskega tekmo- vanja, velik del pa bo posvečen t\idi tekmovanju mladih matema- tikov, zgodovinarjev, srečanju ta- bornikov ter pevcev narodne in zabavne glasbe. Na igrah bo sodelovalo preko 300 mladih IZ Zrenjanina, Vinkovcev, Celja, Tuzle, Ohrida in Titograda. Celjane bo ^zastopalo na teh vsa- coletnih igrah 55 mladincev, ki oodo v Ohrid, kjer so ig^"® irič, odpotovali s posebnim tvusom. Prav te igre so ponoven d-' da lahko v marsičem združili in zbližujejo mladino iz vseh ših republik. Od prvih iger,, katerih so sodelovali mla^^ treh mest pa do današnjil^' se igre »Bratstva in enotn® razvile v pravo prijateljsko • čanje, ki zapušča trajne vezi " mladimi. Prepričani smo, bo prav zaradi teh iger vanje mladih iz omenjenih v naslednjih letih še poglal^'' 01/1 TEDNIK IN AD KLADIVAR POZDRAVLJATA UDELEŽENCE AP JUGOSLAVIJE V MESTU CELIU 11,,,11|||И11П1НМП11ММиИМП(111ПП|1И111М1И|1ПП1ИПН111ИМ1М|1111П11ИИИ11И1М11111ПМ1ПП1М1ИПП11М11^ NI REPREZENTANCE BREZ I CELJANA ríe morem si predstavljati j^ladivarjeve zigodovine brez Lorgerjevih briljantnih nasto- pov v medržavnih sreča- njih. V tem je bilo veliko simbolike: Logar je prinašal prve zmagovalne točke. To je bil uvod v lepe borbe in vspodbuda ostalim atletom, da se še z večjo voljo in elanom borijo za zmage in točke ter najboljše rezultate. Ce bi hoteli na kratko pregledati zgodovino ADKla- (iivar bi jo lahko strnili v en sam stavek: nikoli ni bilo ekipe na evropskih pr- venstvih ali olimpijskih ig- rah, da v njih ponovno ni bilo Celjana. Kaj je lahko áe boljša ocena nekega ko- lektiva od omenjenega po- datka? prepričan sem, da je Kla- divar lahko dosegel takšne uspehe samo zaradi tega, ker je dosledno izpolnjeval šport- ne nonne; — dobre atletike ni brez selekcije. Zato je Kladivar med prvimi odšel v šole. —- atletika je šport mladih. Zato ni nikoli opustiti skrbi ZÄ mladino. — da športa ni brez tek- movanj. Zato je zadnja sred- stva vložil T to, da je omo- gočil tekmovanja mladini. — da atletika ni poklic, temveč potreba, razvedrilo in radost človeka. Zato je lju- bosumno čuval humanistični amaterizem in tradicijo, da je treba rad imeti šport. — da se šport ne more razvijati brez drugih dobrih ekip in medsebojnih dvobo- jev. Zato je vedno skrbel za odlične medsebojne odnose z = ostalimi športnimi kolektivi. = — da atletike ne morejo i vodita menažerji, temveč entu- i zijasti. Zato se okoli društva | in v njem zbirajo številni | amaterji, ki z ljubeznijo de- | laj o za atletiko. = S Kladivarjem je Celje = zrastlo v veliki atletski cen- = ter brra katerega se jugoslo- i vanske atletike ne moremo i zanoisliti. Atletsko okolje je | vzor drugim mestom. Kladi- | var pa primer drugim klu- i bom, kako Je treba delati | Za mene je najlepša čestit- | ka Kladivarju: svetla tradici- | ja se naj nadaljuje. = Miloš Veličkovič, = pred.sednik Izvršnega S Odbora ASJ = PRIZNANJE ZA DELO Prosili st« me, tla napi- šem svoje mnenj v mestu, kot tudi v šte- I il.i obiskovalcev na stadionu, o Celje je mesto atletike. ' telje je mesto dobrih in Kdnarodno poznanih atletov I"» tudi iz\Tstne publike, ki * dodobra spozna na kako- tekmovanj, kvaliteto, "«imiovalne dosežke itd. Da "amo v Celju tako dobro 'gojeno občinstvo je vzrok ' tetn, da so atleti in atlet- entuziasti skoji vsa leta na tistih temeljih, ki "^гајо nujno roditi pozitiv- ne rezultate. Skrb za mladi- no in čim širšo osnovno ba- zo je takoj pogojevala tudi rast kvalitetne atletike. Ob- činstvo je prišlo ter začelo vestno, • vztrajno in z veliko ljubeznijo podpirati napore in rezultate tekmovalcev. Potem se je začelo. Kvali- teta celjskih atletov je kma- lu postala pojem. Vabiti so jih začeli na vsa večja med- narodna tekmovanja, kjer so nastopili kot predstavniki kluba, mesta in domovine. Utemeljena je trditev, da nI večjega in pomembnejšega stadiona na vseh kontinentih sveta ter večjega tekmovanja, kjer ne bi nastopil celjski atlet. Pa tudi v našem mestu ni- smo bili brez velikih jugo- slovanskih in mednarodnih tekmovanj. Sposobni organi- zatorji so uspeli vsa teikmova nja pripraviti tako, da so se vsi nastopajoči še vedno radi vračali v naše mesto. Celjski stadion se lahko pohvali, da je prav na njem bil izenačen svetovni rekord in da je prav po njegovi stezi teklo mnogo svetovnoznanih atletov. Zara di vseh teh zaslug smo tu- di prevzeli del organizacije prireditve nase, da tako iz- kažemo zahvalo in priznanje za dvajsetletno uspešno delo članom AD Kladivar. TONE VRABL Roman Lešek še zdaj di-žavni rekorder v skoku .s palico. Pred leti je preskočil 491 cm, kar je še danes pomemben rezultat z mednarodno vezavo. Danes je Koman eden najvnetejSih vzgojiteljev mladih atletov. Proč od steze, ki mu j«- prinesla toliko rwlosti lu razočaranj, ne more. ČASTNI ODBOR Predsednik: Olga Vrabič, predsednica skupščine občine Celje Člani: Miloš Veličkovič, predsednik 10 ASJ Milan ing. Naprudnik, predsednik AZS % Zvone Dragan, predsednik komisije za družbeno ekonomske ^ odnose pri CK ZKS Štefan Korošec, politični sekretar Občinske konference ZKS Celje : Jože Volfand, predsednik Občinske konference ZMS Celje ¥ Rado Jenko, direktor AERO Berni Strmčnik, direktor INPRO Delo Celje Metod prof. Klemene, predsednik AD Kladivar o REKORDIH, PRIZNANJIH, REPREZENTANTIH... Celje, 28. in 29. 6. 1969 Finale atletskega pokala SFR Jugoslavije 35 ORGANIZACIJ IN 265 TEKMOVALCEV Na tekmovanju v Celju na- stopa 265 tekmovalcev, od tega 117 moških in 8в žensk. Med atletskimi kolektivi so prijavljeni: AK Sarajevo, AK C. Zvezda Beograd, AK Sla- vonija Osijek, AD Kladivar Celje, AK Mladost Zagreb, AK Olimpija Ljubljana, AK Partizan Beograd, AK Dina- mo Zagreb, AK Radnički Kragujevac, ŽAK Maribor, AK Senta, AK 21. maj Beograd, AK Trepča Kosovska Mitro- vica, AK Triglav Kranj, AK Ljubljana, ASK Split, AK Var- dar Skopje, AK Rabofcničkl Skopje, AK železničar Sara- jevo, AK Gorica Nova Gori- ca, AK Spartak Subotica, AK Proleter Zrenjanin, AK Kvarner Beograd, AK Mora- va ôuprija, AK Sloboda Tuz- la, AK čelik Križevci, AK Maraton Sombor, AK Vojvo- di(na Novi Sad, AK Srem Sremska Mitrovica, AK Slo- boda Varaždin, AK Pomur- je Murska Sobota in AK No- vo mesto. Ob 20 letnici Atletskega društva Kladivar je težko v nekaj stavkih orisati vso prehojeno pet tega velikega atletskega kolektiva, ki je za mesto Celje kot tudi širšo domovino na atletskem po- dročju toliko prispeval. Uve- ljavitev atletskega športa v Celju, ki je preko svojih predstavnikov zaslovel širom po državi kakor tudi izven njenih meja, je ob takem jubileju najlepši dokaz za opravljeno delo. Društvo je z razširjeno de- javnostjo in celotnem po- dročju celjskega bazena vsa ta leta s politiko množične- ga vključevanja mladine stal- no skrbelo za priliv in za razvoj svojih tekmovalcev, ka terih dosežki so dosegli tu- di visoko mednarodno ra- ven. Člani našega društva so vedno tvorili velik del dr- žavne reprezentance, njihovi nastopi pa so na raznih tek- movanjih medržavnih sreča- njih, evropskih prvenstvih in Olimp ijadah vzbujali pozor- nost občinstva. ' Trenutno imajo atleti Kla- divarja še vedno 30 držav- nih in 79 republiških rekor- dov v vseh kategorijah. Društvo je kot eden prvih športnih kolektivov prejelo le- ta 1965 za svoje delo Blo- udkovo nagrado. Zadnje veliko priznanje je odločitev tekmovalne komisi- je Atletske zveze Jugoslavije, ki je izvedbo finala za At- letski pokal Jugoslavije za- upala našemu društvu in s tem podprla naš jubilej z najkvalitetnejšo domačo pri- reditvijo. Kot prikaz visoke kvalitet- ne ravni atletike v Celju nam naj služi pregled dru- štvenih rekordov: Moški: 100 m: Lorger Stanko 10,4 200 m: Lorger Stanko in ^ek Roman 21,7 400 m: Kocuvan Miro 48,2 800 m: Vipotnik Andrej 1:49,2; 1.500 m: Važič Si- mo 3:41,0;0 200 m: Važič Simo 5: 11,6 3.000 m: Važič Simo 7:59 5; 5.000 m: Va- žič Simo 15:50,0; 10.000 m: Červan Franc 29 : 00,8; ho- ja 5 km: Tabakovič Mu- nib 23. 45,8; hoja 10 km: Ta- bakovič Mimib 48:57,5 ho- ja 50 km: Male Rudi 4; 49:12,0 110 m ovire: Lor- ger Stanko 13,8; 200 m ovi- re; Polutnik Miran 24,5; 400 m ovire: Polutnik Miran 53,6; 3.000 m steple: Kovač Franc 8 : 49,8; 4 x 100 m: 42,2 4 X 400 m: 3 : 19,8; 4x 1.500 m: 15 : 29,7; višina: Vivod Bran- ko 210; daljina: Lešek Ro- man 7,43; troskok: Ivičič Zvonko 14,52; palica: Le- šek Roman 4.91; krogla: Pikula Božo 6,93; disk: Vravnik Prane 50,42; kopje: Spilar Marjan 73,01; kladi- vo; žerjal Danilo 58,80; pe teroboj: Brodnik Jože 3.293 točk; deseteroboj: Vravnik Franc 7.486 točk! ZensJie: 60 m: Luoej Mar- jana 7,4; 10 m: Lubej Mar- jana 11,5; 200 m: Lubej Marjana 23,8; 400 m: Lubej Marjana 56,9; 800 m: Sla- mnik Ančka 2:13,0 1..500 m: Urankar Danica 4:4{j,3; 80 m ovire: Stamejčič Draga 10,5; 100 m ovire: Lubej Marjana 14,2; višina: Lubej Marjana 159; daljina: Stamejčič Dra- ga 6,19; krogla; Draga Sta- mejčič 12,73; disk; čelesnik Milena 45Д5; kopje; Urbančič Nataša 5,78, 4x100 m: 48,9; 4 x200 m: 1:43,6; peteroboj: Stamejčič Drga 4.790! Opomba: polkrepko tiska- ni rezultati so Istočasno dr- žaTOi rekordi.) Seznam državnih reprezen- tantov — članov .4D Kladi- var; Stanjer Valter, Kranjc Ru- di, Kalapatl Ladislav, Hanc Matija, Ferkiga Vojko, žer- jal Danilo, Zagore Lojze, Zu- pančič Igor, Lorger Stanko, Gode Edi, Kovač Vili, Kopi- tar Marjan, Kopitar Jože, Cajhen Stanko, Brodnik Jože, Vravnik Franc, Kolnik Mirko, Andrej Vipotnik, Si- mo Važič, Červan Franc, špl- lar Marjan, Male Rudi, Le- šek Roman, Vivod Branko, štajner Martin, žuntar Dra- go, Kovač Franc, Zaletelj Ti- ne. Ajdič Štefan, Tabakovič Munib, Lučič Marinko, Bole Alojz, Vehovar Franci. Srno- vršnik Franc, Naraks Franc, Kač Florjan, Kunej Drago, Pilih Zdenko, Bregar Jože. Medvešek Darko, Lamut Ja- kob, Gajšek Ivan, Zore Gre- gor, Dajčman Milan, Logar Ivan, Kocuvan Miro, Medve- šek Tone, Svet _Peter. Bizjak Zdravko. Deržek Slava, Posin Vera, Markovec Ruža, Butia .\lma. Knez Ivanka. Bebar Ajička. R^har Panika, Majcen Mil- ka, Slamnik Ančka, Repovž Milica, šikovec Olga, Lubej Marjana,' Urbančič Nataša, Stamejčič Draga, čelesnik Mi- lena Marolt Darja, Krama- rič Silva. Silan Tea, čede Nuša, šerbec Zinka, Podmi- Ijščak Zlata, Kelc Milica, Ko- renčič Nada in Gašparut ■Ančka. GRADIVO JE ZBRAL IN UREDIL TONE VRABL. PRENOČIŠČA v CELEII Udeleženci tekmovanja pre- bivajo v hotelu Celeia, kjer je 80 prenočišč, na Celjski koči (45 prenočišč), v inter- natu v Štorah (45 prenočišč) ter v domovih Ingrada in Cinkarne. Prenočišča in hra- na v Celei je 50 din, drugje pa 45 din. Celeia je organizi- rala tudi prevoz tekmoval- cev. NAJVEČKRAT REKORDER Marjana Lubej je tek- movalka, ki je trenutno v največjem šteiilu disci- plin dr&vna in republiš- ka rekorderka: 100 m ovi- re (14,2), 100 (11,5) in 200 m (23,8), Nastopila je že na sko- raj pomembnejših stadionih, se srečala z vsemi najbol.-éimi tekmo- valkami v omenjenih di- sciplinah in vedno doseg- la solidne uvrstitve in od- lične rezultate. Plod vztrajnosti. STANKO LORIÌ ENAJST LET REKoi Stanko i^orger je najstarejši rekordi našimi rekorderji. Že leta 1958 je t« 110 m z ovirami 13,8 sekunde in 100 ш! kvmde. Od leta 1955 pa je skupaj z slovensld rekorder v teku na 200 m - j kimde. Verjetno bo prav v teku na 1Ц nadaljnih deset let rekorder ... Na posnetku ga vidimo z znanim rq (antom Sovjetske zveze in večnim teii na atletski stezi Mihajiovim. Danes Sta«! ger uči na Ekonomski šoli, vsa priznatf govern stanovanju pa ga spominjajo nai ne športne dosežke. 1 Od ustanovitve do da- nes so Kladivar vodili: Ferič Zdravko, Gole Edvard, Gradišnik Feiior, Jug Karel, Meštrov Mirko, Naprudnik ing. Milan, Pristovšek Franc in Klemene prof. Metod (Objavili smo jih po abecednem redu). SLAVNO SEJ 29. junija ob H dne bo v prostori leia svečana seja ci Atletskega dr var. O pomenu govoril podpre Kladivar Ivan Pf Na svečano sej ni vod.}c ekip in OD SOKOLA DO KLADIVARJA /t magnet, . ^__________»ao pozornost. Obletnice so trenutki, bež- na srečanja, ko se spomne- mo vsega tistega, kar je pri- peljalo do obletnice. Spom- nemo se vseh tistih naporov, odstopanj, amag, porazov, sa- mopremagovanja in želja, da bi nekoč nekaj naredili in nekaj imeli. Obletnica je kot magnet.. Nehote ali pa zavestno za- čnemo brskati po starih fo- tografijah, orumenelih listih, rezultatih, časopisih, tablicah in se poskušamo spomniti vsega tistega zaradi česar da- nes praznujemo. Praznik pa ni samo praz- nik skupine entuziastov, at- letskih zanesenjakov in v da- našnjem času že skoraj športnih fanatikov, ki vsako nedeljo, vsak praznik in oh vsakem vremenu prestojijo ob cilju, ob prostorih za skoke In mete ter beležijo rezulta- te, ki pomenijo uspeh atle- tov, uspeh sodnikov in or- ganizatorjev in nenazadnje tudi uspeh mesta. Jubilej, ki je logičen zaključek nekega izredno dina.mičnega in plod- nega obdobja, bo minil. Osta- li bodo spomini, da so lju- dje, zbrani okoli Kladivarja neka,J naredili; naredili ne- kaj tistega, kar ljudi ople- menituje, krepi in jih vleče naprej k še večjim in bolj- šim dosežkom, priznanjem, zmagam, rekordom. Začelo se je pred petinšest- desetimi leti. V programu mednarodnega predolimpij- skega mitinga 16. avgusta 1964 v (üelju (na tekmovanju je Draga Stamejčič izenačila svetovni rekord v teku na 80 m ovire: 10,5 sek.), ki je bil posvečen šestdeseti oblet- nici prve atletske prireditve v Celju piše: »Razvoj meščanstva je tu- di v naših krajih rodil orga- nizacije, ki so svoje članstvo seznanjale s telesnimi vaja- mi. Toda prebujajoča se na- rodna zavest našemu življe- nju m dovoljevala uriti svo- ja telesa v okrilju po nem ških vzorih nastalih »Thurn- vereinih«. še pred ustanovit- vijo sokolskih društev po če- škem vzoru pa je že leta 1959 začela v Ljubljani delo- vati tako imenovana >)Dr'înl- kova skupina, ustanavljanie sokolskih društev na Sloven- skem in Hrvaškem leta 1863 in 1865 pa je tako zasnova- nemu telesnovzgojnemu giba- nju prineslo še gojenje pr- vih elementov atletike kot samostojne športne zvrsti. Te- mu dejstvu lahko pripišemo, da je že lefa 1877 bila v Za- grebu prva, sicer telovadna prireditev, s samostojno at- letsko disciplino: .skok v vi- šino! V šestdesetih letih prejš- njega snoletja se je prelomi- lo do tedaj še dokaj znosno sožitje celjskih Slovencev in Nemcev, kajti oseminštiride- seto leto je tudi v celjskih Slovencih obudilo narodno prebujanje in odpor proti germanizaciji. V razgibani do- bi, ki je sledila od ustanovit- ve celjske »Narodne čitalni- ce« leta 1861 pa do leta 1897, ko je bil odprt »Narod- ni dom«, se je rodila tudi celjska atletika! Za njen nadaljnji razvoj je bil najpomembnejši datum 31. julij 1890, ko je bil usta- novljen »Celjski Sokol«, saj je že naslednjega leta njegov član Matija Benčan osvojil na I. vsesokolskem zletu v Pragi osmo mesto v vajah na orodju, zmagal v rokoborbi in dosegel četrto mesto v at- letskem peteroboju! Svoj uspeh je ponovil še leta 1895 prav tako v Pragi, medtem pa je vnašal elemente atle- tike v vadbo »Celjskega So- koda«! Njegov drugi uspeh in vse večje zanimanje za atletiko sta v okviru »Celjskega So- kola« povzročila ustanovitev samostojnega »Atletskega klu- ba« leta 1895! Seveda pa ta- kratna oblika kluba ni ime- la dosti skupnegä cijo sedanjih atle' ampak je združe vadee, ki so po!' v današnjem s" gojili še atletske so jih tedaj po' movali. Svoje P' Posnetek prikazuje staro in leseno tribun« tribuna s te^lovadnico in klubskimi prostoi^' nß in 29. 6. 1969 le, atletskega pokala jjugoslavije ,j3jveč tekmovalcev bo Umovanje pripeljala 0 Sarajevo iz Saraje- > aj jiH bo 36 ( 24 čla- ^ 12 članic). Beograjska ^ Zvezda bo imela ene- ^ovalca manj (32 čla- članice). Med atlet- Uolektivi z večjim šte- , tekmovalcev bodo še Ф iz Osijeka (19 čla- ju 9 članic), Kladiva iz ,(17 članov in 7 članic), Mladost iz Zagreba pov in 5 članic) ter ^Iça Olimpija (11 čla- jena članica), jjed kolektivi z enim tek- jcem so S rem iz Srem- (itrovice, Sloboda iz Va- да Pomurje iz Murske (J in Novo mesto. JJÎA bosta zastopala dva jnad katerim bo Drago If nastopil v teku na aa 5000 metrov, žuntar vojaški rnk v Beo- Vsi udeleženci tekmova- imajo posebne znake: íyalci rumen znak. tre- I in vodje ekip zelen. Barji rdeč, sodniki črn. jTo tekmovanja moder, i .\SA.J vijoličastega in Bčniki rjav znak. Gledalci bodo ob vs'^op- ii dobili tudi osvežilne àe, katere je podarila n® AERO. lîfiavna soba za vse birafce. vodje ekir» in мпе je v paviljonu .Mj- fs zahodni strani sta- Vodja prijave sobe Jman Lešek. časovni ro & prijaT'0 tekmovalcev; ne 15 minut, za «;kokp Ipiut In za mete 15 mi- Hio pregledu spiska tek fcev za določeno di- Л0 in njihove opreme •na orqdij tekmovalci po- ¡0 do trenutka, ko l'iho^j snrpmlipvfllci no- ¡0 na nredst^vljanip po- iana st.R-rtna mesta. Vsi tekmovalci in gledal- ođo lahko že v nedeljo ii fotografije prvega dne "Imanja, ki jih bodo Iz- • novinarji NOVEGA »fiiev Trenutno sta med atletinjami .VI) KhuUvar najboljši obe udeleženki zadnjih olimpijskih iger v Mehiki Mar- jana Lubej (levo) in Nataša Trbančič. ]VTeorter, Dragiša Modrinjak, fotoreporter Novi tednik in radio Celje; Janez Sever, fotoreporter, Milan Božič, novinar. Tone Vrabl, novinar, Lojze Srše, fotoreporter Sportske novosti Zagreb: Vilko Luncer, novinar, Jo- že Kvizma, dopisnik Sport BiH)gr»d: Radomir Jeremič, novinar Politika Beogratl: Ziad Kr.<- lak, dopisnik Kadio Ljubljana: Franci Pavšer, novi' ar re- porter Delo Ljubljana: Evgen I-:erii,ant, novinar, •'a- rel .Ju«, dopisnik, Sa-etozar BuiSič, fotoreporter. L DAN 16.00 OTVORITEV TEKMOVANJA IL DAN VODSTVO TEKMOVANJA Vodja tek- movanja: Peter Dorfenik Sekretar: Otmar Koštomaj Glavni zapisni- kar: Jelka Videč Napovedova- lec: Tone Vrabl Pomočnik na- povedovalca: Dušan Ilovar Točkovna komi- sija: Rudi Pavšer Prijavna soba Roman Lešek Vodja ceremo- niala: Juro Kislinger 25drawiiška služba: Lojze dr. Smid Tehnična služiba: Valter Stajner in Viktor Dobrišek Rediteljska služba: Ferdo Krivec Sodniški zbor: Pavle Božič Pres center: Milan Božič in Janeez Sever Delegat .AZJ: Vasilije ing. Gojtan Namestnik delegata: Zvonimir Varnčič »Atletski klub« v okvi- '"'''^Iskih nastopov in zle- podeželju, od katerih zabeležen že leta ''Vojniku. Zanimivo je, ^ Pripadniki »Atletskega J" leta 1904 vadüi za Vse- zlet v Ljubljani prav na prostoru, kjer sedaj stoji atletski stadion »Borisa Kidriča«. Tem pripravam je kasneje sledil prvi javni sa- mostojni nadtop, pi-va javna atletska prireditev! Ta je bi- la 1904 na Majdičevem trav- niku, to je ob sedanji Gregor- čičevi ulici, kjer stoji poslop- je Uprave javne varnosti. Pro- gram je obse.gal tek na 60 metrov, met diska in kopja, skok v daljavo z mesta in z zaleiom, troskok in skok ob palici. Tekinovanje »At lelsketia kluba« celjskega Sokola leta 1904 lahko smatramo za pra- vo »čisto« atletiko tekmova- nje v na.ši domovini! Ree je sicer, da tekmova- nje še ni bilo po vzoru že kolikor toliko ustaljenih tek- movalnih pravil v svetu, ni- ti m bilo izvedeno na pra- vilnih napravah, vendar je bilo v svojem zgolj atlet- skem pro.:;rramu prva zaokro- žena. atletsika prireditev! šele leta 1913 je prineslo atletiki, tedaj že tudi pri nas prizna- ni samostojni športni pano- gi, pravo uradno, izključno atletsko tekmovanje v polni organizaciji in pn vseh pra- vilih. To je bil I. narodni lahkoatletski miting v orga- nizaciji »Lahkoatletvke sekci- ip« v ZaTrf^bu Petinšestdeset let je pre- teklo od tistih dni in zastav- ljeno pionirsko delo Matije Benčana, prvega CJeljana, ki je ponesel v svet slavo celj- ske atletike, je rodilo velike sadove! Njenemu vzoru je sledilo do danes preko 100 Celjanov, ki so v več sto na- stopih branili barve Jtigosla- vije. Peščica atletskih entuai- astov izpred petinšestdesetih let je narasla v nad 30 član- ski atletski kolektiv celjske- ga Kladivar ja, prvega in edi- nega samostojnega atletskega dništva v Jugoslaviji, katere- ga člani so samo v povoj- nem obdobju postavili pre- ko 2,50 državnih rekordov. Improvizirano igrišče tedanjih dni je zamenjal moderni sta- dion, nastope »Atletskega klu- ba« pi'ed petinšestdesetimi le- ti v celjski okolici pa tek- movanja z udeležbo članov Kladivarjevega kolektiva na vseh kontinentih sveta!« Pred petimi leti so pri Kladivarju izdali tudi Alma- nah v katerem pod naslo- vom namesto uvoda med dimgim tudi piše: »Na tisoče in tisoče ur prostovoljnega dela je bilo vloženega v râst AD Kladivar, atleti in atletinje pa so pre- tožili precej znoja, da so se «r 4T-o1imi kvalitetnimi repAil- tati povzpeli v sam vrh ju- goslovanske atletike, še več — v vseh 15 letih je tudi klub predstavljal pravo za- kladnico iz katere je osred- nja atletska zveza nenehno ôrpala kader za reprezentan- ce Jugoslavije na medržav- nih tekmovanjih, evropskih prvenstvih in olimpijskih ig- rah. Pripomniti velja, da so atleti in atletinje Kladivarja tudi kot člani državne repre- zentance vselej častno in z velikimi športnimi uspehi za- stopali državo po vsej Evro- pi in drugih kontinentih.« »Korenine celjske atletike segajo daleč nazaj v leta pred I. svetovno vojno, med obema vojnama se je že bo- gato razraščala, nesluten raz- voj pa je doživela prav po zmagi ljudske revolucije z ustanovitvijo samostojnega atletskega društva.« Obletnice so kot magnet, ki privablja našo pozornost. Obletnice so trenutki, bež- na srečanja, ko se spomne- mo vseh tistih, ki so poma- gali do obletnic. Skozi Kla- divarjeva vrata je šla cela vrsta odličnih atletov in at- letinj: Zupančič, Lorger, Vi- potnik, Važič, Cer\'an. Male, Brodnik. Kolnik, Lešek, Pe- terka. Slamnikova, Stamejčl- čeva. .§inkovčeva. Luljejeva, Urbančičeva in še mnogi dru- gI. Vsak je po svojih močeh, volji, rezultatih in prizadeA«- nju pomagal k svetlejšemu in bolj cenjenemu imenu Kladivarja. Ne smemo poza- biti Urbančiča, Stajnerja, sod- nikov Mimika, Ilovarja, Bo- žiča. Vseh ne moremo našteti. Veliko jih je In vsak je ал- služen, da je Kladivar dane« kolektiv, katerega ime Izgo- varjajo po vsej državi in te- di v Evropi s spoštovanjem. Razvoj je nagel. Atleti do- segajo vse boljše rezultate. Navadne steze, ki so pred leti bile še idealne, bodo kmalu odslužile. Nadomei&tiö jih bo treba s plastičnimi stezami, če bomo v Celju še hoteli tudi v bodoče gledati kvalitetna tekmovanja. Ito prav zato naj bo v našle*!' nji fazi ena največjih skrM vseh Celjanov in tudi repulv like: pomoč atletom, da pri- dejo do umetne steze in Se boljših reizultatov. Obletnice so kot magnet, ki privablja našo pozornost Našo pozornost pa privala Ija tudi Kladivar zara prepirali, stresli nad školjkami in izgu- bili v noči. Naslednje jutro so se bili potiovno af »šankom«. »žganje, prosim.« Roka se je ¿atresia in zaropotalo je po grlu. »življenje jt lepa stvar, zato naj živi...« Ponovno do večera in naprej v jutro- Kot kolo, ki se vrti, če ga dobro namažeš tevh CELJE OPRAVIČILO NAROČNIKOM Nekateri naročniki so nas obvestili, da Novega tednika niso dobili. S pošt pa smo dobili posamezne časnike in tudi ugotovili vzrok. Odkar tiskajo v ti- skarni naslove v spod- nji okvir, se dogaja da nov uvoženi stroj dela napako in odtisu^ čisto na rob, tako da včasih ra- zen naslovne pošte ni na papirja ničesar več. Ne- ljubo zadevo smo sporočili tiskarni z zahtevo, da se takšne napake naj ue po- novijo več. Vsem, ki te- dnika niso dobili, se opra- vičujemo, kdor pa tednik želi iz kakršnega koli raz- loga dobiti, naj nam spo- roči, katera številka mu manjka. UPRAVA PROSLAVA OB STOLETNICI ŠOLE Ob zaključku šolskga leta je âolski center za blagovni promet pripravil proslavo ob 100. letnici šole. Letos pote- ka namreč sto let od ustano- vitve Nedeljske šole za tr- govske praktikante in vajen- ce. šola se je v tem dolgem obdobju razvila v eno naj- bolj prizïianih šol v Jugosla- viji, vzgojila pa je vrsto ka- drov, ki danes uspešno op- ravljajo delo v trgovski stro- ki. T. V. TABORNIKI V VUKOVARU Na osrednji proslavi ob 50. letnici KPJ v Vukovaru je bila tudi skupina tabor- nikov I. grupe odredov iz Celja. Ob tej priložnosti so sprejeli v Zvezo komunistov enajst mladih tabornikov iz našega mesta. Sprejem je bil ob tabornem ognju. Na osrednji proslavi bo go- voril sekretar IK ZKH Pe- ro Pirker, celjski taborniki pa so skupaj s taborniki iz vse Jugoslavije pripravili kulturni program. Tekmova- li so tudi v taborniških ve ščinah, kurjenju ognjev, si- gnalizaciji in postavljanju ter podiranju šotorov. T. V. PISALI BODO O NERAZVITIH Prejšnji teden so se zbra- li v hotelu Celeia nekateri pisatelji in pesniki, ki so zbrani okoli revije Dialogi, katere izdajajo v Mariboru. Dogovorili so se, da bodo obiskali zaostale kraje na širšem celjskem področju in začeli pisati o njih in njiho- vih problemih. Najprej so obiskali Šmarje pri Jelšah in Obsotelje. Tekste o teh krajih bodo izdali v poseb- ni številki Dialogi ob koncu julija. Sestanka v Celju se je udeležilo čez deset slovenskih knjiže\'nikov. T. V. KONEC POUKA Na šestih šolah je zaklju čilo letošnje šolsko leto ne- kaj manj kot 5 tisoč učencev in učenk, od tega 512 osmo- šolcev. Predvidevajo, da bo- do končni uspehi (ko bodo učenci opravili popravne iz- pite) nekoliko boljši od lan- .skih. žal bo med absolventi zopet precej takih, ki ne bo- do imeli možnosti šolanje nadaljevati in seveda tudi ne pogojev, da bi se zaposlili. (dn) PRVA SEJA .Na jutrišnji seji, ki bo pr- va v novi mandatni dobi, bo svet za šolstvo občinske skupščme obravnaval svoj delo-vni program ter vpraša- nje vzgoje in izobraževanja v občinskem statutu. Poleg te- ga se bodo člaaii seznanili s pripravami za gradnjo novih šol in v tej zvezi z razvojnim programom osnoraega šol- stva v občini razpravljali pa bodo tudi o predlogu gimna- zije, da bi v novem šolskem letu prešla na petdnevni de- lovni tednik. idn) VEČ DEMONSTRA- CIJ NA II. SEJMU OBRTI Priprave na drugi sejem obrti v Celju od 27 septem- bra do 4. oktobra so v naj- večjem razmahu. Novost le- tošnjega programa prireditev je prav gotovo v večjem šte- vilu stroko\'nih demonsiracij in manjšem obsegu posveto- vanj, razgovorov in sesian- kov. Zanimanje za to prireditev slovenskih in deloma tud; tu jih obrtnikov je veliko. Pri- čakujejo, da bo na njej sode- lovalo okoli 150 razstavljal- cev. Kot lani, tako bo tudj le- tošnji drugi sejem obrLi na atletskem stadionu v "Ktsrsni- kovi ulici. M. B. STOP - KARAVAN Na potovanju in obisku naj- različnejših slovenskih mest se bo karavana pevcev revije »Stop« v soboto, 28. jimija ob 20. uri ustavila tudi v Ce- lju. Prireditev bo na .šport- nem prostoru v celjske m mestnem parku. V skupini je osem pevcev, med njimi tu-' di Marjana Deržaj, Jožica Svete, Majda Sepe, Irena Kohont, Lidija Kodrič, Pero Dimitrijevič, Lado Le,skovar itd. Režiser je Anton Marti. M. B. POHOD PIONIRJEV Ravnateljstvo osnovne šole v štorah je t^udi letos pripra vilo pohod pionirjev te šole. Pohod bo posvečen 50 letnici KPJ. Trajal bo dva dni, 27. in 28. jtmija. Pohoda se bo udeležilo več čet, ob vrnitvi pa bo na stadionu v štorah zaiključna prijslava. čj MALI INTERVJU vprašuje: Mile Savie Odgovarja: Marijana Jančič Vsako jutro, četrt ure pred začetkom delovnega časa, je že v pisarni, veliko njenih ko- legov in kolegic je zdaj na morju, v hribih, pri sorodnikih na deželi. Njene počitnice so — delo. Zaradi tega, ker ma- ma ima majhno plačo, njena štipendija pa znaša le 100 dinarjev. Ima pa še dve mlaj- ši sestrici, ki tudi hodita v šolo. KAKO SE POČUTIŠ NA POClTNICAH? Pravih po- čitnic ne bom imela, ker sem se začasno zaposlila pri upra- vi Skupščine občine Šentjur, da se na ta način malo gmot- no opomorem za nadaljnji študij.« V КАТБШО ŠO- LO HODIŠ? »Končala sem tretji razred pedagoške gim- nazije.« KAKO KORISTNO UPORABLJAŠ ČAS? »Berem strokovne knjige, hodim na vaje folklorne skupine, pri- pravljamo tudi igro, s katero bomo nastopali v Šentjurju in okolici.« IN KAKO GA UPORABLJAŠ NEKORIST- NO? »Žal mi je zapravljene- ga časa v kinu, če je film bil slab, žal mi je tudi časa, ki ga zapravim zaradi leno- be . . .« KAJ SI NAJBOLJ ŽE- LIŠ? »Da dosežem svoj po- klic, da dobim delovno me- sto ne glede na to v katerem kraju.« KAJ SOVRAŽIŠ? »Nepoštenost, vojno, slabe ocene v šoli. . .« KAJ MISLIŠ O UMETNOSTI? »Cenim' li- kovno umetnost, obiskujem likovni salon v Celju, privlači me balet in glasba.« ALI TE STARŠI POPOLNOMA RAZU- MEJO? »Imam samo mamo. Zelo dobra je z menoj, čeprav me včasih popolnoma ne ra- zume. Pravi, da ona ni imela vsega, kar zdaj imam jaz.« VOJNA? »želim mir!« VESO- LJE? »Intenzivno bom sprem- ljala polet »APOLA n na Lu- no. Smatram, da človeštvo ima svojo bodočnost tudi v vesolju.« ŠPORT? »Plavanje, rokomet, atletika.« KAJ BOŠ POČELA ČEZ DESET LET? »Ne vem. To je zelo daleč. Takrat bom verjetno pouče- vala na kakšni šoli, upam, da bom že izkušen pedagog, otroci bodo zadovoljni in me bodo spoštovali.« čE POČIT- NICE NE BI BILE TAKE KOT SO, KJE BI JIH RADA PREŽIVELA? »Na morju, v Makarski. Rada imam morje in sonce « J^ENTJIR SEMINAR NA CELJSKI KOČI 21. In 2. junija bo na Celjski koči ¿eminar za pred- sednike in tajnike šentjur- skih mladinskih aktivov. Udeležencev bo okoli 20. Po- govorili se bodo o organza- ciji Ш delu mladinskih аки- ! vov, dopolnilnem izobraževa- nju, reorganizaciji ZM ter o problematiki in perspektivah kmetijstva. Mič LETOVANJE v letošnji sezoni bo v Makarski letovalo okoh 20 mladincev in mladink z ob- močja šentjurske občine. Le- tovanja je organiziral občin- ski komite ZMS Šentjur. ŠPORTNA TEKMOVANJA šentjurski mladinski akti- vi se bodo 27. in 28. junija, med seboj pomerili v nogo- metu 3. julija pa v strelja- nju in šahu. Za zmagovafca je že pripravljen prehodni pokal, za drugega in tretjega uvrščenega pa diplome. POVEČANJE PROIZVODNJE šentjurska podjetja so v obdobju januar — maj po- večala proizvodnjo za 32 od- stotkov v primerjavi z istim obdobjem lanskega leta. Mo- čan porast proizvodnje je re- gistriran v kovinski industri- ji — podjetju »ALPOS«,kjer indeks za to obdobje znaša 132. Zadovoljivi rezultati so zabeleženi tudi v lesni indu- striji »BOHOR«, kjer se je proizvodnja povečala za 10,5 odstotka. Mič GOSTOVANJE CELJSKEGA GLEDALIŠČA v nedeljo, 2Í). jimija bo SLG iz C/elja že drugič v kratkem času gostovalo v Šentjurju. Tokrat bodo upri- zorili Jurčičevega Desetega orata, katerega je za oder pripravil Andrej Inkret. Predstava bo ob 20. uri na prostem pred cerkvijo. Uradna premiera bo ob začetku nove sezone v jeseni. Aer VELKN.IK USPELA TOMBOLA Letošnja tombola ob ve- lenjskem jezeru je privabila v ta rudarski kraj okrog 20 ti- soč obiskovalcev. Glavni do- bitek, škodo 1000 MB je do- bil učenec osnovne šole Jože Slapnik iz Slovenskih Konjic, fiat 750 pa* upokojenec Ivan Zaprodišnik, doma iz Polj- čan. v ^ KOMUNISTI O GOSPODARSKEM RAZVOJU v pripravah na sestavo ; srednjeročnega programa raz- voja velerij.ske občine so dah lep delež tudi komimisti, ki so v petek, 20. t. m. na šesti seji konference svoje obrm- ske organizacije proučili ne samo lanska in letošnja giba- nja v go.spodarstvu, marveč ' tudi perspektivno pot. Značilnost velenjskega go- spodarstva je silna eksparxzi- ja večjih delovnih organiza- cij, zatem mnoge predvidene integracije in ne nazadnje po- ložaj manjših delovnih enot 1 ki ni rožnat. Komunisti so podprli pred- i viden program. V razpravi o j teh in drugih nalogah v go- j spodarst.vu pa je. sodelov J ; tudi predsednik ^■K Franc Popil, -mb MLSTO ^ Vasi Obrnnska skupščijj I lenju se je odločil^ kraj letošnjega občinskega praznika ? Hkrati s tem pa so Л ločili, da podprejo re za modernizacijo ^ \ Velenja v to prijaznoj Na pobudo predsedi,,' čLnske skupščine, žganka, so se ziìq^ prostovoljnih delovnih Tokrat pod geslom vasi«. Prvi prostovoljci'" zbrali v ponedeljek J ni ja. Bilo jih je več', J jih pričakovali. Prišlo nad tisoč, in potem slednje dni. Prostovoljno delo, ]jj v Velenju lepo tra'aicij, zaživelo tudi zdaj. Zn^ ogrelo ljudi in spet se 4 rudarji z delavci iz gospodinjske opreme i nje, uslužbenci, upok gospodinje in mladi. MOZIR.IE POCITNICE POD ŠOTOR v juliju in avgustu tu bor v Kokarjih ponovno vel. V njem se bodo il taborniki iz Splita, Zag Novega Beograda, Vinka Sida in Celja. Deset dq do izvajali skupni pif tabora prijateljstva a 69. Ves ostali prosti i do izpopolnili z lastnii gramom. V programu"! nega letovanja je ггЏ di sodelovanje na og proslavi občinskega pra mesta Celja, ki bo zá s proslavo 25. le! nice lì kp.morske brigade Tabor bo odprt od ! :ija do 25. avgusta, v pa bo preživljalo poč preko 200 tabornikov. ZA RAZVOJ TURIZMA Pred dnevi je bila se, stinskih delavcev, pw nikov trgovskih podjet m riDi-, jbčine, na tviply o na "^Ünie áavmjsk. spreieii »J' vzaiTie Skrb ¿niranje ra/. Saiide posebn- gevanie íunz ^^predsednika ¿ izmed naj- Savcev na tem 0 granka Kor- 1 -ez fiJSKA SsPEKTU ^ani so pred Zoü prvi Pr«- Savinjske doli- ' so okusno Iz- ^ lu opozHrja- J zanimivosti jja naslo-mi jjjva risba. ža'. "premalo zajet , turizem, ki J na Golte po- lico turističnih -ez prodaja poročali, je sli- ^t-Jaki podaril j za razstavo v pi6ek za na raz;- ^ih del so na- jdnjo nove šole [ot smo izvedeh p; Že odkupil' za ¡deset milijon!л ff Jakijeviii dei ponovljiv prispe- oite za mozirSÄO -ez K SPIONE B obiskuje Gor- ; io dolino neš etoj :¡0iejstva in dr- j ijatto, da SO v ЗГије moč sre- ( lííali turističnih џкс avtobusov « smo izvedeli, I ï tudi prava tu- ia. PLANPNCEV so ob lepem t fili ičlani pla- več uspelih stene Savinjskih 1 nekatere nave- ponovitev v terski Rinki in eii plezalec Sče- Pravii tudi eden l AN.I RAZVITJE PRAPORA Gasilci iz Družmirja pri šoštanju so v nedeljo razvili svoj prapor in izročili svoje- mu namenu novo električno sireno. Denar za prapor in nakup sirene so zbrali obča- ni sami, pomagali pa so jim tudi delovni kolektivi. TEKMOVANJE GASILCEV v Šoštanju je bilo pred ne- davnim tekmovanje enajstih gasilskih desetin s področja velenjske občine. Prvo mesto so dosegli gasilci iz Družmir- ja, drugo desetina RI^V. Na tem tekmovanju so prvič na- stopili tudi gasilci iz .Skal. W ä1VIAR.IE GRADNJA MOSTU Občani Obsotelja so s po- močjo občine zbrali potrebni denar za gradnjo mostu čez Sotlo na istem mestu, к.:)г jo je prekoračila legendarna šti- rinajsta pred 25. leti. Tehnič- na dela bodo opravili'pripad- niki \rmade, z delom pa bi naj končali pred Dnevom borcev. ATOMSKE NARED z delom v atomskih topli- cah bodo v teh dneh končali.. Tako bi naj odpravili vse ti- st« nepravilnosti, ki ne od- govarjajo osnovnim higjen skim zahtevam. Ne gic.ie na to, je bilo že zdaj veliko šte- vilo občanov v Podčetrtku na zdravljenju. Zdaj bi nai bile toplice tudi uradno odprte. OTVORITEV VODOVODA v sklopu praznovanj letoš- njega dneva borcev bo v Po- lju ob Sotli na večer pred praznikom svečanost ob otvo- ritvi novega vodovoda, ki bo napajal z vodo okrog 50 gospodinjstev v večjih krajih. Dela bodo veljala okrog 340.000 ndin. Velik del de- narja so zbrali občani sami. HRASTNIK KVALIFIKACIJE ZAROOARJE i v hrastnLškem rudniku i imajo uspešen sistem izobra-1 ževanja, s katerim pridobe i rudarji potrebno strokovno i znanje. Vsako leto tako ne- ■ kaj deset občanov pridobi ; kvalifikacije za rudárje. ko- ' pače, strelce, i-■ ■■'.v 'i- | karje in druge rudarske po- i klice. Pred kratkim je z uspe | hom napravilo vse izpite 59 i jamskih kopačev. I PIKNIK ZA IZSELJENCE Podružnica slovenske izse- Ijeniške matice iz Trbovelj bo tudi letos pripravila'za na- še rojake, ki bodo obiskali domovino picnik v Hrast- niku. Razna kulturnoumetni- ška društva bodo pripravila bogat kulturni program. Na- to bodo med drugim organizi- rali še izlete po gorenjski in obiskali druga turistična me- sta. GODBENIKI V OBERDORF Rudarska godba Svobode I iz Hrastnika že nekaj let so- deluje s pihalnim orkestrom iz Oberdorf a v Avstriji. Lani so bili avstrijski godbeniki v gosteh Hrastničanov in pri- praviH več koncertov. Letos pa bodo Hrastničani vrnili go- stovanje. Za nastop se že zdaj marljivo pripravljajo. mv RADEČE OBNAVLJANJE JADRANA Edini večji gostinski lokal v Radečah Jadran so začeli pred časom obnavljati. Naj- prej so obnovili veliko sobo, kjer bo po končani adaptaciji vseh pro.storov jedilnica. ASFALT DO SEVNICE Končno je cesta od Radeč do Sevnice po krajnski strani asfaltirana. Na nekaterih manjših odsekih morajo ce- tišče prevleči še z najboljšo plastjo asfalta, utrditi banki- ne in namestiti varovalno ograjo. Pot od Celja proti Za- grebu je tako postala prijet- nejša, obenem pa se je tudi precej skrajšala. T. V. O PERSPEKTIVI KOZJANSKE Na Planini pri Šentjurju je bil v ponedeljek razgovoi predsednikov občin ter po- slancev. Skoraj celotni raz- govor je bil posvečen razvoju in možnosti razvoja Kozjan- ske, ki kot vemo, sodi med najmanj razvita področja v naši republiki. К(>\.11(Ж BODO ZNIŽALI PREMIJE? Jutri bodo odborniki občin- ske skupščine razpravljali o gospodarskih gibanjih v ob- čini v letošnjih prvih petih mesecih in o realizaciji pro račima. Poleg tega bo ns dneTOem redu tudi vrnite^ komunalnih taks in sklepanje o znižanju premij za mleko Občinska skupščina bo raz pravljala o zaključnem raču- nu temeljne izobraževalne skupnosti in o delu občinske uprave ter sklepala o najemu kredita V višini 1 milijon din za kovaško industrijo v Zre- čah. (dn) IZOBRAŽEVALNA SKUPNOST CE1>.IE — KOMISIJA ZA ŠTIPENDI.IE razpisu.)«' za šolsko letesolj- ske polete — niso bil: poseb- no zadovoljni, ko so trip ameriški astronavt' Scott, McDivitt in Schweikart »ušlii, svojemu spremstvu in se ga temeljito nalezli sovjetskem avionu AN — 22. Pili so viski s sovjetskimi astronavti.. . Na kitajskem -fto nekoliko po- pustile spone, ki so vezale tuje diplomate. Nekaterim^di- plomatom so dovolili potova- ti izven Pekinga. Britanske mu poslaniku obljubljajo, da bo lahko obiskal šanghaj. Kaj obljubljajo sovjetskemu odpravniku poslov, ni zna- no... V Sofiji je bUa med- narodna turistična konferen- ca. Nanjo so Bolgari povabili tudi Kitajce, čeprav so z nji- mi sprti. Toda, ne tistih iz Pelcinga, ampak tiste ćang- kajškove s TajvoTia. Kaj si o tem mislijo v Pekingu, je med drugimi jasno in brez ovinkov povedal Ust »žen Min Ži Bao« ... Nixonov od- poslanec Rockefeller potuje po Latinski Ameriki »z odpr- timi očmi in Mesi«. Toda od- prte so samo oči in ušesa, vrata štirih držav pa so za- prta. Prav tako so mu zaprti stiki z javnostjo, ker bi bilo to nevarno tako za njegove oči kakor tudi za lišesa... V Lagosu, glavnem mestu Nige- rije, so povedali, da je pre- povedano poslušati oddaje bi- afrskega radia, Hkrati so iz- gnali dopisnika britanskega radia BBC, ker je poročal tudi o tem, kaj pravi druga stran. Očitno so Nigerijci še daleč od zmage ... Novi pred- sednik francoske vlade Jac- ques Chaban-Delmas je ponu- di^ bivšemu ministru Pinayu îninistrstvo za finance. Ta se lepo zahvalil za ponudbo, u je ni sprejel, ker meni, da njegovega »zdravila« га go- sundarstvo Francozi ne bi požrli... F Rodeziji so se na referendumu odločili, da bo- do pretrgali vse zveze г Brita- nijo in jeseni oklicali repub- liko. Volitve so bile popolno- ma demokratične — za belce. ' Olilo jih je 80.000. Afričanov je 50-krat več kot belcev, vo- lilo pa jih je samo 10.000. Be- lim rasistom se zdi to popol- noma razumljivo, po svetu pa zmajujejo z glavo nad to »de- mokracijo« Odkod dobiti meso? Nekateri mesarji podcenjujejo živinorejce - »Če bo premalo mesa, bo cena višja!«, taka »saia- monska« rešitev pa škoduje živinorejcem in go- spodinjam Razmer-:- v kmetijst^'u se včasih spreminjajo skoraj ta ko hitro kot vreme. To se seveda odraža tudi v pre- skrbi z živili. Zadeva zato ni le kmečki problerñ, tem- več tudi splošno gospodarsko in družbeno viDrašanje. Primere bi lahko našteva- li vse od čebule in česna do pitanja goved in mesa v me- snicah. S pretiranim ali go- spodarsko neutemeljenim zni- ževanjem cen pri prideloval- cih skoraj vedno čez nekaj časa škodujejo tudi porab- nikom živil. Zaradi pomanj- kanja blaga, ki ga kmetoval- ci niso hoteli ali mogli pro- izvajati za nizko ceno, pro- dajne cene ,y trgovinah in mesecih pretirano poskočijo. V nekaterih krajih, zlasti v, nekaterih občinah na Do- lenjskem, pa tega menda še ne razumejo ali nočejo razu- meti. Pitana goveda še ved- no odkupujejo po znatno TELEGRAMI PARIZ - Novi francosKi premi- er Jacques Chaban-Delmas je se- stavil francosko vlado. Minister za zimanje zadeve je Maurice Schumann. Dosedanji zunanji mi- nister Michel Debré je postal ob- rambni minister. Valéry Giscard d'Estaing pa je postal finančni minister. ' TEL AVIV -- Izi-aelci poročajo, da je njihova vojaška enota na- padla in uničila egiptovsko radar- sko postajo na' drugi strani Su- eškega prekopa. Egiptovski voja- ški predstavnik je zanikal, da bi Izraelci uničili radarsko postajo, češ da tam ni radarskih postaj. BUENOS AIRES — Odpor pro- ti vojaški vladi generala Onganie narašča. Po krvavih neredih v mestu Cordobi je Ongania obliu bil nekaj demokratičnih svobo ščin. MOSK\'A — V Habarovsku so se začela pogajanja med Kitajci in Rusi o pl»\-b,i po skupnih ob mejnih rekah. Ta pogajanja so prvi uradni stik, med državama od leta 1967, ko se je v Harbi- nu sestala mešana komisija za plovbo. DZA.JPUR - V neki indijski vasi je umrlo 43 oseb. več sto pa so jih prepeljali v bolnišnico, ker so pri peki dali po pomoti v pe- civo sredstvo za uničevanje mrč<^- sa namesto sladkorja. NEW YORK - Na sedežu OZN so potrdili prejem peticije, ki jo je podpisalo 54 sovjetskih razum- nikov. V njej se podpisniki ob- račajo na svetovno organizacijo za pomoč, keir se bojijo vrnitve v Stalinove casse zaradi političnega preganjanja nižjih cenah, kot so .se v zadnjih tednih uveljavile drugod. Medtem ko v se- verovzhodni Sloveniji odku- pujejo prvovrstna pitana go- veda — stara od 18 do 36 mesecev — že po 6,20 do 6,80 din kilogram žive teže, plačujejo v Trebnjem le 5,50 din, v Črnomlju od 5 do 5,60 din, v Metliki od 4,50 do 6 din in v Novem mestu od 5 do 6 din. Cene so zad- Tjje dni sicer močno posko- čile, toda — živine ni! Zakaj so cene živine na Dolenjskem toliko nižje? Lansko jesen so odkupo- valci živine pripovedovali — takrat so plačali za kilo- gram pitanega goveda največ 4,50 din — da km&tje ne uporabljajo močnih krmil, za to ima njihova živina velike vampe. Na občini Črnomelj pa sq takrat menili, da se ne bi bilo treba bati po- manjkanja mesa v prihod- njih letih, če bi od kmetov odkupovali boljša mlada pi- tana goveda po 5,,'ïO do 6 din kilogram. To so poveda- li med pogovorom o takrat- nih težavah kmetijskih orga- nizacij, ki so imele pri pita- nju v lastnih hlevih veliko izgubo. Zdaj pa smo spet na kri- žišču in ugibamo, v katero smer jo mahniti. Ali lahko kmetje spitajo več živine, kot je pitajo zdaj, ali naj na Dolenjsko Črnci čedalje bolj nezadovoljni — v zadnjih treh letih .se je povečal odstotek ameriškega črnskega prebivalstva., ki je nezadovoljno s svojim dele- žem pri razvoju glavnih to- kov ameriškega življenja. Po anketi Gallupovega inštituta se je število nezadovoljnih črncev povečalo za 16'Чо. Kot navajajo, 59 "/o anketiranih meni, da so razvojne poti za črnsko prebivalstvo počasne. Le 22 f o anketiranih je bilo zadovoljnih s sedanjim sta- njem. dovažajo živino in meso iz Vojvodine in drugih krajev države, kot menijo nekateri mesarji? Veliko število nakupovalcei v Slveniji In iz drugih krajev države gotovo opo'/ar.ja, da naši mesarji ne bodo dobili živine drugod po nizki ceni. razen, če bodo kupili naj- shibšo in naJcene.jšo. \ kak- šno nteso bodo potem pro dajali? Z nekoliko niž.jo ce- no za slabo meso gotovo ue i bodo koristili porabnikom I mesa. To je že strokovno j dokazano. Z nizko odkupno i ceno živMic pa ne spodbuja- i .fo niti domačih živinore,ice\. ; da bi spitali bol.}šo živinrazumeti in je več delegacij podpisalo listino s pridržki. Na posvetu .je bilo nekaj presenečenj. Predvsem je ge- nerahii sekretar s(»vjetske parti.jt' Brežnjev /.elo ostro napadel kitajske voditelje, če- prav so se bili pred začet- kom posvetovanja dosoviirili. da ne bo nihče napadal no- bene partije — ne odsotne ne prisotne. Toda ob glavni u!»«»tovitvi li.stine — »Nalo ge boja proti. im|>erilaU7.nni« — ki pravi, du se zaostruje boj preti imperializmom iu si- lami socializma, se ,je v bi- stvu vnel pravi spopad. Za sovjetsko partili» je «se- veda koristno, da čimbolj poudarja to /aostrovan,je, ker lahko ua tej osnovi še od- ločne.je poziva k enotnosti partij in vseh naprednih sil. Ta »enotnost« pa pomeni de- jansko priznavanje vodilne vloge sov.ietslie parti,jt' Listina govori tudi o stro- gem spoštovanju načel pro- leteiskega internacionalizma, medsebojni pomoči, enako- pravnosti, suverenosti in ue- vmešavanju v notranje zade- ve. Kljub okupaciji ČSSR je sov.jetska delegacija, ne da bi trenila z očesom, podpisa- la tudi to ugotovitev. V bi- stvu pa se je morala — »vsaj na papirju — odpovedati ta- ko imen(»vani doktrini Brež- njeva, s katero dosti delega- ciji ni soglašale». V .globljem smislu pa sta si stala nasproti dva pola. dvoje stalisč. ki sta ju pona- zarjala prvi sekretar KP če- škoslovaške Husak in član politbiroja CK KP Italije Berlin.auer. Husak .je opravi- čeval okupacijo ĆSSK in očital partijam, ki jo kriti- zirajo, da »površno poznajo položaj«. S tem je zagovarjal komunistično enotnost brez razlik, medtem ko ,)<■ bila Berlinguer jeva teza ta, da so razlike nekaj samo ob sebi umevnega in da ,ie možna enotnost komunističnih par- tij — z razlikami. Sovjetskim voditeljem so tudi ni posrečilo spraviti v listino obsodbe kitajsfc tijc. Kaj .je novega p posvet v >loskvl? p,, d(dgih letih je bilo , na takem posveta p« ozračju v parlamentu, je mogoče slišati raznj nja. »IM-avda« ,}e na j objavila izvlečke iz go, ki niso bili v skladu i lišči sov.H'tske partljskj gaci,}e. Vsak dan s« tiskovne konference za nar.je. Iz tiskovnega od so delili besedila .govori prav se je včasih zgodi so se »kritični« govoril nili za več ur in da ji njihova »naklada« ццј Na mokovski konlj» .je bolj kot kdaj pokazalo, da .)c šoti posla! svetovni sistem, pa prav z-dto ni mogft Finale v Mosli Î___j diti iz enega središča, govoril italijanski i Berlinguer, je monil na deset milijonov i skill delavcev, ki hoće; drugim vedeti, zakaj potrebno okupirati ČSi je govoril Gustav Hus ,je moral računati, di ČSSR tolik» in tolik .jetskih bajonetov. Vs gali so morali račui stanjem, kakršno je P doma. da so nek» predvsem Poljaki, Ce^ žari in Bolgari — raf bližino močp.cga sosed bližino so računali ti" jnuni. toda oni so za' svojili vrstnikov v ^ Evropi predvsem pf^ svojo neodvisnost in i nevmešavanja v potr^ deve drugih. Osebni odposlanec sednika Nixona v ^ Ameriki Nelson R"*^' nima sreče s svojo < po LA. štiri latinskoa« države so tnu zal"! vrata pred nosom, * ; izmed držav, ki ji^ j skal, pa nI njegov tekal nürno. Na kon*^ etape poti se je mot^, ti z uiugvajskimi voo letovtš;4i inulta íí^'. ker jt' bilo v »prevroče«. Vse to da 7I).\ oziroma n,)''?" litika do 1Л še nikol' tak<» nepriljubljena * ski Ameriki Toda z« ni znameni ki bi bi bil Washington nieliito soioiiifniti tedenski notranjepolitični pregled - tedenski notranjepolitični pregled á ^IL ADI O KM ET UST V L — Na sobotni konferenci Zveze mla- dine Slovenije so poudarili, da je treba prisluhniti željam kmetov, da izboljšajo svoje gospodarjenje. Ugotovili so, da sedanje kmetijske organizacije ne ustrezajo kmetom. Zadruge naj bi upravljali le kmet- je v sodelovanju s kmetijskimi strokovnjaki. Kmečki mladini je treba omogočiti strokovno izobra- ževanje, Preprečiti kaže drobljenje kmetij, ki so v poprečju že zdaj premajhne, da bi na njih lahko moderno gospodarili. Po nekaterih predlogih naj bi posestvo podedo- val tisti izmed otrok, ki ostane pri starših. Kmetje naj bi lahko ku- povali kmetijske stroje po enakih pogojih kot družbena posestva. Urediti bo treba čimprej zdrav stveno in pokojninsko zavarova- nje kmetov s takimi prispevki, kot jih bodo zmogli. Prav tako je nuj- no urediti trg s kmetijskimi pri- delki, ker so cene enkrat prenizke, da se kmetu ne splača delati, dru- gič pa previsoke, da jih potrošniki ne zmorejo. ■ SKUPŠČINA JUGOSLOVAN- SKIH NOVINARJEV — V Ohridu je bila prejšnji teden skupščina Zveze novinarjev Jugoslavije. Za novega predsednika Zveze so izvo- lih Dragoljuba -Budimovskega, glavnega in odgovornega urednika »Nove Makedonije«. Pred skupščino, prejšnji torek, je predsednik republike Tito spre- jel na Brionih predsedstvo Zveze novinarjev ter direktorje, glavne in odgovorne urednike časopisov, RTV in Tanjuga. Ob tej priliki je Tito dejal, da so naš tisk, radio in televizija dosegli lep napredek. Hkrati je poudaril, da je bistveno važno, da ima novinar vselej pred očmi, koliko bo njegov članek pri- pomogel ne samo k poučenosti Kmetom enak položaj ljudi, ampak tudi, ali in v kolikšni meri bo konstruktivno vplival na splosno. ■ KR.AIGHER OBISKAL KLI- NIČNE BOLNIŠNICE — V četr tek prejšnji teden je predsednik skupščine Sergej Kraigher obiskal ljubljanske klinične bolnišnice, si ogledal prostore in se seznanil s problematiko bolnišnic. Predstav- niki bolnišnic so Kraigherja obve- stili, da bodo letošnje leto končali brez izgube. Z vso močjo gredo klinične bolnišnice v modernizaci- jo. Vendar pa so v razgovoru pou- darili, da samo Ljubljana ne mo- re vzdrževati tega zavoda, ki mar sikaj dela za vso Slovenijo, zato ga mora tudi financirati vsa re- publika. ■ OBDAVČITEV РКЕЛ LSO- KI H OSEBNIH DOHODKOV - Odbor za gospodarstvo republiške- ga izvršnega sveta je obravnaval predlog za izdajo zakona o druž- benem usmerjanju delitve dohod- ka. Po tem zakonu naj bi progre- sivno obdavčili osebne dohodke v delovnih organizacijah, ki bi pre- segli z zakonom predvideno stop- njo. Davek bi torej plačevale tiste delovne organizacije, ki si privo- ščijo izjemno visoke osebne do- hodke. m HRKAČEV PAJDAŠ ARETI RAN — V Stuttgartu v Zah. Nem- čiji so aretirali Anteja Penavića, ki je skupaj z Miljenkom Hrkačem lani nastavil bombe v beograjskem kinematografu in na beograjski že lezniški postaji. 13 ŠE ZASEBNI KAMIONI? Dne 1. julija bo začel veljati za- kon, po katerem zasebni prevoz niki ne smejo imeti več kot 5-ton- skih kamionov. Vendar je slišati, da se zvezni izvršni svet ukvarja z mislijo, da bi predlagal zvezni skupščini, naj bi odložili uveljavi- tev tega zakona do konca leta. Ta- ko bi se izognili raznim zapletom in utegnili poiskati boljšo rešitev. Podaljšanje tega roka je zahteval tudi slovenski poslanec Milan Ko- ži^h WASHINGTON - Bivši :uner: ški obrambni minister Clirk M Clifford je zahteval od Nixona. naj' do konca prihodnjega lela od pokliče iz Vietnama v.se ameri ške kopenske čeie. Zdaj je v Južnem Vietnamu nad pol mili- jona ameriških vojakov- ISTANBUL - Dvr. ameriška ru- šilca sta se po štiridnevnem kri- žarjenju vrnila črne.ga morja. Tja sta odpUihi, da hi »поки^лЈн nmeri.ško rUJCI SE MORAJO RAVNATI PO bAVNiH PREDPISIH JOGOSLAVIJE ^je s 1. stram) i cestno prometnih ^fla lažje formalne ^ go opozorili p jleg ^јђ državljanov tu- Пијсе^. V interesu * да tem področju f^vzeli zoper tujce i/^ugih preventivnih ^ivnih ukrepov po r^iteriju kot zoper ^Ice državljane. Ra- f^a je, da sleherne- l^jja tako našega L kot tujca ne mo- liti, v čemer je de- lyemalo pomoči od Jjbčanov. ^eni, da tujcev pri ^ju prometne varno- ¡olerirajo in da ne zoper nje šele te- p ie povzročijo pro-^ nesreče, kot navaja omenjenega članka. , s®o, cla je tak od- , tujcev prispeval v peri k rezultatu, da skupnega števila 2.657 ЛЈћ nesreč na območ- j¿e regije v pretek- ih povzročili (zakrivi- g le 48 prometnih ne- 51,8 odstotka od tega telesnimi poškodbami I samo z materialno šicodo. Znano je, da kršilci cest- no prometnih predpisov ze- lo redkokdaj priznajo svoje napake, mnogi se neopravi- čeno izgovarjajo na druge udeležence prometa in milič- nike obsojajo, čeprav opra- vičeno zoper nje ukrepajo. Značilno je tudi to, da naši vozniki in tudi drugi obča- ni obsojajo, če miličniki ne ukrepajo strogo zoper "tuj- ce za taka dejanja, za kakr- šna tudi naše državljane le opozarjajo. Delo organov za notranje zadeve je javno, kar določa osmi člen Temeljnega zako- na o notranjih zadevah. Me- nimo pa, da je dolžnost no- vinarjev, da objavljajo infor- macije na podlagi objektiv- nih podatkov, za kar smo jim vselej pripravljeni nudi- ti potrebne podatke. Uprava javne varnosti Celje PO SLEDI GORENJA Vaša priložnost! Brez odlašanja sledite izdelkom Gorenja. Sodelujte v tej nagradni igri. Pošljite na naslov tovarne razglednico svojega kraja. Na razglednico napišite n ^eg svojega naslova številko garancijskega lista izdelka Gorenje, ki ga imate. Če izdelka nimate, pa četudi ga ne name- ravate kupiti, pošljite samo razglednico s svojim naslovom na »GORENJE« tovarna gospodinjske opreme VELENJE (Po sledi Gorenja) Vsaka beseda v ina- lem oglasu stane 0,50 Ndin (za naročnike) in 0,6(» Ndin (za vse dru ge) Ob posredovanju naslova v upravi lista zaračunamo še dodat- nih 1,00 Ndin; za ogla se pod šifro pa po 2,00 Ndin ENODRUŽINSKO hišo s pritikUnami, lahko takoj vseljivo zelo poceni pro- dam, Aškerc, upokojenec, Bukovžlak 68, Teharje. POSESTVO v Zabukovci 6500 kv. m zemlje prodam. Slavko Grčar, Zabukovica 52. DOBRO ohranjen vzidljiv štediilnik prodam, t Celje, Ipavčeva 16. OSfeBNI avto fiat 600 ugod- no prodam za 600.000 Sdin. V račun vzamem tudi mo- torno kolo. Ogled vsak dan popoldne pri Petru Kumar, Dobertoša vas 81, Šempe- ter v Sav. dolini. TELEVIZOR, skoraj nov, prodam zaradi seUtve. Zin- ka Pečnik, Breg 72, Polze- la. HIŠO prodam. Fani Hribar, Teharje 7. KUHINJSKI ■ štedilnik in močno žensko kolo pro- dam. Naslov v upravi lista. HLADILNIK Himo, brezhi ben, ugodno prodam. Ce- sta na grad 38. KOMBINIRAN stroj s pri klflučki, skobelnik, krožno žago, brusilnik, vrtalno gla\'o, sadni mlin — 100 in 50 specialno sadno sti- skalnico na vzmet prodam. Jakob Pilih, Trnovlje 203, Celje. MOPED Tomos T-12 ugodno prodam. Ogled v popoldan- skem času. Celje, Ulica Moše Pijade 8. FIAT 750 prodam. Cesta na .grad 60. DOBRO ohranjen dvosedežiru motor moped in fotoapa- rat Flexsezeto prodam. Ce Ije, Oblakova 3. KREDI-:NCX) in omaro pro- dam. Nf"ilov v upravi li.sta. PRALM stroj s centrifugo prodam. Irena Kelhar. Ce- lje, Trubarjeva 46. AVTO znamke VW dostavni in avto Magirus DeutK pro- dam. Vprašati vsak dan od 18.—19. ure. Celje. Čo- pova 4/4. 2 ENOSOBNI stanovanji s pritiklinami takoj vseljivi v središču mesta prodam. Informacije pri Žagar, Gregorčičeva 1. POSESTVO 3 ha zemlje, sa- dovnjak prodam za 1,¡>00.000 din. Jožefa Kladnik, Vel. Grahovše 24, Vrh-Laško. 5-TONSKl špedicijski tovor- njak ugodno prodam, even- tuelno ga oddam v najem. Naslov v upravi lista. FIAT 600 ugodno prodam, vzamem tudi ček za grad beni . material. Prevolnik, Cesta v Laško 9 (Polule) Celje. TRAKTOR Lindner — av atrijski 25 KM, eno leto rabljen, v pogonu na vsa štiri kolesa s prikolico Ki- per, z dvobrazdnim obra- čalnim plugom, kosilnico z žetveno napravo in izruva- čem krompirja, prodam. Franc Orel, Brezje 20, Mo- zirje. ŠPORTNI otroški dobro oh- ranjen uvožen voziček pro- dam. Vera Schmid, Celje, Adamiče\'^a 9. DVOSOBNO komfortno sta- novanje s pritiklinaani in del vrat, vseljivo po dogo- voru prodam. Informacije daje: Leskovšek, Maribor- ska C. 111, Celje HIŠO v spodnji Savinj--ki dolini kupim. Anton Ciga- le, Potok 11, Nazarje. KOTEL za ž^anjekuhu in enofazni elektromotor ku- pim. Naslov v upravi lista. ŠIVIIUSKO pomočnico za vsa fina dela in vajenko sprejmem. ^ Sonja Dotti, žensko krojaštvo, Celje, Trubarjeva 11 a. TRIČLANSKA družina išče sitanoivanje po možnosti v Celju, štorah ali Šentjur- ju. Plačilo za eno leto vna prej. Franjo Kalamiza. Pe- kama štore. 1000 DIN nagrade nudmi ti- stemu, ki mi poišče praz- no občinsko stanovanje. Odločbo preskrbim sama. Naslov v upravi lista. VEĆ.TO neopremljeno sobo v Celju iščem. Naslov v up- ravi lista. MLAD bodoči zakonski par išče opremljeno ali neop- remljeno sobo, ali manjše stanovanje. Naslov v upra- •vi lista. POŠTENO nameščeiiko sprej- mem k sostanovalki. Ašker- čeva 16/1. nadstropje OPREMLJEN'O sobo oddam ženski. Kidričeva 20. pri samopostrežni restavraciji i DN'OvSOIîNO k'>mfor.no --a ncvanje v buÄ , .■■■i -i . dinji zamenja.'ii /a »{лпо vanje v centru ali na Oi .•- ku. Keluc, Ulica Franke h -vsikih žrfev 30 9. V CELO OSKRBO dam dve- inpolletno pimčko. Plačam dobro. Zglasiie se pri Ani Memik, Začre; 'M. skofja vas. LLDMK LEDINEK i/ Letu ša 29, Šmartno ob Paki opozarjam vsakogar, da ni- sem plačnik dolgov, ki jih dela moja žena Pavla Le . dinek CŠCE;>i ZlD.ViiSKO podjetje, ki bi imelo interes zgra- diti hišo od tretje laze na prej. Delo naj bi se začelo v mesecu juliju. Hiša stoji na Spodnji fiudinji, Jož-e Topolšeik Celje, Smrekar- jeva 8. K.AMNOSEK Ma^r.m Pevec. Šentjur 216, izdeluje na- grobne spomenike, oken- ske police in strešno dvo- rezno cementno opeko ter vsa v stroko spadajoča dela DVAKRAT teden-sko vzamem pomoč v go.spodin.istvu. Zglasite se po 1«. uri. Vera Schmid. Celje. Ada- mičeva 9 MARIBORSKA CESIA I opravlja vsa lapolniška pohi štvena in «vtnniobilsku 4. čUmiu statuta Združenega le/niške.ga transportnega pod,iet,ia Ljubljanj ;M. člena pravilnika o delovnih raznu'rjih ђ .športnega pod.jotja Maribor RAZGLASA kadrovsko-splošna služba pri Transportu podjetju Maribor prosta delovna mesta: — večjega števila delavcev /a poklic: _ PREMIKAČA, - ZAVIRAĆA, - KRETNIKA v pr(»metni sekciji ¡Viaršbor in CleJ.ic. Ti športnega pod.jetja Maribor i Pogoj za sprejem na delo: ^ — popolna osemletka uzjemonia tudi 119I polna osemletka s po.s^ojem, da kandte uspešno opravijo testiranje pri konH Transportnega podjetja Maribor» ^ — odslužen vojaški rok — starost do 21 let — splošna in posebna zdravstvena in psihiè sposobiìost, ki jo ugotovi železniški zdn stveni dom v Mariboru. Sprejeti kandidati bodo zaradi izpopolnit teoretičnega in praktičnega znanja obiskov 3-mesečni tečaj. Samska stanovanja so na voljo. Ponudbe sprejema kadrovsko-splošna siui pri Transportnem podjetju Maribor do 15., lija 1969 in jih dostavite na naslov: Transportno podjetje Maribor, kadrovsi splošna služba Maribor, Kopitarjeva ul. 5. , 31. ~ Da. a tam v dolini, pred prijaznim nase- ljem, je stal miličnik ... Kdo ve, kaj ga je prav tedaj pičilo. Zapiskal je. - Paradižnica ni vedela, kaj bi. Pritisnila je na plin, zdrvela med hišami naselja in se v stiski zatekla skozi široka vrata na prostrano dvorišče. Zaustavila se je na koncu dolge vrste avtomobilov, ki so, kdo bi vede! zakaj, stali tam ... - Ni opazila takoj gospa Paradižnica, da so vsi ti avtomobili imeli tablico »L«! Postalo pa ji je kmalu marsikaj razumlji- vejše. Iz avta poleg nje so namreč pravkar izstopili trije možakarji z beležnicami v rokah Tebi nič, meni nič so sedii k Paradižnici v avto. Klari se je posvetilo! Komisija za šoferske iz- pito! Okamenela je In tedaj, da je bila zmešnjava popolna, se je pred vrtnimi vrati poja^' ličnik. - Seveda, druge poti iz zagate ni I''' s komisijo naravnost na izpit. Paradižnica i drdrala z mrkimi možakarji na vožnjo točno tako se je odigralo vse skupaj ^ nutka, ko je Paradižnik visoko v gorah fotografski aparat, da bi slikal svojo ženo^^ JIMJA: а.ОИ rt>'''l;!^tinêja. 9.35 »Morda í 10.15 Рп vas do- nc Jporoôila Turistični uf, tuje goste. 12.30 Kme- jd . Vrtnarstvo 12.40 o»''* in potoke. 13.30 Fripo ¿ja '' 14.35 Naši poslu »Äo' in pozdravljajo. if'Lni intermezzo. 16.00 Gl»®^ vas. 18.15 Zvočni i^J zabavni gla.4bi. 19.0П jI) otroci! 19.15 Minute z if^ Pavla Kosca 2400 li^ sloveaskih skladateljev ff orni zbor RTV Ljubi j a Oddaja o morju in po 22.15 »Ples z Bleda«. 28. JUNIJ.A: 8.08 Sö'^jnatineja. 9.05 Počitni- ^tovanje od strani do ^20 »Cez travnike zele- i ,5 pri vas doma. 11.00 Po- Turistični napotki za tu- ^ 12.30 Kmetijski nasveti L Janez Saksida: Spravilo, ^ in skladiščenje pivovar- [¿mena. 12.40 Z domačimi Lv in pevci. 13.30 Priporo- f^ .. . 15.20 Glasbeni in- ^ 16.00 Vsak dan za vas. ^enio v kino. 18.15 »Top- 19.00 Lahko noč, otroci! ¡íiiiute s triom Lojzeta Sla- ljOQ Sobotni večer z naoo- jieein Borutom Mencinger- j2,15 Oddaja za naše izise- VTDEU.A, 29. JUNIJA: 4.30 ¡Dobro jutro! 8.05 Radijska 9 otroke — Miroslav Košu- jtirje fantje — miizikantje«, ^noert iz naših krajev. Se pomnite, tovariši ... a) I Zofko: Od zgodnje mlado sil med revolucionarji, b) -Marija Dolenc — Spela; Delovni tabor Doma visokošolk. 10.30 Pesmi borbe in dela. 10.05 Naši poslu Salci čestitajo in pf>zdravljajo — vmes ob 11.00 Poročila — Turi- stični napotki za tuje goste. 13.30 Z novimi ansambli domačih viž. 15.30 Humoreska tega tedna — G. Viktor: Nočni razgovori. 16.05 »Po domače«. 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Jugotonove glasbene razglednice. 20.00 V nedeljo z\'e- čer. ii.lS Zaplešimo ob glasbi ve- likih orkestrov. ■ H)NEI)EUI:K. 30. ЈГМЈЛ: 8.08 Glasbena matineja. 9.05 Za mlade radovedneže. 10.15 Pri vas doma. 11.00 Poročiia — Turistični napotki za tuje goete. 13.30 Kme- tijski nasveti — Inž. Milena Lek- šan: Gojenje višenj v sadnih vrto- vih. 12.40 Majhen koncert pihal- nih orkestrov. 13.30 Priporočajo vam . . . 14.35 Naši poslušalci če- stitajo in rozdravljajo. 15.20 Glas- beni intermezzo. 16.00 Vsak dan za vas. 18.IT »Signali«. 19.00 Lah- ko noč, otroci! 19.15 Minute z ansamblom Borisa Franka. 20.00 Koncert zbora RTV Beograd p. v. Borivoja Simiča. 22.15 Za lju- bitelje jazza. ■ rOKKK, 1. JULJJA; 8.08 Operna matineja. 9.05 Počitniško popotovanje od strani do strani. 10.15 Pri vas doma. 11.00 Poroči- la — Turistični napotki za tuje goste, 12.30 Kmetijski nasveti — Jože Kregar: Vrt v juliju. 12.40 Slovenske narodne peemi. 13.30 Priporočaja vam ... 15.20 Glasbe- ni intermezzo. 16.00 Vsak dan za vas. 18.15 V torek na svidenje! 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Mi- nute s .pevcem Francem Korenom 20.00 Radijska igra — Andrej Szj-pulski: »Striček Albert«. 20.45 Glasbeni Intermezzo. 22.15 Jugo- slovanska glasba. ■ SRED.*, 2. JVLMA: 8.08 Gla.sbena matineja. 9.05 Pisan svet pravljic in zgodb. 10.15 Pri vas doma. 11.Oo Poročila — Turi- stiéni napotki za tuje goste. 12.30 Kmetijski nasveti — inž Jelka Hočevar: Samosevci in poletna njivska higiena. 12.40 Od vasi do vasi. 13,30 Priporočajo vam . , . 14.35 Naši poslušalci čestitajo tn pozdravljajo. 15.20 Glasbeni In- tennezzo. 16,00 Vsak dan za vas. 17.05 Mladina sebi In vam. 18.45 Kulturni globus. 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Glasbene razgledni- ce. 20.00 Koncert opernih melo- dij. 22.15 S festivalov jazza. ■ CKTKTKK, 3. JtLIJ.4: 8.08 Glasbena matineja. 9.05 Počitni- ško por-otovanje od strani do .strani .10.15 Pri vas doma. 11.0« PoročUa — Turistični napotki za tuje goste. 12.30 Kmetijski nasve- ti — dr. Vilko Masten: Nova po- ta v varstvu rastlin. 12.40 Pesmi jugoslovanskih narodov. 13.30 Pri- poročajo vam . . . 14.05 Mladina poje. 15.20 Glasbeni intermezzo. IC.OO Vsak dan za vas. 17.05 če- trtkov večer domačih pesmi in napevov. 21.00 Literarni vei er — Lirika revolucije. 21.40 Glasbeni nokturno. 23,05 Literami noktur- no — Oskar Davičo: Molčanja. líDKLJA, 29. JUNIJA IBŒTIJSKA ODDAJA . V IBD2-\R,šČINI ( Beograd ) JKEOCILA JRT