KOPER — 15. SEPTEMBRA 1961 ^ POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI * LETO X. ŠTEV. 38 VISOK OBISK V KOPRSKEM TOMOSU IN POSTOJNSKI JAMI GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA KOPRSKEGA OKRAJA ;edsednica cejlonske vlade Sirimavo Bandaranaike s spremstvom v Kopru in Postojni — V spomin na obisk je kolektiv Tomosa podaril visoki gostji moped V petek minuli teden je bila na obisku v koprskem okraju predsednica cejlonske vlade, gosna Sirimavo Bandaranaike, ki se je po končani beograjski konforcnci nevezanih držav zadržala pri nas v gesteh še nekaj dni. Dopoldne si je v spremstvu predsednika 0I>0 Koper Albina Dujca. sekretarja OK ZKS Koper Alberta Jakop.iča-Kajtimira, Lidije Sentjurc in Vide Tomšičeve ter direktorja Tomosa Franca Pečarja ogledala tovarno motornih vozil, nato pa sc je s spremstvom odpeljala v Postojno, kjer so se ugledni gostje zadržali na kosilu, si ogledali podzemeljske lepote Postojnske jame in se nato odpeljali na Bled. Gospa Bandaranaike si je v soboto s spremstvom ogledala se letošnji Zagrebški velesejem, nato pa odpotovala z letalom na Ceylon" PET TISOČ LJUDI NA PROSLAVI V ILIRSKI BISTRICI S V V Svečanosti in ljudskega veselja za 20. obletnico vstaje in revolucije v Ilirski Bistrici so se udeležili številni bivši borci, ki so sodelovali v boju na snežniškem in brkinskem področju Slavnostni govornik je bil tovariš Albin Dujc, predsednik OLO Koper Po končani konferenci nevezanih držav v Beogradu je večina visokih gostov odpotovala domov, kamor so jih klicale nujne državne zadeve, dober del pa jih je še ostalo in so si ogledali nekatere naše kraje. Zanimali so se predvsem za razvoj našega gospodarstva in za možnosti nadaljnje krepitve sodelovanja na vseh področjih med njihovimi državami in našo deželo. Za zaključek so se vsi udeležili otvoritve in ogleda letošnjega jesenskega zagrebškega velesejma, nakar so odpotovali v svoje domovine. Med slednjimi je bila tudi predsednica vlade daljnega Cey-lona Sirimavo Bandaranaike, ki1 je pogumno zavzela mesto svojega pokojnega moža, padlega v podlem atentatu zaradi svojega naprednega stališča in politike ne-^ivisnosti, svobode in enakopravnih odnosov. Gospa Bandaranaike je bila na beograjski konferenci deležna posebne pozornosti zaradi svojega pretresljivega poziva k miru in sožitju med narodi: »Govorim tudi kot žena in kot mati, ki se boji vojne, ki se boji, da bo njen sin padel v vojni ali pa OBVESTILO TVD Partizan Koper obvešča vse svoje člane, da bo pričetek redne vadbe 18. septembra. Urnik bo objavljen do 15. septembra na oglasni deski društva. Odbor TVD Partizan Koper Poslej povsod V nedeljo je sprejel predsednik republike maršal Tito v prostorih delavske univerze v Zagrebu vsakega posebej stalnega dopisnika »Avanti!« v Beogradu in ravnatelja milanske izdaje časopisa »Unita«. Odgovarjal jima je na vprašanja, ki v glavnem zadevajo delo in pomen beograjske konference in razvoj mednarodnega položaja. Predsednik Tito je v svojem odgovoru ugotovil, da je konferenca odlično uspela, čeravno so nekateri prerokovali, da bo prišlo na njej do ve-nesoglasij. Poudaril je, da so HM! njej dosegli popolno enotnost po-¡fiedov o vseh najvažnejših vprašanjih in da je uspeh konference presegel vsa pričakovanja. Po mnenju predsednika Tita bodo imele ideje, ki so jih strnili v dokumente konference, močan vpliv na druge države, ki se iz raznih vzrokov niso udeležile konference, posebno v skupnih akcijah v borbi za mir. Maršal Tito je dodal, da bodo države udeleženke na 'konferenci v Beogradu zavzele na XVI. zasedanju generalne skupščine enotno stališče v vprašanjih, o katerih so razpravljali na konferenci v Beogradu. O vprašanjih, ki bodo na dnevnem redu prihodnjih zasedanj OZN, pa se bodo voditelji držav predhodno sporazumeli, da bi lahko enotno nastopali. O prenehanju poskusov z -jedrskim orožjem je predsednik republike dejal, da do tega mora priti, ker je proti temu ves svet, V odgovoru na vprašanje, kakšen vpliv bo imela konferenca na delavsko gibanje in na mednarodni položaj, pa je dejal, da konferenca ne bo vplivala samo na spremembo politike v smeri utrditve miru in rešitve raznih vprašanj, temveč da je tudi velikega idejnega pomena, zakaj vse države, ki so sodelovale na konferenci, so pokazale ^stremljenje po pozitivnem razvoju l^kednarodnih odnosov, kar bo imelo ^■Sekakor vpliv tudi na njihov notranji razvoj. Maršal Tito je naglasll, da je glavni pomen konference za razvoj mednarodnega položaja v tem, da je data velikim silam vedeti, da v Beogradu ni bil ustanovljen noben blok, temveč se je ustvarila močna skupna sila, ki ima lahko veliko vlogo že sedaj in bo v prihodnje še večja. »Kajti,« je poudaril maršal Tito, »ne umrl zaradi njenih posledic po dolgih mukah, kar bi bilo še huje...« Gospa Bandaranaike je po končani konferenci odpotovala s svojim spremstvom iz Beograda na Brione na kratek oddih, nato pa je minuli petek prispela v Koper, kjer si je dopoldne ogledala tovarno Tomos. Na vsej poti po koprskem okraju so visoke goste sprejemali in prisrčno pozdravljali prebivalci, povsod je bilo polno cvetja, zastav in slavolokov. Pred vhodom v tovarno Tomos so goste pričakali predstavniki oblasti in političnih organizacij naše republike in koprskega okraja. Med niimi so bili Vida Tomšičeva, Marija Vilfanova, Jože Ingolič, Albert Jakopič s soprogo, Albin Dujc, Franc Pečar in drugi. Ko je visoka cejlonska gostja v spremstvu članice Zveznega izvršnega sveta Lidije Šent-jurčeve prispela pred Tomos, sta ji pri vhodu v tovarno zaželela prisrčno dobrodošlico predsednik koprskega okraja Albin Dujc in direktor Tomosa Franc Pečar, članici tovarniškega delovnega kolektiva pa sta ji poklonili prelepa šopka cvetja. Po podrobnem ogledu tovarniških prostorov in proizvodnega procesa je delovni kolektiv podaril visoki gostji motorno kolo Co-libri, s čimer ji je pripravil vidno veselje. Vzradoščena je izjavila, da se bo z njim vozil njen sinko. Svoje vtise je gospa Bandaranaike vpisala tudi v Tomosovo spominsko knjigo, nato pa se je s svojim spremstvom odpeljala v enoten nastop gre samo za 25 držav. Prepričan sem, da jih bo v bodoče še 25 in celo več. Te države bodo v OZN upoštevale sklepe beograjske konference.« Na koncu svojega odgovora dopisniku »Unita« je predsednik republike dejal, da meni, da so državni odnosi med Italijo in Jugoslavijo zelo koristni tudi za narode naših dveh držav in za delavsko gibanje. Ne verjamem, -da bi v italijanski vladi bil kdo, ki ne bi odobraval politike realističnega upoštevanja medsebojnih interesov. Želel bi še reči, da se bomo mi s svoje strani še vnaprej trudili, da imamo z Italijo čim boljše odnose. Mi želimo in vedno bomo želeli, da bi bili tudi glede sodelovanja med delavskimi gibanji odnosi čim boljši.« Postojno, kjer je visoke goste na Titovem trgu pričakalo nad dva tisoč ljudi. Prisrčno so pozdravili prijatelje z daljnega Ceylona, pionirji pa so predsednico obsuli s šopki cvetja. Ogled podzemeljskih lepot Postojnske jame je na vse napravil izreden vtis, kar so tudi izrazili v spominski knjigi. Kolektiv Postojnskih .jam je gostom 'izročil tudi svoja spominska darila, nakar so se odpeljali proti Ljubljani in naprej na Bled. Že minulo soboto zvečer je bila Ilirska Bistrica odeta v slavnostno obleko. Brez števila zastav je vihralo po vsem mestu, posebno pa ob spomeniku padlim borcem NOB, grobnici in po vsem hribu nad spomenikom, kjer je stala slavnostna tribuna. Z vseh strani koprskega okraja pa tudi številni udeleženci iz sosednega reškega področja so se vsuli k spomeniku in na hrib nad njim mladinci. Poldrug tisoč jih je bilo, med njimi ena tretjina tabornikov iz Ilirske Bistrice in bližnjih krajev reškega okraja. Prišli so po partizanskih poteh in se zbrali pred spomenikom, kjer je bila spominska svečanost, na kateri je govoril polkovnik JLA Jože Šeme, ki se je kot bivši komisar Tretje prekomorske brigade udeležil zaključnih bojev pri Ilirski Bistrici, v katerih je IV. armada JLA zlomila strahoviti odpor 97. nemškega armadnega korpusa in nato naglo napredovala prek Postojne proti Trstu. V teh bojih je okoli Ilirske Bistrice padlo 284 borcev JLA, ki zdaj počivajo v skupnem grobišču nad spomenikom. Tako je ta sveta zemlja prepojena s krvjo pripadnikov vseh jugoslovanskih narodov in iz nje zrasla svoboda nas in naše potomce obvezuje na globoko hvaležnost do njihove velike žrtve. To hvaležnost in ponos nad neupogljivim pogumom naših borcev, ki so pred dvajsetimi leti začeli na videz brezupen boj proti sto in tisočkrat močnejšemu sovražniku, so že v soboto zvečer lepo pokazali tudi številni kresovi, ki so goreli po vseh večjih vrhovih okoli Ilirske Bistrice. V nedeljo dopoldne pa se je na velikem zborovanja in proslavi zbralo od vsepovsod na hribu nad spomenikom okrog pet tisoč ljudi. Med njimi so bili številni bivši borci, ki so v vrstah NOV sodelovali v bojih na področiu Ilirske Bistrice, številni revolucionarji in aktivni graditelji nove družbe, veliko domačinov in posebno mladine, med katero je bilo zlasti opaziti tabornike v značilnih oblekah in odrednimi za- V NEDELJO NA PROSLAVO V GORIŠKA BRDA V nedeljo bo veliko partizansko slavje v Gonjačah v Goriških Brdih, kjer bo pri novem spomeniku slavnostno zborovanje, katerega se bo predvidoma udeležilo okrog 15 tisoč ljudi. Po novi cesti od Plav na Soči pa do Dobrove v Brdih bo na stotine vozil popeljalo udeležence k spomeniku. Proslavo so organizirali v počastitev 20. obletnice vstaje, 18. obletnice goriške fronte in 14. obletnice priključitve Slovenskega Primorja k Jugoslaviji. stavami. Med gosti na slavnostni tribuni so bili med drugimi tudi predstavniki JLA, podpredsednik republiškega odbora Zveze sindikatov Slovenije Leopold Krese-Jošt, sekretar OK ZKS Gorica Tine Remškar, predsednik OO SZDL Koper Gustav Guzej, 'Predsednik OO Zveze borcev Koper Ivan Mavsar, predsedniki občinskih ljudskih odborov in predsedniki občinskih odborov SZDL ter sekretarji ZK iz občin Opatije, Reke, Izole, Kopra, Sežane, Postojne in Hrpelj. Mešani pevski zbor iz Postojne in vojaška godba postojnske garnizije sta pela in igrala borbene partizanske pesmi. Po uvodni Internacio-nali je zborovanje začel sekretar občinskega komiteja ZK ilirsko-bistriške komune Ivan Valenčič-Savo, ki je nato dal besedo slavnostnemu govorniku, predsedniku OLO Koper Albinu Dujcu. ' Na kratko je ta orisal vstajo in potek revolucionarnih bojev Primorcev, zaključne bo^e za osvoboditev, naše napore za zgraditev novega življenja in socialističnih odnosov v osvobojeni domovini, nato pa še položaj v svetu s posebnim ozirom na pomembno vlogo naše države v boju za mir in enakopravne mednarodne odnose, kar ie posebno prišlo do veljave na konferenci nevezanih držav, ki se je pravkar končala v Beogradu. Za tovarišem Dujcem je govoril še polkovnik Šeme. nakar so postojnski pevci in godbeniki z izbranim sporedom obogatili prireditev, med katero so domači mladi recitatorji vpletli nekaj lepih deklamacij. medtem ko so predstavniki oblastvenih organov in množičnih organizacij noložili številne vence na skupno kostnico padlih borcev nad spomenikom. Popoldne je bilo v mestu in najbližji okolici veliko ljudsko slavje, na športnih igriščih pa številna tekmovanja in prireditve. OBVESTILO Stanovanjski sklad občine Izola ima namen, glede na vedno večjo potrebo, izgraditi določeno število garaž za osebne avtomobile. Investitor bi oddajal garaže v najem. Pozivamo vse lastnike osebnih avtomobilov, ki so interesenti za garaže, naj se javijo do 20. septembra 1961 pri Stanovanjskem skladu, Izola, Industrijska ulica 7, Tisoči domačinov in gostov od vsepovsod so v nedeljo proslavili 20. obletnieo vstaje in revolucije naših narodov v Ilirski Bistrici. Na sliki: udeleženci množičnega zborovanja med polaganjem vencev na skupno kostnico padlih borcev IZJAVA PREDSEDNIKA TITA DOPISNIKOMA LISTOV »AVANTI« IN »UNITA« O BEOGRAJSKEM SESTANKU NEVEZANIH DRŽAV M-:' Predsednica cejlonske vlade gospa Sirimavo Bandaranaikc si je minuli petek ogledala tudi lepote Postojnske jame, kjer jo je prestregel fotografski objektiv našega reporterja Poslanci miru Takoj po končani beograjski konferenci nevezanih držav so štirje državniki odpotovali po naročilu konference, da izročijo predsedniku ZDA Kennedyju in sovjetskemu premieru Hruščevu poslanici konference, s katero ju nevezane države pozivajo, naj v osebnem stiku rešita vse sporne zadeve med obema blokoma. Tako je predsedniku ZDA Kennedyju izTočil poslanico konference indonezijski predsednik Sukamo, medtem ko je bil pri predsedniku ministrskega sveta Sovjetske zveze indijski premier Nehru. V Moskvi so za to priložnost celo priredili dan indijsko-sovjetskega prijateljstva. Na proslavi je Hru-ščev pozitivno ocenil beograjsko konferenco in dejal, da je bilo čutiti v njenem vzdušju plemenito zaskrbljenost za usodo človeštva. Po vrnitvi v New Delhi je Nehru izjavil, da je prepričan, da se bosta Kennedy in Hruščev sestala. Ponesrečen atentat na De Gaullea Za las je manjkalo, da se ni francoskim ultrasom minuli petek zvečer posrečil atentat na predsednika republike De Gaullea, ki je imel veliko srečo, da je pod njegovim avtomobilom, s katerim se je iz Pariza peljal v svojo letno rezidenco, eksplodiral samo deto-natorski naboj in delno poškodoval avto, medtem ko štiri kilograme plastika ni eksplodiralo zaradi slabe priprave, zakaj eksploziva je bilo dovolj, da bi lahko •dnesel v zrak veliko hišo in ne samo avtomobil. Dogodek je bil vzrok, da so se francoske oblasti le zganile in pošteno stopile na rep ultrasom. Ugotovili so, da je bil atentat naročen iz Alžira. Aretirali so atentatorja, tri generale in vrsto pripadnikov tajne vojaške organizacije ultrasov, pri katerih so našli -omembno proti-državno gradivo. Niti zarote vodi' je tudi v Francovo Španijo. Nadaljevanje poskusov z jedrskim orožjem V Sovjetski zvezi so no prekinitvi moratorija izvedli že šest jedrskih poskusnih eksplozij, medtem ko v ZDA obljubljajo prve podzemeljske poskuse z atomskimi bombami čez kakšen teden dni. Z vsega sveta pa še vedno prihajajo protesti proti poskusom. Posebno živi so v ti- Urejuje uredniški odbor. Glavni in odgovorni urednik Rastko Bra-daškja. Izhaja vsak petek. Izdaja CZP Primorski tisk Koper. Uredništvo in uprava v Kopru, Cankarjeva X, telefon 110. Posamezen Izvod 20 din. — Letna naročnina 800 din, za tujino 1600 dinarjev ali 3,5 am. dolarja. — Bančni račun 650-70-1-181. Rokopisov in fotografij ne vračamo. — Tisk ln kllšeji tiskarna CZP »Primorski tisk« stih deželah, ki se čutijo neposredno ogrožene zaradi padavin, okuženih z radijskim sevanjem. Med slednjimi so posebno Japonska, svoj glas pa so vzdignili že tudi Švedi. Pomirjeni duhovi zaradi Berlina Mnogi trezni državniki na Zahodu menijo, da je poziv voditeljev nevezanih držav omogočil pogajanja o vseh spornih vprašanjih med Vzhodom in Zahodom. Za pogajanja so se izrekli tudi v ZDA in celo Adenauerju je padel greben, ko je videl odločno stališče Sovjetske zveze, da sklene ločeno mirovno pogodbo z Vzhodno Nemčijo in da zaradi tega ne misli nihče začenjati atomske vojne. Razpravljajo posebno o namigih, naj bi Berlin postal samostojen teritorij pod varstvom Združenih narodov. Vsekakor je ZSSR odločena, zadevo rešiti do konca leta v tem smislu, naj bi ostali dve nemški državi, pa če se Adenauer in njegovi prijatelji še tako upirajo. Brazilska zunanja politika se ne bo menjala V Braziliji se duhovi pomirjajo. Kongres je ustoličil za predsednika Goularta in imenoval Neve-sa za predsednika vlade. V novi vladi sicer ni nobenega člana bivše Quadrosove vlade, vendar pa je novi zunanji minister Franci-sco San Diego Dantas član laburistične stranke Brazilije in čeprav nova vlada še nima izdelanega programa, kažejo nekatera znamenja, da se Brazilija ne bo odrekla dosedanje zunanje politike neodvisnosti države. Slovenci v Trstu so pripravili letos ob obletnici padlih žrtev fašističnega nasilja pri spomeniku na Bazovici veliko proslavo za minulo nedeljo. Kot običajno, so morali dostaviti program kome-moracije v odobritev oblastvenim organom. Kako pa je vse presenetila in razburila vest, da je vladni generalni komisariat prepovedal petje žalostinke »Žrtvam« in je to pesem brisal iz programa proslave. V zvezi s tem je Slovenska kulturno gospodarska zveza v Trstu naslovila na vladnega generalnega komisarja oster protest s katerim je obsodila krivičen in nerazumljiv sklep komisariata. V protestni resoluciji je med drugim rečeno, da je »Žrtvam« komemo-rativna pesem, ki je med zadnjo vojno postala vsesplošna last slovenskega ljudstva in izraz pietete do žrtev, ki so padle v boju proti fašističnemu' nasilju. Resolucija pravi, da je ta najnovejši akt tržaških oblasti poskus napada na pridobitve, ki jih je slovensko ljudstvo na Tržaškem izvojevalo s svojim protifašističnim osvobodilnim bojem, in še posebej napad na slovensko pesem kot sestavni del narodnega življenja slovenske narodnostne skupine v Italiji. To trditev — je rečeno v resoluciji — še potrjujejo nastop bazoviškega karabinjerskega brigadirja, ki je v domači gostilni prepovedal slovensko petje. SKGZ zahteva, da vladni generalni komisar takoj prekliče svojo prepoved in v bodoče prepreči podobno oviranje px-otifašističnih prireditev in vse napade na osnovne pravice Slovencev v Italiji. Vladni generalni komisariat je Pred časom smo objavili po zapiskih Franca Rejca spomine partizanskega kurirja Antona Keša-Stojana. V nedeljo se je tovariš KeS udeležil proslave 20. obletnice vstaje v Ilirski Bistrici, kjer je rad pristal, da ga je za naše bralce posnela na trak fotografska kamera našega sodelavca svojo prepoved odboru za prireditev bazoviške proslave utemeljil s tem, da pesem »Žrtvam« ni odobrena s strani cenzure ministrstva za turizem in prireditve, Tako na sami proslavi Pri spomeniku v Bazovici združena pevska zbora iz Bazovice in Padrič nista smela zapeti »Žrtvam«, vendar pa so vsi prisotni po končani proslavi skupaj zapeli prepovedano žalostinko in še nekaj slovenskih pesmi. Komemoracije se je udeležilo lepo število tržaških Slovencev, ki so se pozneje zbrali na Bazovici in še dolgo ogorčeno komentirali ta najnovejši napad na njihove osnovne človečanske pravice. Dve žrtvi neznosnih delovnih pogojev Delavci ladjedelnice Sv. Marko odločno protestirajo zaradi težkih delovnih pogojev, ki jim jih je vsilila uprava. Po nedavni tragični nesreči, v kateri sta izgubila življenje dva delavca, eden pa je bil teže poškodovan, so delavci zapustili delo in protestirali pred upravnim poslopjem, kasneje pa so se odpravili v delavskih oblekah v povorki po mestnih ulicah. Na skupščini, ki so jo imeli ob tej priložnosti delavci ladjedelnice Sv. Marko, so ugotovili, da je sedanji delovni ritem nemogoč ter da prav 'zaradi, tega prihaja tako često do nesreč. Med drugim so tudi sklenili, da bodo prenehali Uporabljati uro pri beleženju načina akordnega dela. Svečanost v počastitev bazoviških žrtev Na mestu, kjer so pred 31 leti fašistične svinčenke ubile Ferda Bidovca, Franca Maru&iča, Zvonimira Miloša in Alojza Valenčiča, se je minulo nedeljo zbrala množica Bazovičanov in okoličanov ter številni zastopniki naprednih organizacij, da bi počastili spomin bazoviških žrtev. Na kome-moraciji sta govorila Vekoslav Span-ger in Giovanni Postogna, točke za kulturni program pa sta prispevala združena pevska zbora iz Bazovice in Padrič. Zadeva »Felszegy« vznemirja Miljčane Upravni odbor miljskega županstva je sklical konec preteklega tedna izredno sejo občinskega sveta v zvezi s položajem v ladjedelnici Felszegy. Občinski svet zastopa stališče, da je razlago za nenehno slabšanje gospo- Bombni atentati po vsej Italiji Južnotirolski teroristi so razširili svojo podtalno dejavnost po vsej Italiji. Državo je zajel val terorističnih akcij in podtaknjene bombe so .eksplodirale posebno na komunikacijskih objektih — železniških postajah, v avtobusih, telefonskih centralah, električnih daljnovodih itd. Policija je aretirala vrsto oseb, med katerimi je večina zagrizenih pripadnikov hitlerizma. Odnosi med Italijo in Avstrijo so še vedno izredno napeti, čeprav so Avstrijci že precej popustili in izjavljajo, da primera Južne Tirolske ne bodo spravili pred OZN, ker bi bila že zagotovitev avtonomije tej deželi »zadostna podlaga za pogajanja«. S W # F š Iz izkušenj, ki si jih je pridobila Ljudska univerza v Sežani, je nastal predlog, naj bi se v občinskem središču osnoval poseben samostojni zavod, ki bi se ukvarjal z nalogami strokovnega, družbenega, gospodarskega in političnega izobraževanja. Predlog je bil sprejet z razumevanjem pri občinskem svetu za prosveto in kulturo in pri občinskem ljudskem odboru, saj je bilo obema organoma kakor Ljudski univerzi razumljivo, da so že dozoreli pogoji za širši razmah te dejavnosti. Obenem pa so tu še drugi razlogi: Ljudska univerza, ki je doslej delovala pri občinskem odboru Socialistične zveze, je v svojih organizacijskih okvirih že težko obvladovala široko delovno Področje, ki so ga v poslednjem času vsebinsko dopolnjevale in ga še dopolnjujejo izredno važne spremembe v našem družbenem in gospodarskem življenju. Z ustanovitvijo zavoda pod naslovom »Delavska univerza« so še bolj na stežaj odprta vrata nepo- srednemu sodelovaniu gospodarskih in družbeno političnih organizacij, zavodov, šol in drugih institucij pri pomembni nalogi kot organizacija tečajev, seminarjev, predavanj, večernih šol najrazličnejših področij. Delavsko univerzo bo po nače- novinarji prijateljskih dežel v sloveniji Minuli torek se je mudila v Kopru skupina 23 novinarjev, predstavnikov največjih listov, radijskih postaj, informacijskih agencij raznih dežel Afrike in Azije, ki so po končani beograjski konferenci nevezanih držav ostali pri nas v Sloveniji. Ko so si ogledali ih nabrali vtisov o našem gospodarstvu in proizvodnih odnosih ter družbenem življenju po drugih okrajih naše republike, so svoje bivanje v Jugoslaviji zaključili z ogledom tovarne motornih vozil Tomos. Zanimali so se za proizvodni program in delovne odnose v tem našem gigantu motorne industrije. Ob svojem slovesu so dali navdušene izjave o napredku in splošnem gospodarskem, kulturnem in političnem stanju, ki so ga pri nas lahko videli. Impresionirala jih je zlasti lahkota in veščina, s katero smo v Sloveniji znali vskladiti naše gospodarstvo in materialne možnosti z naravnimi pogoji in okoljem, izredno zadovoljni na so bili tudi z gostoljubjem, ki so ga bili deležni v naši sredi. "alfe m dar^kega položaja miljske obči: iskati predvsem v gospodarskih sani cijah ladjedelnice Felszegy, ki s " čenjem svojih obratov in odpuščal njem delavne sile pospešuje tudi izseljevanje domače specializirane delovne sile v Trst. Za primer navajajo prejšnje stanje, (ko je bilo v tej ladjedelnici zaposlenih skupno 930 delavcev, medtem .ko jih je danes samo še 430. Z napovedanim odpustom 100 delavcev, bi se položaj v Miljah seveda še poslabšal. lih družbenega upravljanja vodil upravni odbor, le-ta pa bo zbral okrog sebe širok krog sindikalnih in drugih javnih delavcev. Upravo zavoda je ljudski odbor poveril marljivemu in neutrudnemu javnemu delavcu Albertu Zre-gantu. -er PO USPELIH POSKUSIH NOVI IZDELKI Po uspelih poskusih in temeljitem proučevanju je podjetje Velurplastic v Hruševju pri Postojni razširilo svojo proizvodnjo na velurizacfjo vrste predmetov, kakor so steklo, usnje, les itd., medtem ko so zadnja novost tovarne, ki je sicer še v izgradnji, velurizirane plošče, po katerih je že sedaj veliko povpraševanje. Surovino za velurizacijo nabavljjg podjetje v tujini, v bodoče pa ^ bodo morali oskrbovati s še večjimi količinami tega materiala. Te dni bodo namreč dobili dva nova avtomatska brizgalna stroja za plastično maso, kar bo omogočilo mlademu kolektivu Velur-plastika znatno povečanje proizvodnje. Sicer pa razvoj podjetja najbolj zgovorno prikazuje naraščajoče število zaposlenih, predvsem ženske delovne sile. Medtem ko so v začetku leta imeli vsega 20 zaposlenih, znaša sedanji stalež delovne sile 75 oseb, do konca leta pa bo dobilo v tem obetajočem podjetju zaposlitev nadaljnjih petindvajset oseb. b Vndzajv&iak KAIRO: Arabske oborožene sile bodo te dni zamenjale britanske čete v Kuwaitu. V njihovem sestavu bodo vojaške enote ZAR, Jordanije, Sudana, Saudsike Arabije in Tunizije. NEW YORK: Univerzitetni profesor v Coloradu Howard Gruber je na simpoziju ameriškega ■ združenja psihologov o .psihopatolo-giji nuklearne vojne govoril o veliki nevarnosti uporabe atomske ln vodikove bombe. Med drugim je dejal, da »grožnja z atomsko vojno predstavlja kolektivno norost, s katero se pripravljamo pobiti stotine milijonov ljudi v drugih deželah brez upanja, da bi od tega dobili karkoli drugega, razen morda manjše število žrtev v lastni deželi.« Svoja izvajanja je zaključil z 'Ugotovitvijo, da pri| tej »kolektivni norosti sodelujejo posamezniikl, ki vsak zase niso nori.« WASHINGTON: Odbor za kredite predstavniškega doma ZDA je priporočil, naj bi še za 096 milijonov dolarjev zmanjšali Kenne-dyjev program za pomoč tujini. MOSKVA: v noti sovjetske vlade zahodnim silam je med drugim rečeno, da bo imel zahodni Berlin po sklenitvi mirovne pogodbe kot svobodno mesto pravico do diplomatskih, gospodarskih in kulturnih stikov s katerokoli državo. V DRUŽBENEM SEKTORJU TRI MILIJONE ZAPOSLENIH Zadnji podatki kažejo, da je v družbenem sektorju zaposlenih že več kot tri milijone oseb. Samo v Industriji in rudarstvu je zaposlenih 1,2 milijona ljudi, v gradbeništvu 320 tisoč, v kmetijstvu okrog 300 tisoč, v trgovini ln gostinstvu okrog 260 tisoč, več kot 90 tisoč pa v obrti ln prav toliko tu-ll v prometni stroki. NAVAL TURISTOV V SPLITU Zadnji letošnji velik dotok domačih turistov na dalmatinsko Prlmorje je posebno značilen za splitsko področje. Samo promet na splitski železniški postaji in v splitski lukl kaže, da bo v prihodnjih dneh prispelo na dalmatinsko obalo okrog sto tisoč turistov. i ŽIVAHNA DEJAVNOST V SOCIALISTIČNI ZVEZI PO VSEM KOPRSKEM OKRAJU Očitna korist neposrednih stikov med občinskimi in okrajnim odborom SZDL na eni ter krajevnimi organizacijami na drugi strani — Najbolj pereč problem so prostori V teh dneh intenzivnega zanimanja vseh naših ljudi za zunanjepolitične probleme — zanimanja, ki ga je še stopnjeval zapleten mednarodni položaj in še posebno beograjska konferenca in konstruktivna vloga Jugoslavije v prizadevanjih za ohranitev miru na svetu — so prišle do posebne veljave sekcije Socialistične zveze za zunanjo oolitiko, ki so jih ustanovile številne krajevne GOSPODARSKI KOMENTAR O NEKATERIH TEŽAVAH Ponovno smo že govorili o težavah naših gospodarskih organizacij v zvezi s pomanjkanjem obratnih sredstev, kar ima za posledico povečano medsebojno kreditiranje oziroma zadolženost. Po nekaterih podatkih znašajo samo v Sloveniji neporavnane obveznosti okoli 40 milijard. Okoli tega problema je mnogo razpravljanj po raznih forumih, vendar doslej še ni bila prikazana taka ali drugačna možnost rešitve, ki bi zadovoljila večino prizadetih vsaj v času, dokler ne bi prebrodili težav na prehodu v novi sistem, bolje v postopno preorien-tacijo pri razdelitvi dohodka: več za obratna sredstva in manj za investicije. Težišče problema pa — kakor vse kaže — ni samo v gospodarskih organizacijah, temveč je tudi drugje. Zlasti se kaže v preveliki proračunski notrošnji, ki se kljub zahtevam ne zmanjšuje. Poleg tega nastopajo težave v gospodarskih organizacijah tudi v previsokih akontacijah na prispevek iz dohodka. Te akontacije so izračunane na podlagi lanskih instrumentov, ki so letos drugačni in ugodnejši za podjetja. S potrditvijo zaključnih računov se je in se stanje sicer izboljšuje, vendar mnogih težav, ki so nastale in imele svoje posledice, ni moč tako hitro odpramti. Sistem vla-čevanja družbenih dajatev pa je — kakor vemo — oster, saj ima banka ob določenih rokih pravico seči po sredstvih gospodarskih organizacij v navedeni namen, ki imajo prednost pred vsemi ostalimi ter blokirati njihove račune, dokler družbene terjatve niso poravnane. Ostrost v tem pogledu je tudi v tem, da je treba nekatere obveznosti do družbe porav-nati ob izstavitvi faktur in ne ob dejanskem plačilu. Kakor vemo, proučujejo možnosti, da bi se plačevanje takih obveznosti izvrševalo ob dejanskem -nlačilu računov in ne že ob njihovi izstavitvi. Taka sprememba zahteva seveda temeljitih predpriprav, ker gre za bistveno spremembo v sistemu pobiranja družbenih dajatev. Posebne težave predstavlja pomanjkanje obratnih sredstev v tistih primerih, ko nova podjetja niso dobila poleg investicijskih posojil dovolj ali nič obratnih sredstev za začetek obratovanja, čeprav so predpisi v tem poaledu jasni. Toda često, če ne celo na-■vadno, so preskrbeli sredstva za nove obrate, glede obratnih sredstev pa je prevladovalo mnenje, da jih bo moral tako nekdo preskrbeti, saj ne bodo pustili novozgrajenega obrata ttočivati. Deloma je tako tudi bilo vsaj do re-strilccije kreditov. Po tem času pa se je položaj zaostril in težave so v takih primerih vsekakor velike. Take in drugačne težave vplivajo na razvoj v mnogih dejavnostih in zato jih tudi običajno omenjajo kot vzrok za nedosega-nje proizvodnje — kakor je bilo predvideno po planu. V juliju in avgustu proiztiodni plani niso bili doseženi, kar bo vsekakor povzročilo ob koncu leta določene težave, predvsem pa povečane napore v zadnjih mesecih letošnjega gospodarskega leta, da bi te plane dosegli, Za to pa bo vsekakor potrebna intervencija s sredstvi, kot je bilo storjeno te dni, ko je Narodna banka dala določenim panogam nad 14 miliiard sredstev 20 obratne namene. -dt- organizacije SZDL no vseh občinah koprskega okraja. Tako so jih na Postojnskem ustanovili kar sedem, prav toliko v Ilirski Bistrici, v Sežanski občini štiri itd. Najboljši so v Izoli, v Kopru pa je poleg njih posebno aktivna tudi Ljudska univerza. Številna predavanja so bila tudi no garnizijah JLA, ponekje pa so na skupnih sestankih obravnavali delo konference nevezanih držav v Beogradu. Aktivnost sekcij tudi po končani konferenci ni prenehala, ker državljane zdaj še posebno zanimajo njeni sklepi in prinoročila ter odmev, ki ga je' sestanek povzročil po vsem svetu, Zanima jih tudi nadaljnji razvoj mednarodnega položaja in zlasti prizadevanj za ohranitev miru, ki je prav v teh dneh z vrsto blokovskih ukrepov v smeri zaostritve hladne vojne postal tako zelo ogrožen. Novost v delu sekcij in tudi Ljudske univerze so novi prijemi pri obravnavanju predavateljskega gradiva. Za bolj nlastično prikazovanje in ilustriran je podaj a-nega gradiva se predavatelji .poslužujejo veliko bolj kot doslej tehničnih pripomočkov, kinoapa-ratur in epidiaskopov, uveli avila pa se je tudi oblika neposrednih razgovorov, spremljanje radijskih in televizijskih prenosov in podobno. Poseben problem je ob vsej tej aktivnosti in uveljavljanju delovnih programov krajevnih organizacij Socialistične zveze vprašanje nrostorov za njihovo delovanje. Kjer teh prostorov ni, seveda ni mogoče misliti na usiešno delo. Tudi tam, kjer klubske in druge prostore že imajo, je treba naprej misliti na njihovo nadaljnje opremljanje z najpotrebnejšimi rekviziti za družabno življenje, tehničnimi prioomočki za predavanja in razširjanje političnega in kulturnega obzorja državljanov, za vse skratka, kar lahko popestri in oplemeniti živ- ljenje članov naše družbene skupnosti zlasti po vaseh, ki so bolj odmaknjena od večjih kulturnih središč, kjer je več možnosti za družabno življenje. Pri krajevnih organizacijah bodo zato osnovani -nosebni gradbeni odbori, ki se bodo ukvarjali samo s problemom prostorov Socialistične zveze. Posebna pozornost organizacije je v teh dneh posvečena izvolitvi novih šolskih odborov in pripravam na seminarje za njihove čla-(Nadaljevanje na 10. strani) Z nedeljske proslave 20. obletnice vstaje in revolucije v Ilirski Bistrici: častni gostje na slavnostni tribuni med govorom predsednika OLO Koper Albina Dujca Sežančani so se odločili za gozdni sklad ObLO Sežana je na zadnji seji občinskega zbora in zbora proizvajalcev ustanovil občinski gozdni sklad. Ustanovitev sklada, ki je posledica decentralizacije pristojnosti na področju gozdarstva od okrajev na občine, je nareko- vala potreba po pospeševanju gozdov, ki so v zasebni lasti. Sredstva sklada, ki se bodo zbirala v obliki prispevka od posekanega lesa in iz drugih virov, bodo namenjena gojitvi, varstvu ter vzdrževanju gozdov in gozd- USPEHI PODJETJA »PRISTANIŠČE KOPER« Letos skoraj podvojen promet V avgustu 19,107 ton prometa — V Osmih mesecih povprečje 19.728 ton prometa v primerjavi z lanskimi 11.892 tonami v istem razdobju V mesecu avgustu je podjetje »PRISTANIŠČE KOPER« opravilo 19.107 ton tovornega prometa, in sicer je bilo 13.920 ton blaga v uvozu, 2.274 ton tovora v izvozu ter 2.893 ton v obalnem prometu. V tem mesecu se je pojavil tudi tranzitni tovor, čeprav samo v količini 20 ton. Glavno blago v uvozu je bil sladkor, nato bombaž, polenovka, tunina in južno sadje, v izvozu pa les in generalni tovor. V osmih mesecih letošnjega leta je delovni kolektiv »Pristanišče Koper« pretovoril 157.822 ton blaga, in sicer 112.649 ton v uvozu, 22.689 ton v izvozu, 21.958 ton v obalnem prometu ter 527 ton v tranzitu. Mesečno povprečje znaša 19.728 ton pretovorjenega blaga nasproti lanskoletnemu mesečnemu povprečju 11.892 ton. Z mesecem avgustom je minila tako imenovana mrtva sezona, ki v pomorskem prometu nastopi v poletnih mesecih ter zato lahko v zadnjih štirih mesecih letošnjega leta pričakujemo še postopno naraščanje mesečnega tovornega prometa. nih tal, obnovi in rekonstrukciji gozdov, pogozdovanju, gradnji in vzdrževanju gozdnih poti in drugih objektov. Izvajanje takšnega programa je nedvomno potrebno predvsem na kraških tleh. Da bi dosegli namen sklada, bodo sredstva uporabljena v dveh oblikah: v obliki posojila in obliki dotacij. Upravni odbor, ki je že imenovan, bo predpisal pogoje za obe obliki s pravili sklada. Težko je napovedati, kakšen uspeh bo imelo poslovanje občinskega gozdnega sklada, njegovih koristi pa vsekakor ne gre podcenjevati, saj se je s tem močno povečala možnost pogozdovanja obširnih kraških goličaV in izboljšanje sestava obstoječih gozdov tako v korist zasebnikov kot družbe. -er Kaj je z gostinskim podjetjem v Divači ? Ce upravičeno trdimo, da so Škocjanske jame lepe, bi lahko prav tako upravičeno vztrajali na tem, da je gostinsko podjetje Divača zlata jama. Vendar žal ni tako. In je velika škoda, da je tako, čeprav bi se stvari lahko brez posebnega truda zasukale drugače. Pa ne gre in ne gre. Medtem ko so vsa gostinska podjetja v sežanski občini reali- zirala v prvem polletju letos 49,1 odstotka celotnega dohodka in 50,6 odstotka narodnega dohodka po letošnjem družbenem planu, čeprav niso dosegla planirane zaposlenosti delovne sile, se je gostinsko podjetje v Divači znašlo v neljubi kaši. Zašlo je v krizo s tem, da je imelo ob zaključku polletja za okrog 100.000 dinarjev nekritih osebnih dohodkov. Resnici na ljubo je seveda treba povedati, da so cene v gostinstvu tista vzmet, ki se je prav v obravnavanem obdobju pretirano nategnila in da ni položaja rešil povečan fizični obseg. To ugotovitev potrjuje tudi podatek, da materialni stroški zaostajajo in ne ustrezajo povečanemu dohodku. Celotna zadeva torej ni najbolj rožnata. Toda v divaškem gostinskem podjetju je položaj najslabši ter se upravičeno sprašujemo, ali sta delovni kolektiv in uprava storila vse, da bi se izognili sedanjim težavam? To vprašanje si bosta morala tudi sama zastaviti in odgovoriti nanj. Verjetno bo težko najti prepričljivo opravičilo. Kakorkoli — čas beži in konec poslovnega leta bo kmalu tu. Dotlej bo treba stvari prerešetati in upoštevati vse predloge, ki utegnejo iztirjen voz potegniti na prave kolesnice. -er ENA MILIJARDA STO TRIDESET MILIJONOV DINARJEV DOHODKA V prvih šestih mesecih je znašal v naši državi dohodek od tujega turizma več kot milijardo sto trideset milijonov dinarjev. Več kot četrtino deviznega dohodka so ustvarili turisti iz Zahodne Nemčije. PRED GRADNJO NOVE VALJARNE JESENIŠKE ŽELEZARNE Rekonstrukcija jeseniške železarne zajema med prvimi gradnjami ureditev nove valjarne, ki jo bodo gradili pod Koroško Belo, na Belškem polju. Z začetnimi deli so že pričeli. Ker bo nova valjarna povezana z obrati jeseniške železarne, so hkrati s sondiranjem bodočega platoja na Belškem polju pričeli utrjevati In kopati 60 metrov široko traso za izgradnjo 10 metrov širokega nasipa, po katerem bosta speljani cesta in železnica, NAPRAVE ZA AVTOMATIČNO JAVLJANJE POŽAROV Tovarna Iskra v Kranju je v sodelovanju s švicarsko družbo Cerberus izdelala več naprav za avtomatično javljanje požarov in vdorov. Te naprave so pred kratkim uspešno prestale 'preizkušnjo. Naprave za alarm delujejo na osnovi spremembe temperature zraka in se same sprožijo, .ko doseže zrak v določenem prostoru (¡5 stopinj Celzija ali pa, če se pojavi dim. OB 20. OBLETNICI VSTAJE JUGOSLOVANSKIH NARODOV liifeiraii pliif Mami V izolskem podjetju Riba je začela te dni obratovati nova hladilnica, ki Ima zmogljivost 50 do €0 vagonov živil. Veljala Je 100 milijonov dinarjev, vendar vse ikaže, da se bo ta denar kmalu obrestoval. Razmeroma nizki gradbeni stroški, pri tem ima svoj delež tudi kolektiv, saj je vsak član opravil najmanj en rtnn prostovoljnega dela, in uporabljanje brezplačne morske vode za hlajenje omogočajo, da so usluge v tej hladilnici za 1»—12 odstotkov nižje kot v drugih hladilnicah v državi. S to hladilnico je Riba poskrbela, da preskrba tržišča z ribami ne bo več odvisna od vremena in ulova: -ob dobrem ulovu bodo ribe v hladilnici počakale na dneve, ko bi ibile ribarnice zaradi slabega ulova sicer prazne. Na sliki: pogled v strojnico hladilnlcc (Foto Frenk) Ob dvajseti obletnici vstaje je predsednik republike Josip Broz-Tito odlikoval več zaslužnih javnih in političnih delavcev tudi v koprskem okraju. V torek je ta odlikovanja na intimni slovesnosti na sedežu okraja izročil odlikovancem predsednik OLO Albin Dujc. Odlikovani so bili sekretar OK ZKS Koper Albert Jakopič-Kajtimir z Redom republike z zlatim vencem, z Redom republike s srebrnim vencem pa prejšnji organizacijski sekretar okrajnega komiteja ZK Jože Bo- žič, medtem ko sta sedanji organizacijski sekretar OK ZKS Ivan Renko in pa tajnica Okrajnega odbora ZB Koper Marija Aljan-čič prejela Red dela z zlatim vencem. V imenu odlikovancev se je ▼ kratkem govoru zahvalil tovariš Kajtimir, Iti je poudaril, da odlikovanja niso le priznanja posameznim odlikovancem, marveč nagrada in priznanje skupnosti celotnim kolektivom političnih forumov za dosežene uspehe prt delu. Srran 4____»SLOVENSKI JADRAN»___Žtev.38 — 15..septembra lflGl k ™ UUDE5-2 V NAŠ6H KRAJIH * PKI LJUDEH! V NASiH KRAJIH ★ m UUDEiHI V NAŠIH KRAJIH ^r PRI SJÖO>EM V MAŠBH KRAJIH -k OTROCI BORCEV NOV KOPRSKEGA OKRAJA SO SREČNI Zahvala vsem, ki so jim lepo doživetje omogočili Okrajna odbora Zveze borcev NOV in vojaških vojnih invalidov koprskega okraja sta te dni orga-. nizirala za otroke padlih borcev NOB in vojaških vojnih invalidov ter žrtev fašističnega nasilja lep avtobusni izlet iz Ankarana v Poreč in druga mesta na zahodni istrski obali. Na izletu je bilo 76 otrok, katerih starši so padli v NOB ali pa so ta boj preživeli kot invalidi. Srečanje je bilo izredno prisrčno in se je mladina v spremstvu predstavnikov obeh organizacij zelo lepo zabavala hkrati KAJ PRAVIJO DRUGOD RADGONSKI NOGOMETAŠI NA TRENINGU OB NEGOVSKEM JEZERU Pred startom v Pomurski nogometni ligi je nogometni klub Radgona omogočil enajstorici prvega moštva tridnevno taborjenje ob Negovskem jezeru. Ob rahlem šuštenju v drevesnih krošnjah se je pozibavala na drogu ob lovski koči klubska zastava, nogometašev pa ni bilo slišati. V koči sem staknil le kuharico, ki je ravnokar pripravljala kosilo. Ta mi je pojasnila, da nogometaši trenirajo. Kmalu za tem smo se srečali. Na urniku sem nato, videl naznačenih vrsto treningov, v katerih so se izpopolnjevali v tehniki nogometa ter se pripravljali na bližajoča tekmovanja. Fantom sicer prej niso povedali, kakšen program imajo predviden za taborjenje, vendar jih urnik očitno mi'-razočaral, čeprav so se morali po -.cele ure peči na vročem soncu, No-igomet ni tako preprost, zato jim tu-'di ni smelo biti žal truda in časa. .'Dobro so se zavedali, da jim prav ■redni in načrtni treningi lahko najbolj pomagajo pri vzponu na lestvici. Urnik, ki ga je sestavila posebna komisija, pa je bil tako obsežen, da fantje skoraj niso imeli niti časa za kopanje, čeprav so -bili nastanjeni tik ob vodi. Disciplina je disciplina! KAJ V CELJU OPAŽAMO? KRUH V VREČKAH Medtem ko smo še pred nedavnim kritizirali način prodaje kruha v samopostrežni trgovini na Otoku, kjer so si lahko stranke po mili volji privoščile njegovo otipavanje, pa so zdaj to reč uredili tako, da so štruce in žemlje zavili v polivinilaste vrečke, ki jih lahko stranke tudi kupijo poleg kruha, ali pa pustijo pri blagajni. Vsekakor primeren ukrep. SREČNO POT JESENIŠKIM GLEDALIŠCNIKOM V nedeljo ob 13. uri so se Jeseničani poslovili od članov jeseniškega gledališča, ki so odpotovali v Mona-co, kjer bodo na drugem mednarodnem festivalu amaterskih gledališč zastopali Jugoslavijo. IZHAJATI BO ZA CEL DOLENJSKI ZBORNIK Iz leta v leto do;ega Dolenjska s Spodnjim Posavjem in Belo krajino večji napredek, hiter razvoj pa prinaša s seboj različne probleme na političnem, kulturnem in prosvetnem področju. Prikaz takih problemov, razprave o njih, objavljanje različnih gospodarskih, zgodovinskih, kul-turnoprosvetnih in podobnih študij je vedno hvaležno in potrebno delo. najprimernejša oblika za publiclranje. takega .gradiva pa je vsakoletni zbornik, Take zbornike imajo že vrsto let Celje. Kamnik. Prelcmurje, Savinjska dolina, Škofja Loka in druga mesta, Založniški svet Dolenjske založbe v Novem mestu je pred kratkim sklenil, da bo začel izdajali »Dolenjski zbornik«. Gradivo za prvo številko je že pripravljeno in bo šlo v kratkem že v tiskarno. Letošnji Doleniski zbornik bo posvečen predvsem 21). obletnici začetka revolucije, obiavil na bo tudi več zanimivih go-SDOdarskih, arheoloških, etnografskih, jezikovnih In slovstvenih razprav. pa so otroci spoznali spet nov prelep košček svoje domovine, za katere svobodo so njihovi starši dali svoja življenje ali zdravje. Obiskali so Izolo, Piran, Portorož, Buje, Umag in Poreč. Da jim je bilo med potjo in na postankih bolj prijetno in veselo, so imeli s seboj harmoniko in kitaro, za dobro razpoloženje pa je skrbel tudi izbran pevski zbor iz njihovih vrst. Prijetne zabave in veselega smeha radostnih otrok ni motila nobena senca. Vso pot so prepevali, igrali in stresali vesele šale, poslušali pa so tudi razlago . in opis krajev in zanimivosti, mimo katerih so se vozili, V Poreču so se ustavili in si ogledali starinsko mesto, nato pa so se okrepčali in še okopali v toplem morju. Proti večeru so se vrnili vsi srečni domov. Zadovoljni in veseli izražajo svojo globoko hvaležnost vsem, ki so jim ta izlet omogočili. Otroci padlih borcev NOV na obisku v Poreču V nedeljo se je zbralo v Rakovem Škocjanu več kot .120 pionir-jev-gasilcev iz koprskega okraja na zaključno tekmovanje. Tekmovali so v skoku v daljavo, skoku v višino in v igri '»med dvema OSREDNJA PROSLAVA JM Na vsej jadranski obali so bile tudi ob letošnjem 10. septembru — Dnevu jugoslovanske mornarice — številne proslave in prireditve. Osrednja slovesnost je bila letos v Pulju, kjer je bilo že v soboto zvečer vse mesto lepo okrašeno z zastavami in razsvetljeno. Proslava se je začela z velikim ognjemetom in vse veliko pristanišče je bilo jarko razsvetljeno z reflektorji. V Areni je bila slavnostna akademija, na kateri je nastopil tudi Invalidski pevski zbor iz Ljubljane, govornik pa je orisal pomen morja in praznika za vso našo domovino. Vse mesto se je nato zbralo na operativnih obalah obsežnega pristanišča; prebivalci in' številni gostje so uživali prelep pogled na razsvetljene vojne ladje in pre-lestno morsko gladino, ki je odsevala umetni ogenj in bela jadra številnih ladjic, ki so križa-rile po zalivu. V nedeljo je odposlanec vrhovnega komandanta JLA maršala Tita, admiral Mate Jerkovič, v prisotnosti številnih gostov čestital gojencem Vojne pomorske akademije, ki so končali šolanje in napredovali v čin podporočnika. Udeleženci proslave so nato položili venec pred spomenik padlim borcem NOB v Pulju, nato pa je bil popoldne svečan sprejem v Domu JLA. Na večerni javni radijski oddaji za mornarje v Areni so sodelovali člani RTV Zagreb, medtem ko je bilo po vsem mestu mnogo športnih in kulturnih prireditev, filatelistič-na razstava itd. Posebno veliko slavje je bilo za ta dan tudi v Splitu, kjer so prav NOVA PLANINSKA POSTOJANKA Planinska koča na vrhu Snežnika je pod streho, Dokončana so vsa gradbena dela, manjka pa v zavetišču še marsikai. Koča bo popolnoma dokončana pred prihodnjo turistično sezono, dotlej pa je zasilno oskrbovana, tako da planincem lahko že zdaj nudi najnujnejše zavetje in oskrbo. tako napredovali v podporočnike gojenci Vojne pomorske akademije, v Domu JLA pa je bila slavnostna akademija. Proslave so bile tudi v drugih obalnih mestih, tako da nam je toliko bolj žal, ker se v Kopru ni skoraj ?iihče spomnil na ta praznik, čeprav smo že dolgo pred tem pisali o njem v našem listu. Če ne bi bilo patndjnega čolna Pomorske ljudske milice, ki je bil odet v gala zastal bi komaj kdo v Kopru vedel za to slavje. Spričo nenehnega in vztrajnega napredka našega pomorskega gospodarstva je to povsem nerazumljivo in meče kaj čudno luč na ves odnos pristojnih ljudi in organov do tega vprašanja. ognjema«. Tekmovanja so se udeležili pionirji iz Postojne, Pivke, Ilirske Bistrice, Knežaka, Korit-nice, Sežane in Divače. Mladi gasilci so se na to tekmovanje resno pripravili. Prvo mesto so dosegli pionirji iz Postoine, drugo pionirji iz Pivke, tretje pa pionirji iz Sežane. Po tekmovanju so tekmovalce nagradili in jim pripravili kosilo — partizanski golaž. Pred odhodom na svoje domove so si nekateri pionirji ogledali lepote Škocjana, nekateri pa so šli na izlet v Predjamski grad. Br Divačane in okoličane ter vse številne prijatelje in soborce je globoko pretresla tragična smrt Albina Skr-lja, člana kolektiva Kurilnice v Divači. Tovariš Skrlj, ki zapušča užaloščeno družino, za katero je skrbel nadvse vzorno, je znan daleč naokrog po svoji napredni miselnosti, ki ga je že 1032. leta vključila v vrste organiziranih članov KP, Vse do julija 19-10 je opravljal odgovorno delo sekretarja vaške celice, bil pa je tudi član rajonskega komiteja. Tega usodnega leta Je zaradi Izdajstva padel skupno s svojimi sodelavci — Albinom Dujcem, Pinom Tomažlčem in drugimi — v roke italijanskih fašistov. Obsojen na 30 let ječe je -preživel vsa grozodejstva in mučenja v številnih italijanskih zaporih in šel zlom fašistične Italije mu je zopet' omogočil povratek v domače kraje. Takoj po vrnitvi lz konfinacije se je pokojni Albin Skrlj povezal s partizanskimi enotami v Brkinih in prevzel odgovorno nalogo politkomisarja v komandi mesta za Istro. Kljub izčrpanosti in bolezni je kmalu zatem postal član varnostne službe, kjer je služboval vse do leta 1047, ko se je pridružil delovnemu kolektivu diva-ške Kurilnice. Za svoje nesebično in požrtvovalno delo -pred vojno, med .njo in v dobi graditve domovine, je pokojni škerlj bil odlikovan z vrsto odlikovanj in je nosilec partizanske spomenice 1941. ŠE ENA BRIGADA NA ZVEZNO AKCIJO Minulo soboto je odpotovala s Koprskega VIII. MDB brigada na avtomobilsko cesto Bratstva in enotnosti. Brigada, v kateri je okrog 100 mladincev in mladink iz vrst kmečke in delavske mladine, bo ostala na avtomobilski cesta do sredine novembra, torej do zaključka letošnjih del. Pred odhodom na zvezno akcijo je VIII. koprska mladinska brigada sodelovala nekaj dni na lokalni akciji v ilirskobistriški občini. NOVO OTROŠKO ZAVETIŠČE V KOPRU Znana reč je, da je edini koprski otroški vrtec preveč zaseden, da bi lahko sprejel vse malčke, ki bi jih starši radi zaupali varstvu njegovega osebja. Razen tega pa je zaradi svoje lokacije v sredini mesta tudi precej oddaljen za stanovalce mestnega naselja Semedela, kamor se Koper vse bolj širi s svojimi stanovanji. Zato je semedelska stanovanjska skupnost sklenila ustanoviti na svojem področju poseben vrtec z nekoliko manjšo zmogljivostjo. Za začetek bo imel le dve vzgojiteljici, postopoma pa se bo lahko širil, kolikor bo -pritok malih va-rovančkov narastel. OD 15. DO. 22. SEPTEMBRA V tem tednu bo v naših krajih še vedno spremenljivo in deloma deževno vreme. Temperature bodo padle. Proti koncu tedna pa lahko pričakujemo izboljšanje vremena, vendar ne za daljši čas. MED MNOGIMI OBLETNICAMI SE EN OHRANJEN DOGODEK Spoznala sva -se na javlci pri Kuli-šah. Ime mu je bilo Vanja. Bil je nizke in tršate postave in imel živahne in sila bistre oči. Pripovedoval ml je o svojem življenju in iz tega pripovedovanja se spominjam, da je bil delavec in da se je težko prebijal skozi življenje. Naposled mu ni kazalo drugega, kakor da si je poiskal vsakdanji kruh v bivši jugoslovanski vojski, kjer je bil podoficir. Brž ko je -stara Jugoslavija propadla, se je vrnil domov na Dolenjsko. Bil je med prvimi, ki je stopil v partizanske vrste. Po kapitulaciji Italije je delal na Notranjskem in zbral okrog sebe za cel bataljon fantov iz .Logatca in drugih krajev Notranjske. Odvedel nas je v gozdove v bližino Črnega vrha. AKCIJA NA CESTI GODOVIC—ČRNI VRH LETA 1943 Jesen je bila hladna in mrka. Zavijala je burja in iz oblakov je brez prestanka pršel droben dež. Borci Logaškega bataljona smo ležali drug zraven drugega vzdolž ceste Godo-vič—Črni vrh. Tedaj so se bili na Goriškem hudi boji. Sovražnik ni mogel razbiti fronte, zato je skušal borcem na Goriškem udariti v hrbet. Izbral si. je pot, ki vodi iz Godoviča proti Vipavski dolini. Nenadoma je prihitela k nam ku-rirka in sporočila Vanji, da prodirajo Nemci proti Godovlču in da jih hrabro zadržujejo Vojlcovci. Vanja ni dolgo razmišljal. Ukazal je zbor. Borci so stopili v vrste kot bi bili že leta in leta vojaki. Vanja je dal povelje za premik in stopil na čelo ko- lone. Razmišljal je o sovražniku in ugibal, kje in kako mu naj nastavi pasti. Spotoma smo zvedeli, da je sovražnik prebil obrambo Vojkovcev in da si z oklepnimi voziii utira pot proti Črnemu vrhu. Bil je že mrak, ko smo prispeli na vrh pri Klavžarju. Od tod se odpira prelep razgled nad Godoviško ravnico. Opazili smo bližajoče se žaromete nemških tankov i-n oklepnih vozil. Vsem nam je zastal dih. Komandant je rezko kriknil: »Stoj!« Kolona je obstala. Razdelil nas je na več skupin, Dve četi je poslal na levo stran ceste, en vod in minome-talce je postavil vrh Klavžarja, ostale pa je 'določil za rezervo. En del prostovoljcev .je šel minirat most, drugi del pa se je odpravil žagat smreke nad cesto, da bi z njimi napravili prepreke. Ležali smo na svojih položajih in preko puškinih cevi opazovali tan-kovsko kolono, ki se je leno valila proti nam. Žagarji so svoje delo že opravili. Slišali smo smreke, ki so s truščem padale preko ceste. Tovariš Vanja je določil fante, ki naj bi na tanke In na vojake metali bombe. Mirno in tiho jih je hrabril: »Tovariši, nikar se ne ustrašite. PusUte jih čim bliže. Tako blizu jih pustite, da se bodo zapletli v posekane smreke. To jih bo zbegalo. Tedaj bomo usekali po njih. Boste videli, uspeli bomo!« Trušč je vedno bolj naraščal. Na ovinku, pred veliko posekano smreko, je kolona obstala. Prvi tank je dvignil pokrov. Iz njega so skočili vojaki, da bi odstranili oviro. Tudi drugi vojaki so jim prihiteli na po- moč. Zdajci ipa se je usul nanje plaz. Zalajali so mitrailjezi, zatreskale bombe, mine . . . Nastala je nepopisna zmešnjava, tekanje, kričanje, preklinjanje. »Teufel . . . Banditen . . . Zuruck . . .« so kričali Nemci in iskali zaklone. Učinek prvega presenečenja je kmalu i ^ H"**S» V* -v> Sft j?Í - -V-"*' ■ •v ■: * ^w s- >. ¡SU Prea nekaj dnevi je pristalo na postojnskem letališču zaradi slabega vremena 20 tujih letal, ki so bila na'mednarodnem Relyu. Člani Aero-kluba Postojna so-jim tovarišlco nudili vso potrebno pomoč, gostje pa so si ogledaU vse letalske ' prostore, ki so jih ocenili zelo pohvalno minil. Nemci so odgovorili. Iz tankov se je vsul ogenj. Toda naši borci so se dobro držali. Nihče se nI ganil s svojega mesta. Sovražnika smo začeli tolčl s salvami in ga pognali v beg. Plena je bilo malo, zakaj Nemci so skoraj vse ranjence in mrliče pobrali, jih zmetali na tanke in jih odpeljali v Godovič. Mi smo imeli enega ranjenca in enega mrtvega. Ognjeni krst je bil za nami. Borci so na široko govorili o svoji prvi borbi In o svojih občutkih, ki so jih med njo imeli. Marsikdo je rekel: »Saj ni bilo tako hudo, kot sem si misiil.« Okrog polnoči je postalo svetlo kot podnevi. Nemci so zažgali Gpdovič in tako dali duška svojemu porazu. Te . noči nas je sovražnik obstreljeval s topništvom, toda meril je slabo in nam ni prizadejal škode. Zjutraj so si Nemci spet hoteli Izsiliti predor. Zaman. Umaknili smo se šele tretjega dne, ko so nam od Cola in Črnega vrha prišli za hrbet. Cez dva rini smo se spet spoprijeli, tokrat na Ledinah. Tako nas je vodil tovariš Vanja od borbe do borbe, dokler se nismo priključili na novo ustanovljeni XXX. Triglavski diviziji. Iz Logaškega bataljona je odšel tovariš Van.ia v štab IX, korpusa. Padel je junaške smrti v Cerknem, ko je sovražnik napravil zadnjo ofenzivo proti IX. korpusu, V Cerknem so pokopali njegovo telo, spomin nanj pa živi v srcih vseh, ki so poznali tega mladega in neustrašnega revolucionarja. Major A. C. KULTURA PROSVETA it KULTURA PROSVETA it KULTURA PROSVETA it SCBJITÖEA PROSVETA it KULTURA PROSVETA it KULTURA PR OB ZAKLJUČKU POLETNE IN NA PRAGU ZIMSKE SEZONE ZAVODA PRIMORSKE PRIREDITVE Ce pišemo kulturno kroniko naših krajev, potem ne moremo mimo Zavoda Primorske prireditve, Id ima v svoji ustanovni odločbi iz leta 1957 oapisano, da je njegova naloga »prirejati festivale in organizirati druge jH-osvetne in umetniške prireditve na območju OLO Koper«. Torej je to ustanova, Iti ima poleg televizije, filma in radia pomembno funkcijo pri oblikovanju kulturne ravni in kulturne osveščenosti vseh naših delovnih ljudi. Iri končno ima razpravljanja o kulturnih dogodkih in kulturnem življenju svoje stalno mesto v začaranem krogu vzajemnih silnic: delovni ljudje — proizvajalci, upravljavci in potrošniki — se vedno bolj zavedajo, da proces našega sodobnega družbenega razvoja izziva in zaostruje kriterije njihovega političnega in kulturnega osveščanja, obenem pa prav ti ljudje lahko aktivno vplivajo na ustvarjanje boljših materialnih pogojev aa kulturno-prosvetno življenje. Cas ob zaključku ene in na pragu druge sezone je primeren za obračun in za vpogled v načrte. Zato smo naprosili predstavnika Zavoda Primorske prireditve — predsednika UO Črta Kolenca in programskega vodjo MIlana Lindiča — za nekaj podatkov, ki bodo pomaknili nekatera kulturna vprašanja v ospredje našega zanimanja. Nekaj statističnih podatkov: v pretekli zimski sezoni je bilo — sicer na območju okraja, vendar pa v glavnem v obalnih mestih — 42 gledaliških predstav, 16 salonov poezije in glasbe, 4 koncerti narodne in zabavne glasbe ter 6 koncertov opernih arij in 1 opera. Teh 6S) predstav je obiskalo 20.327 ljudi. Poletna sezona beleži 4 gostovanja dveh sovjetskih ansamblov, 2 dramski predstavi in 1 pianistični koncert. To bi bila kaj skromna bilanca, -če ne bi bila osrednja prireditev Zavoda in glavna atrakcija turistične sezone — II. festival jugoslovanske folklore — zabeležil še 13 predstav v času od 31. VII. do 5. VIII. z 22.147 obiskovalci. Poletna sezona, ki je namenjena predvsem domačim in tujim turistom, je ■gsgobila svojo kulturno atraktiv-fflftst prav s folklornim festivalom, Tu je letos pokazal vso bogatijo naše izvirne, amaterske, stilizira-ne celo komercializirane folklor-ne-plesne zakladnice. Brez dvoma je pomenil festival za tujce dogodek prve vrste, zaključno revijo pa so lahko občudovali na televizijskih zaslonih po vsej Jugoslaviji in še 11 držav Evrovizije. Celo mnenja tujih strokovnjakov, novinarjev in poznavalcev tovrstnih mednarodnih spektaklov so bila zelo laskava, tako glede organizacije kot kvalitete folklornega festivala. Toda za naše domače občinstvo, za kulturno fiziognomijo in rast našega delovnega človeka je večje važnosti zimska sezona, ki ni namenjena turistični propagandi in privlačnosti. Predstavniki Zavoda Primorske prireditve obetajo — ob ugodni rešitvi finančnega vprašanja seveda — da bo tudi ta sezona bogata. V dogovoru so z ljubljansko Dramo za tri gostovanja, z Mestnim gledališčem v Ljubljani za vrsto sodobnih komedi4 in seveda s Slovenskim gledališčem v Trstu za redna gostovanja. Razen tega imajo za to sezono v zamisli uresničitev zamisli o koncertnih predstavah nekaterih znamenitih oper v izvedbi najboljših solistov. Ljubitelji zabavne glasbe bodo prišli na svo: račun v seriji gostovanj najboljših jugoslovanskih terpretov popevk in celo neka-Fih tujih zvezd na tem področju, Pri prirejanju teh koncertov ima Zavod v načrtu koprodukcijo z uredništvom zabavne glasbe Radia Koper in bi bile to pravzaprav javne radiiske oddaje. Uresničitev zamisli je seveda od- visna od obojestranskega razume-vajočega sodelovanja. V okviru podpisane pogodbe o kulturnem sodelovanju med Italijo in Jugoslavijo in zaradi pripadnikov italijanske narodnostne manjšine v naših krajih bo skušal Zavod pridobiti za gostovanje katero znamenitih italijanskih dramskih ali koncertnih skupin. Še naprej bo gojil zamisel tako-imenovanih salonov, s katerimi je začel že lani in pri katerih sta gostovala med drugimi tudi dva mlada Italijana, pianista iz Vidma. Salone namerava Zavod letos prenesti v muzejsko dvorano, če bo našel pri vodstvu Okrajnega muzeja dovolj razumevanja. V načrtu je deset salonov —• večerov glasbe in poezije, črnske lirike, literarnih večerov in podobno. In če posežemo ob koncu med še daljnosežnejše načrte: razgovori o gostovanju nekaterih kvalitetnih ansamblov iz Sovjetske zveze in priprave na III. festival jugoslovanske folklore, čeprav so namreč letos umetno zasnovali podobni folklorni festival tudi v Sarajevu, še vedno upamo, da bo ostalo njegovo glavno prizorišče ob slovenski obali. Zaenkrat je -'red vrati zimska sezona in upamo, da bo Zavod Primorske, prireditve lahko napravil tudi korak naprej od načrtovanja. Med deli, ki jih razstavlja akademski slikar Herman Pečarič v Portorožu, je tudi barvna lltograflja POSPRAVLJANJE KORUZE (na sliki). Razstavo v portoroškem Ljudskem domu je priredilo Turistično znosili v kotel milo, brisače m.posode z vročo vodo. Po kopeli mi je nek brivec, po katerega so poslati, ostri- gel lase In mi obrll ibrado.. Prinesli, so mi tudi sveže, perilo. »Zdaj si pa spet, kot se spodobi.. Koliko si star, Nuredin?« »Dvaindvajset ln pol.« »Zdaj, ko si se malo odpočil dri si. brez brade, se ti to pozna. Ampak ko sem te videl priti, sem si mislil, da ti je več kot trideset let.« »In koliko si star ti?« »šestindvajset.« »Francoski govoriš veliko bolle kot drugi.« »Tu na jugu govori francoski le malo ljudi. Jaz pa nisem od tukaj. Sem iz Marsije v Oraniji, blizu marokan-:ske meje. Tam sem hodil v arabsko :žolo in v francosko šolo.« »Katro si prišel sem?« »Pripadal sem bojni skupini v gorovju Ores. Med nekim spopadom, sem bil ranjen v koleno. Pobrali so me nomadi, mi pomagali in me spravili čez tunizijsko mejo.« »Ko se pozdraviš, se boš vrnil' v Ores?« »Ne, .'šel bom z ljudmi Taleba Lar-bija.« »Kdo je Taleb Larbi?« »To je tukajšnji voditelj. Kmalu ga boš :srečal.« Vse dopoldne so me obiskovali ljudje; hoteli so mi stisniti roko, se mi zahvaliti, govoriti z menoj. Nekateri so prinesli darila, sadje, perilo, nož in tako dalje. Ostali so nekaj časa, včasih kar nekaj ur, potem so odhajali. Ko sem bil nekaj časa sam, sem se usedel poleg Abd el Kadera. Videti je bil zmerom nekam žalosten; govoril je malo, se smejal poredko-ma. Kadar se je nasmehnil, je imel zbegan, preplašen obraz, kot da se opravičuje. Vprašal me je: »Ali veš, kaj pomeni to: Nuredin?« »Ne.« »To pomeni: luč vere.« »OH! Ko bi to vedel, bi si izbral drugo ime.« »Zakaj?« »Zame je preveč lepo in to ni primerno meni.« »Meni pa se zdi, da se ti to ime zelo dobro prilega.« »Saj, tudi drugi mi pravijo tako, ampak sprašujem se, zajkaj le.« »Mogoče se ti bo zdelo čudno, ampak za mnoge med nami je vera sinonim za svobodo.« »Zame bi bila prej kaj ravno na-: sprotnega.« ■»"Ah"!« je samo rekel, oči pa so se :inu nasmehnile. "Vprašal me je še: »Nuredin, kako pa prenašaš misel, •;da to imajo v Franciji za izdajalca?« »Upam, da niso vsi teh misli; če pa že sem izdajalec za vse, naj bom, na to se požvižgam. Nisem samo Francoz: prej .kot to sem samo človek; človek, ki hoče biti svoboden in ki bi rad, da bi bili svobodni drugi. Nikoli ne bom tak kot Angleži, ■ ki pravijo: »Naj ima prav ali ne, to je moja domovina.« »Kar se tiče nas, menimo, da si tu med nami zato, ker si pravi Francoz.« »To se mi zdi malo čudno, vendar me tolaži, da še zmerom zaupate, .pravim Francozom', kot pravite. Hkrati pa se sprašujem, ali se v,i v tem morebiti malo ne slepite: ni mi treba praviti, da si iz srca želim, da se motim.« V hiši jo bilo ves čas slišati neko radijsko postajo. Kadar je bil čas za poročila, so vsi začeli pazljivo poslušati, kaj bodo povedali o Alžiriji. Eden izmed civilnih pooblaščencev, ki je govoril francoskr slabo, je rekel Abd el Kaderu, naj me vpraša: »Zakaj no govorijo o tebi? Ko je dezertiral častniški pripravnik Mail- (Odlomek iz knjige VELIKI GATSBY. izšlo kot žepna knjiga zbirke EMKA Školjka v prevoda Gitice Jakopin. Ilustracije in oprema Tinca Stegovec) Npkeea iutra h koncu julija je Gatsbyjev razkošni avto ob devetih orineljal po kamnitem privozu do mojih vrat in zvonko zapel iz svoje troelasne hupe. Gatsby me je prvič obiskal, četudi sem bil že dvakrat pri, S „a zabavi in četudi sem_ se ze volu v njegovem hidroplanu in po-i£to Wl na njegavi plaži, ko me re^ob°roSTutro, stara sablja Danes knsite z menoj, pa sem mislil, da bi se tudi v meko zapeljala skupaj.« Na podnožnici svojega voza je lovil ravnotežje s tisto preobilico gibov ki je tako značilno ameriška — me-™m da nastane, ker v mladih letih ne vzdfguje dovilj, še bolj pa spričo brezoblične ljubkosti naših nervoznih raztresenih iger. Ta lastnost je kot nemir nenehno silila skozi nje-eovo odmerjeno vedenje. Nikoli n popolnima iiroval; vedno je taptel z nogo ali pa je nestrpno odpiral in Z3videl le,*" da občudujoče gledam nSn°ie, kaj, stara sablja?« Od-skočil je, eta sem bolje videl. »Ga še "Ze sem ga bil videl. Vsakdo ga je že videl. Bil je temnožolte barve, postno dolg se je ves kovinsko bliskal spredaj in zadaj nabrekel spričo veličastnih predalov za klobuke, za hrano in za orodje, in vse naokoli obdan z labirintom zaščitnih stekel na katerih se je z vseh strani odbijalo sonce, Za nizom š p sva sedla v nekakšno zeleno, usnjeno top o gredo in se odpeljala proti mestu b Minuli mesec sem se z njim morda kakih šestkrat pogovarjal, vendar sem v svoje razočaranje ugotovil,, da je imel malo povedati. Tako je moj prvi vtis, da je Gatsby izreden človek, postoprua zbledel, in zame je postal samo lastnik razkošno urejenega hotela v moji soseščini. In potem ta vožnja, ki me je vsega zbegala. Nisva še prišla do naselja West Egg, ko je začel puščati, svoje elegantne stavke nedogovorjene in se neodločno tolči po kolenih, svetlo-rjave obleke, »Poslušajte, stara sablja,« je izne-nada planil z besedo na dan, «kaj pa si vi takole mislite o meni?« Nekoliko presenečen sem se jel izmikati s puhlicami, kakršne tako vprašanje zasluži. FRANCIS S C O T T FITZGERALD_ »Vam bom pa povedal nekaj o sebi,« me je ustavil. »Ne bi rad, da bi me napačno sodili zaradi vseh teh marenj, ki jih slišite o meni.« Tedaj je Gatsby vedel za čudne obtožbe, s katerimi so ljudje začenjali svoje pogovore v njegovih prostorih. »Povedal vam bom čisto resnico.« Z desnico je naglo poklical čisto resnico, naj mu pride za pričo. »Sem iz precej bogate družine na Srednjem zahodu — zdaj so že vsi mrtvi. Zra-stel sem v Ameriki, vendar sem se šolal na Oksfordu, kjer so se šolali tudi vsi moji predniki že dolga leta. To je naša družinska tradicija.« Od strani me je pogledal — in razumel sem, zakaj je Jordan Baker menila, da Gatsby laže. Z rečenico O Odlomek iz knjige ODLO-O ČITEV V ALŽIRIJI. Iz-O dala Žepna knjiga Školjka © (Mladinska knjiga v Ljub-© ljani) v prevodu Vitala © Klabusa ter v opremi in z © ilustracijami avtorja lot, so lo tem .govorili zelo dolgo po radiu in v časopisih.« »No vem, ampak morebiti zato, ker nisem vpisan v nobeno politično ■stranko in tako ne morejo reči, kot so za Maillota: To je izdajalec, ker je komunist, to je komunist, ker jc izdajalec.« »Si ti z Maillotom solidaren?« me je vprašal Abd el Kader. »Maillota ne poznam. Vse. kar o njem vem, sem zvedel iz časopisov. Torej ne morem vedeti, kdo je v resnici bil in kaj je misli. Vsekakor pa sva si različna, saj je on po rodu iz Alžirije in je .ravnal tako zaradi tega, ker se ima za Alžirca.« Popoldne sem moral pomeriti široke hlače in jopič, kašaliijo peščene barve. To je bila uniforma mož pod poveljstvom Taleba Larbija. Prinesli so mi tudi vojaško čepico iste barve, ■ki je imela na zgornji strani z belo nitko všito zvezdo. Abd el Kader mi je pokazal, da ima po pomoti .šest krakov namesto petih, in me je vprašal, ali hočem, da ml naredijo drugo. »Ne, ni vredno.« »Vidiš,« mi je rekel In se nasmehnil, »zdaj smo ti dali čepico z Davidovo zvezdo, potem pa bodo rekli, da smo fanatiki.« Ljubljansko podjetje Viba-film snema Ietcs že drugi celovečtirni' igrani rilm. Po »Nočnem izletu« snemajo zdaj v Ljubljani DRUŽINSKI DNEVNIK po scenariju Ferda Gtidihe- in v režiji Jožeta Galeta. Nosilci glavnih vlog so Vlidoša. Simčičeva, Staue Sever, Jurij Souček in Anica CIgojcva (na sliki). Film govori o vsakdanjem življenju, v njem srečamo vrsto junakov iz stare LJubljane-. Glavni juaak filma je družinski oče Smrekar. Zadal si je nalogo, da bo uredil svet, dit bo boljši, da-bodo ljudje bolj pošteni, da !bo stara Ljubljana postala popolna. Seveda naleti: pri takem uravnavanju sveta na v.rsto teživ, si nakoplje triindvajset predsedniških in odbornišklh funkcij ter .nima časa za lastno družino. V r-družlnski' dnevnik« zapisujejo Smrekarjevi, kje hodijo in- kaj delajo, kakšne tegobe in-radosti preživljajo In tako nastaja na platnu mnogo tistegaj. kar človek srečuje vsak dan na ulicah: Stare Ljubljane: DUŠANKA POPOVIC DOROFEJEVA Trenutno (Odlomek iz romana NOČNE PTICE. Izšlo pri založbi LIPA v Kopru v prevodu Dušice Urbič-Kokol in v opremi Miligoja Donriiika) Ko je Lila. opazila Ivanoviča, se ga je za čudo. razveselila. Cele tri dni se je Ivanovič navduševal nad svojim stanovanjem, Lilo; in nad svojimi na novo kupljenimi glasbili. Zdaj se je smukal okrog Lile, zdaj se .je. spet preko mere navduševal in opajal z lepoto •barvnih tonov violončela, Do.tem pa se ni mog.el dovolj načuditi živahnosti Zagreha. »Veš, zdi se mi, da sem nekaj: let preživel zunaj. Zaželel sem. si. Lila, tebe in ■ najinega starega, življenja in če samo pomislim na tista potepanja, mi je prav tako, kot da so mi ukradli dober del življenja.« Ivanovič je bil torej ponovno zaljubljen. Izpolnjeval je vse Liline želje in nepremično je strmel vanjo. Lila je- vse to sprejela mirno > in zadržano. Iz izkušnje je vede— la, da bo to- njegovo navdušenje^ trajalo tri, štiri; morda tudi teden dni, toda po tej njegovi, pretirani' nežnosti bo neizbežno nastopila hladna surovost. To je' bilo prav tako gotovo, kot bo gotovo noč sledila dnevu in obratno, in ker je bilo tako, je Lila ponovno spoznala, da- na možu zares ni ničesar, kar bi mogla ljubiti. Pa vendar... škoda. Ko bi bil bolj umirjen, ko hi ta njegova trenutna nežnost in pozornost počivali na solidnejših temeljih in bi bilo vse to zanesljivejše, -bi' verjetno nikoli ne bila niti pomislila na drugega človeka. Medtem ko je bil Ivanovič še zunaj, ■se je odločila, da mu takoj povrnitvi vse odkrito pove o sebi. Toda zdaj, ko je ta trenutek nastopil, se je nenehoma borila sa- ma s seboj; in nenehoma se je spraševala, ali naj mu nove ali: naj; pusti,, da bo. čas storil svoje. Takole mu je hotela reči: »Ali: veš, Golub, kaj se je z menoj zgodilo. in kaj; se dogaja? Ali veš; kaj pomeni zame tvoj dobri prijatelj Serjoža Ljubimcev? In konično, ali veš, da sem ves ta čas, ko te ni bilo tu, živela z njim? In. ne samo to, rekla ti bom še tole: pripravljena sem te vsak: hip zapustiti in čisto gotovo je, da te bom zapustila na prvi njegov poziv in nič na svetu me- ne boli tako kot to, da se to še ni zgodilo...« Tu je Lila prekinila svoje vznemirjene misli in se spomnila, da Serjoža od tistega dne ni več prihajal k njej' in da ona -pravzaprav zaradi tega njegovega ravnanja ni našla poguma, da bi se z možem -pošteno pogovorila. Zato je- torej molčala, zato je lagala in zato se je spet znašla v njuni zakonski postelji, čeprav se ji je to zdelo ne le- gnusno in nemoralno, temveč tudi' nemogoče. Življenje je teklo s- svojim običajnim korakom in vse- se je prav tako ponavljalo, kot je Lila predvidela. Po tistem veselju je Ivanovič kmalu spet. zapadel v običajno, znano živčno ra-zdraženost in vse tiste njune- nekdanje zdrahe so vzniknile in enako pošastne in grozne spet oživele. Zdaj so se Lili dozdevale še bolj nepremostljive in postalo ji je jasno, da-med njima ne more biti trajno dobrih človeških odnosov. Za to niso bili potrebni kakšni posebni Solati na Oksfordu je pohitel, ali jo je pogoltnil, ali pa pritajil, kakor da ga je begala, preden jo je izgovoril. In brž ko je pognal ta sum, je razpadla vsa njegova trditev, in vpraševal sem se, ali ni konec koncev vendarle nekaj mračnega na njem. »S katerega konca Srednjega zahoda?« sem ravnodušno vprašal. »San Frančiška,« »A tako,« »Domači so mi vsi pomrli, pa sem podedoval lep kup denarja.« Glas mu je zvenel slovesno, kakor da ga še preganja spomin na to naglo izumiranje njegovega rodu. Za hip sem že posumil, da me vleče za nos, brž ko sem ga pogledal, pa sem bil prepričan o nasprotnem, »>Po tistem sem kot mlad radža živel -po vseh evropskih glavnih mestih — Pariz. Benetke, Rim — zbiral dragulje, v glavnem rubine, lovil veliko divjad, malo slikal, tako samo zase, in si prizadeval, da bi pozabil nekaj zelo žalostnega, kar £e mi je bilo davno tega zgodilo.« Komaj se mi je posrečilo, da sem zadržal nejeveren smeh. Že same njegove -besede so bile tako zguljene, da niso človeku vzbudile nobene druge podobe, kakor podobo čudaka s turbanom na glavi, ki mu -iz sleherne pore kaplja pot, ko goni tigra skozi Boulonski gozd. »Potem je, stara sablja, prišla vojna. Zame je bila veliko olajšanje, in krepko sem se potrudil, da bi si našel smrt, vendar je bilo, kakor da imam začarano življenje v sebi. 2e v začetku sem dobil čin poročnika. V Argormskem gozdu sem povedel ostanke svojega bataljona mitraljez-cev tako daleč naprej, da je bila na Obeh naših straneh pol milje široka, zevajoča praznina, .kamor pehota ni mogla za nami. Tam smo ostali dva dni in dve noči — sto trideset nas je bilo in šestnajst film PRIPOVEDKE IZ MONTE CARLA; 21, in 22. septembra ameriški film DIVJI VETER. Tiiait oglas* t KUPIM HIŠICO z malo vrta. Obmejni pas. Primorska. Koren, tiskarna Jesenice. PRODAM 10 tednov stare pse »Ovčarje« z rodovnikom. Koper, Kmečka 3. VELIKO INDUSTRIJSKO PODJETJE išče za svoje predstavništvo V Kopru trgovski lokal — skladišče {s prostorom za kamioni. V poštev pride prostor za adaptacijo. — Istočasno iščemo uslužbenko za delo v predstavništvu z znanjem italijanske korespondence. Ponudbe pod šifro: Predstavništvo. GELEE ROYALE — MATIČNI MLEČEK, garantirán o znanstveno stabiliziran — proizvod Zavoda za čebelarstvo, dobite v vseh lekarnah. Lekarne, ki preparata še nimajo, naj ga nabavijo pri »Kemofarmaciji« v Ljubljani. ZA JESEN IN ZIMO DOBITE NAJCENEJE V »MAGAZZINI ALLA STAZIONE«, Trst, Ulica Cellini št. 2, ooleg železniške postaje, veliko izbiro konfekcijskih izdelkov. Odjemalci s prepustnico imajo poseben popust. INTERTEXTIL, Trst, ulica S. Nícoló št. 30, nudi bogato izbiro vsakovrstnih tkanin, vse vrste dežnih plaščev »Super Nylon«, vetrnih jopičev, bund, raznovrstnih pletenin. TEKSIL za krila in izgotovljena krila TERITAL, odeje, perilo za ženske, ženske in moške volnene puloverje, srajce, kravate, nogavice, dežnike itd. po najnižjih dnevnih cenah, 1¿fxdÜJOKOPER NEDELJA, 17. septembra: 8,00 Domače novice — 8,05 Kmetijska oddaja: »Pred letošnjo trgatvijo — Aktualna beležka — Izkušnje drugih« — 8,20 Za dobro jutro vam bodo zapeli in zaigrali... — 9,00 Naša reportaža: »Primorska podjetja na letošnjem Zagrebškem velesejmu« — 9,15 Zabavni zvoki — 9,45 Poje Pat Boone — 13,30 Sosedni kraji in ljudje — 14,00 Glasba po željah — 15,00 Po-•ročila — 15,10 Zabavna glasba, vmes reklame — 15,15 Poje kvartet Harij-Bkdh bratov — 15,30 Igrajo veliki zabavni orkestri. PONEDELJEK, 18. septembra: 7,15 Glasba za dobro jutro, vmes objave — 7,30 Poročila — 7,35 Glasba 2a dobro jutro — 13,30 Poročila — POZOR! — POZOR! »alaska« S. haveric Trst, ul. S. Lazzaro 13/1. nad., tel. 35658, se priporoča turistom, ki obiskujejo Trst. Nudi Vam po tovarniških cenah: tekstil, moške ln ženske plašče iz najld-na, terltal krila, bnnde, volnene in bombažne pletene Jopice, perilo, najlon nogavice in drugo. BELA KRAJINA plove iz New Or-leansa na Reko; 12. septembra Je priplula v Gibraltar BIIIAC plove iz Rotterdama proti Barletu ln Anconi BLED Je 6. septembra odplula Iz New Yorka proti Sredozemskemu morju. V Tanger bo priplula 16. septembra BOHINJ je na plovbi iz Kopra proti New Yorku, kamor bo priplula 16. septembra BOVEC Je priplula 10. septembra iz Benetk na Reko DUBROVNIK Je na plovbi iz Leningrada proti Italiji, ll.septembra Je priplula v Gibraltar GORANKA natovarja tovor v ZDA GORENJSKA je na plovbi Iz Sueza proti Karačiju priplula 12, septembra v Džibuti KOROTAN jc 8. septembra odplula iz Bombaya proti Hong Kongu LJUBLJANA je 13. septembra odrinila iz Sibenika proti Črnemu morju MARTIN KRPAN raztovarja tovor v Aleksandri j i PIRAN je 8. septembra priplula v Yokohamo in bo 17. septembra odplula proti ZDA POHORJE je na plovbi Iz Ploč proti Emdenu, kamor bo priplula 20. septembra ROG jo priplula 12. septembra V D i 3,1c ax t o TRBOVLJE je 8. septembra priplula v 6an Dlego ZBLENGORA Je priplula 11. septembra lz Rotterdama v Leningrad Taborniki koprskega okraja so si priborili prehodni pokal na republiškem tekmovanju že preteklo leto v Lescah. Zmaga na tako pomembni prireditvi, kjer so se sestale taborniške ekipe našega okraja z močnimi nasprotniki okrajnih taborniških zvez iz vse Slovenije, vsekakor ni bila lahka. Na tej prireditvi so minulo leto zastopale naš okraj ekipe iz odredov Postojna, Izola, Koper in Divača. Prav tem odredom in njihovi požrtvovalnosti gre zahvala za tako blesteč uspeh. In letos? Tudi tokrat so se sestale najboljše ekipe tabornikov iz vse Slovenije — tokrat je bilo prizorišče mnogoboja v Valdoltri. Ekipe iz taborniških odredov Izole, Postojne, Ilirske Bistrice in Divače so se temeljito pripravile na to trdo preizkušnjo, zato so bili tekmovalci tudi letos prepričani v zmago — tembolj, ker so računali na močno zastopstvo koprskih tabornikov. Res — tudi letos se našim tabornikom ni izmuznila zmaga iz rok, za kar so poskrbeli dobro izurjeni Izolčani z moško in žensko C ekipo, Po-stojnčani z B ekipo, medtem ko so taborniki iz Hirske Bistrice sestavili žensko A ekipo. Največ ekip pa je poslala letos na mnogoboj tabornikov enota Janka Premrla-Vojka iz Divače, ki je že pred tem dokazala svojo pripravljenost in izurjenost na taborniškem tekmovanju v Pivki, kjer so Divačani na tem okrajnem taborniškem mnogoboju zasedli prvo mesto. Zato ni naključ-je, da so se tudi na tej republiški .komunalni servis' koper PRODA po sklepu delavskega sveta podjetja: 1. drobilec »Fagram«; 2. mlin za pesek; 3. elektromotor »Siemens«; 4. dinamo »Ercole«; 5. slamoreznica; 6. vagonet železni; 7. vprežni voz z gumijastimi kolesi; 8. navadni vprežni voz — 2 komada. Interesenti lahko dobijo vsa potrebna pojasnila na Komunalnem servisu Koper ali po telefonu številka 278. Komunalni servis Koper Razpisi i prireditvi izkazale moška A ekipa, ženska B ekipa, zatajili pa niso tudi najmlajši — ekipa medvedkov in čebelic, saj so divaški taborniki največ pripomogli k skupnemu plasmanu z izdatnim številom točk. kar je bil odločilni prispevek in pogoj, da je Okrajna taborniška zveza Koper tudi letos postala republiški prvak v taborniškem mnogoboju. Zato je zares nerazumljiva pasivnost koprskih tabornikov, ki bi glede na možnosti in izbor tekmovalcev lahko prispevali k še boljšemu plasmanu našega okrajnega zastopstva na republiškem mnogoboju. Upravičeno upamo, da prihodnje leto na tei nrire-ditvi slovenskih tabornikov ne bo treba ugotavljati odsotnosti Koprčanov — tembolj, ker nam naslednja republiška prireditev obeta osvojitev pokala v trajno last. Janez Čanžek Komisija za razpis mest direktorjev gospodarskih organizacij pri občinskem ljudskem odboru Koper razpisuje na podlagi 21. člena zakona o pristojnosti občinskih in okrajnih ljudskih odborov in njihovih organov (Uradni list FLRJ št. 52/57) mesto direktorja Kmetijske zadruge — Koper Kandidat mora izpolnjevati naslednje pogoje: 1. visoka strokovna izobrazba z večletno prakso v kmetijstvu; 2. srednja ali nižja strokovna izobrazba z večletno prakso na vodilnih mestih v kmetijstvu. Pravilno kolkovane prošnje s 50 din državne takse z življenjepisom in opisom dosedanjih zaposlitev je poslati v 10 dneh od dneva objave na Občinski ljudski odbor — Koper. Stanovanjska skupnost Semedela v Kopru razpisuje v novo ustanovljenem otroškem vrtu dve delovni mesti: 1. ZA UPRAVNICO 2. Za VZGOJITELJICO Pogoji: za upravnico vzgojiteljska šola ali sorodna izobrazba z nekaj let prakse v podobni zaposlitvi; za vzgojiteljico vzgojitelska šola ali sorodna izobrazba. Osebni prejemki po pravilniku. — Lastnoročno napisano prošnjo s kratkim življenjepisom, navedbo šolske in strokovne izobrazbe ter dosedanjimi zaposlitvami pošljite na Stanovanjsko skupnost Semedela v Kopru do 20. sept. 1961. 300 km DOLG RIBNIK Te dni so dokončali načrt, po katerem naj .bi bil nastajajoči prekop Donava—Tisa—Donava obenem tudi največji ribnik v državi. V njem in njegovih pritokih bodo gojili ribe v tolikih množinah, da Jih bodo lahko letno nalovili 830 ton. Ta ribnik bo dolg 300 kilometrov. NOVA TOVARNA ACETILENA V Kralj evu so začeli graditi novo tovarno acetllena, si bo izdelala okrog sto ton letno te zelo pomembne surovine za avtomobilsko ln kovinsko predelovalno industrijo. PRVE DOMAČE SIDRNE VERIGE V Tovarni verig na Lescah je začel obratovati nov obrat, v katerem bodo izdelovali sidrne verige in verige, ki Jih potrebujejo v rudarstvu. Sodobne stroje za proizvodnjo so nabavili v Vzhodni dn Zahodni Nemčiji ter v Svlcl. M TISOČ VAGONOV TRŽNIH PRESEŽKOV PŠENICE V Vojvodini so letos na več kot 440 tisoč hektarih pridelali približno 103 tisoč vagonov pšenice. Letošnji pridelek je večji od lanskega kljub temu, da so s pšenico zasejaU okrog 40 tisoč hektarov površine manj kot prejSnja leta. Povprečni pridelek znala 24,59 mtc na hektar. 1 BOREC, štev. 9 Iz vsebine: Nepozabne besede s tribun velikega praznovanja, FRANCE SUSTERSIC: Plameneči odsevi, MILE PAVLIN: Tisoč dve sto imen, MATEJ BOR: Kri v plamenih; Spomenik revolucije v Kranju, Iz albuma srečanj na Rogu, STANE TERCAK; Otroci obtožujejo, MILE PAVLIN: Godčev ognjeni krst, JANEZ KRAMAR: Razvoj OF v »Ljubljanski pokrajini«, IVAN VIDA-LI: Vstaja na Kamniškem, ANDREJ PAGON-OGAREV: Začetki vstaje v Slovenski Istri, MILE PAVLIN: Dvakrat je ušel smrti, ALOJZ RAVBAR: Sam proti osmim tankom, VLADO ROZMAN: Prekop posmrtnih ostankov Giuseppa Tomizza. Izza kulis druge svetovne vojne (Razprava o drugi fronti), Odmevi iz mednarodne arene (Blzerta, Burgiba in bombe; Pod afriškim soncem), Drobne zanimivosti, Novosti na knjižnem trgu, Pišejo nam, Iz organizacije Zveze borcev, Pravna posvetovalnica, Kratke novice, Nenavadne zgodbe, Iščemo podatke. B9I NOVE OBLIKE DELA (Nadaljevanje s 3. strani) ne in nato še za vse prosvetne delavce, da bi se tako vsi spoznali s svojimi nalogami v novem finančnem in organizacijskem sistemu šolstva. Razen tega pa bo Socialistična zveza v prihodnjem obdobju posvetila Dosebno skrb še delu stanovanjskih skupnosti ;n krajevnih odborov ljudske oblasti, zborom volivcev in sploh sodelovanju članstva SZDL v družbenem upravljanju javnih gospodarskih in oblastvenih zadev, ter sodelovanju pri uvajanju novega sistema delitve dohodka in razširitvi delavskega samoupravljanja v naših gospodarskih organizacijah. Okrajni odbor SZDL Koper j',, dal pobudo preko občinskih odborov Socialistične zveze za sestanke krajevnih organizacij po vseh naših občinah. Na sestankih člani Izvršnega odbora OO SZDL skupaj z občinskimi funkcionarji proučujejo dejavnost krajevnih organizacij in se dogovarjajo za njihovo nadaljnje delo. Tako so takšni sestanki že bili v Semede-li, Postojni, Hruševju, Planini in Portorožu, te dni pa bodo še v Piranu, Sečovljah, Ravnu (Piran) in v številnih drugih sedežih krajevnih organizacij Soc. zveze koprskega okraja, kjer se še pripravljajo. Korist razprav je očitna, saj se tako forumi na mestu samem spoznavajo z delom in problematiko krajevnih organizacij, slednje pa pri tem dobijo kup koristnih napotil za svoje delo. PRIZORIŠČE LAHKOMISELNOSTI (Nadaljevanje s 7. strani) busa.' Skozi okno bi se v okrilju noči lahko brez- truda zrinil še tako obilen nočni gost, če bi ga za-skominal radijski sprejemnik in razna druga drobnarija v avtobusu. V IZOLI IN KOPRU Popolnočne ure so za zmikavte nesporno najbolj prikladen »delovni čas«. Na to. je očitno pozabil Izolčan F. K., ki je v svojem odprtem vozilu KP 17-46 zaupal noči celo maloobmejno prepustnico in prometno dovoljenje. S koprskih parkirnih prostorov se je večina avtomobilistov že umaknila, vendar se ie tudi tod splačalo malo podrobneje ogledati po redkih vozilih. Posebno je bil vabljiv razkošen avtomobil neznanega Nizozemca z reg. tablico ZD 47-16, prepoln prtljage. Roka moža v modri uniformi je zastala od presenečenja, kajti prednja desna vrata so bila nezavarovana. Mož iz daljnje dežele je medtem brezskrbno spal s svojo družino v hotelu Triglav! Mladi lastnik Fiata 1100 I. K. iz Rožne doline pri Gorici sicer ni imel v osebnem avtomobilu posebnih vrednosti, vendar še to ne bi smel biti razlog, da je s svojo veselo družbo povsem »pozabil« rta varnost svojega vozila. * Sobotni nočni obhod je to: nesporno dokazal, da so parki: _ prostori v nočnih urah zares podobni »brezplačnim« izposojevalnicam avtomobilov in lastniki se morajo zahvaliti zgolj budnosti prometnih organov in naši varnostni službi, da na prizoriščih svoje lahkomiselnosti in malomarnosti ne zapravijo svojih trdo prigaranih avtomobilov. cesta št. 1107 '(Nadaljevanje s 7. strani) gočo šaro, s sodobnimi električnimi napravami, radijskimi sprejemniki in podobnim. SPOMINI ŠE VEDNO ZlVB Ne le spomini na Junaški boj Kraševcev v minuli vojni, tudi čas na težka leta pred njo še ni odšel v pozabo, 84-letni vaški očanec Franc Brajdih, ki je bil kljub svoji starosti v najtežjih dneh aktiven član vaškega OF odbora, ima »na zalogi« toliko spominov iz življenja prejšnjih rodov, da bi — kot sam pravi — najraje segel po peresu in napisal nekaj o trdi preteklosti teh krajev. Niti tako daleč ni tega, ko so bili še povsem odvisni' od trgovine z lesom. Furmani so se redno odpravljali z butarami — faši — v Trst, da so za skromne denarje nakupili soli, petroleja in moke. — Veste, belega kruha pa sploh nismo poznali, pogača iz črne moke pa je bila na mizi samo ob največjih praznikih, ve povedati oče Brajdih v eni sapi k zgodbi o novih časih in napredku, o katerem se jim še pred dobrim desetletjem ni niti sanjalo. Tako starejši rod, ki sedaj uživa trdo zaslužene sadove, prigarano in pribor j eno sedanjost, mladem rodu je sedaj, da bo daljeval začeto delo in kdor zna Kras in Vipavo in Brkine in marljivost ter vztrajnost njihovih •ljudi, ne dvomi v uspeh široko zastavljenega dela, ob katerem se bo vzgojil nov rod. ki bo znal iztrgati zaostalosti slednji zaselek,