Poglejte via it evil ke poleg naslova za dan, ko Vasa naročnina poteče. Skušajte imeti naročnino vedno vnaprej plačano.
glas naroda
IV A T S ]
C "GLAS NARODA
U NKKAJ vr,£ KOT
HA DAN DOB
po poŠti naravnost na
stoj dom (itfSMii
)-
List slovenskih delavcev v Ameriki.
elephone: CHelaea 3-1242
fteentocd as Second Class Matter September 25th. 194« al the Past Office »♦ New Yorfc. N. under Act «f Cngr— «f March 3rd. 187»
o. 77 — Stev. 77
NEW YORK, FRIDAY, APRIL 18, 1941 — PETEK, 18. APRILA, 1941
Čitajte, kar Vu zanima H
Volume XLIX. — Letnik XLIX.
UGOSL. VOJSKA KAPITULIRALA
Nemčija je včeraj popoldne uradno naznanila, da so se "preostali oddelki jugoslovanske armade" brezpogojno podali in da je vo je vanje prenehalo na vseh jugoslovanskih frontah.
Kapitulacija je bila določena za danes opoldne (5 zjutraj po newyorskem času), ko je armada pričela odlagati orožje.	:
Nemci pravijo, da ni nobene prave vlade v Ju goslaviji, vsled česar je bilo sporazumijeno za kapitulacijo s srbskimi vojaškimi oblastmi.
Ker, razun Hrvatske, ki je razglasila svojo neo dvisnost, v Jugoslaviji ni v£kake vlade, je edina oblast v deželi nemška armada.
Sosednje "prijateljske" države so kot hijene padle na premagano deželo, da jo razkosajo
Amerika mora biti pripravljena!
Vojni tajnik je pričal nred posebnim senatnim odborom, da je sedanja nevarnost večja kot je bila za časa svetovne vojne te*- i*i*>rajo biti Zdr. države pripravljene boriti se, kjerkoli bo treba.
Strmoglavci zlomili jugoslovansko vojsko
Vojn« z Jugoslavijo je trajala samo 12 dni, v katerih so se Neiiwi posluževali velikega števila tankov, posebno pa strmogtavecv, ki so neprestano napadali jugoslovansko armado in razbijali eeste in železnice. Ti napadi so bili tako siloviti, da je bila odporna sila jugoslovanske armade zlomljena in ji ti i preostalo drugega kot i*>dati se.
Nič ni znanega o pogajanjih
Kdo *c je I»ogajai za kapitulacijo jugoslovanske vojake, ni gnano. Tudi o notranjem i>olo-fcaju v Jugoslaviji ni ničesar znanega. Pred štirimi duevi je prišlo iz zelo zanesljivega vira poročilo, <la je jugoslovanska vlada od letovala iz Vrnje Luko. Kje se nahaja mladi kralj PettVr TI. in ministrski predsednik general Simovič, ni znano že od jKKietka sovražnosti.
l*o nekaterih poročilih, ki so prišla v Berlin, je mogoče skic pati, da se je za kapitulaeijo armade pogajal general Mir-kovie, ki je skupno z generalom Simovicem 27. marca str-moglavil vlado kneza Pavla in ministrskega predsednika Cvetkov iča. Toda pogajati se je bilo treba zelo malo: sestalo se j«' nekaj štabnih častnikov na dogovorjenem kraju in jugoslovanski zastopniki so morali dovoliti v brezpogojno predajo-
Jugoslovanska armada se jc hrabro !>orila in je Nemcem prizade'a velikanske izgubo Samo v client dnevu so uničili *JtKl nemških tankov. Navzli* junaškem odporu pa so nemške oklopne divizijo vedno bolj si lile v ogreje dežele in jngoslo VHii*ka armada je bila raz k ropi jena in so se jki razni!
krajih bojevali samo 'posamezni oddelki.
Sredi najljutejših bojev pa je Hrvatska razglasila svojo neodvisnost in mnogo Hrvatov je dezertirato iz jugoslovanske a ruiade.
Grška fronta prebita
(Jrška vlada priznava, da so Nemci na več krajih prebili grško fronto, (irška armada so umika iz Albanije in skozi Bi-tolj^ki prelaz prihajajo novo nemško oklopne divizije.
"Navzlic močnem odporu,*1 ;o naznanila atenska radio po staja," sovražnik napreduje. Naše čete se umikajo/'
Nemci so do sedaj imeli v bojih z Grki zelo velike izgube, ki jih cenijo na T>0,<M>0 mr-11 viti, toda navzlic temu pošilja jo v boj nove divizije. Po kapitulaciji jugoslovanske armade bodo mogli Nemci vreči [»roti Grški kakega [pol miljo-.na vojakov, ki so bili do seda; v Jugoslaviji.
BOJI V AFRIKI
Angleži niso samo odbili vsel napadov nerftško-laiških oklop ii i h divizij na Tobruk, tenive< so pričeli tudi napadati in vče raj so vjeli 767 Nemcev in Ita ljanov.
Angleške liojne ladje so silo | vito octroijevale koncentracija nemških tankov pri trdnjav Capuzzo. Bojno ladje in a4iro plani so tudi bombardira! j TrijKilis.
I -—
Mussolini pocenil dinar
'Mussolini je objavil {odredbo, po kateri je italjanskiti vojakom, ki se nahajajo v Ju goslaviji, ukazal plačevati italjanskih lirah. Za to je dc ločil novo vrednost dinarja : 3 lir za 1<K) dinarjev. Prej je b
KRVAVA BITKA PRED MAJNO
Vodstvo majne se ni brigalo za odredbo United Mine Workers in ni hotela majne zapreti. — 4 mrtvi, petindvajset ranjenih.
Navzlic zastoju v industriji mehkega ipremoga je obratovala Fork Ridge Coal Company niajna v bližini Middlesboro, ob meji držav Kentucky in Tennessee. V torek zjutraj se je približalo majni kakšnih (»00 preinogarjev v avtomobilih. Bili so iz raznih kentuških okrajev, največ pa iz llarlan okraja. Na avtobobilih so imeli napis'e, da nc kme nobena majna obratovati, dokler ne sklenejo progovni baroni pogodbe z United Mine Workers.
Ko so se približali Fork Ridge majni, so začeli stražniki streljati nanjo. Vnela se jt bitka, ki je imela usodno po bledice.
Petindvajset ose-b je bilo ranjenih, štiri pa mrtve. M rtv so:
C. \V. Rhodes, 48 letni predsednik Fork Ridge Co. E. W 'Silvers, 45 letni podpredsed nik in blagajnik Ford Ridge Co., Bob Robison, 38 letni po možni Serif Claiborne, okraju in bivši državni policist; San Evans*, 48 letni .premogar, ki j<
SOSEDE si bodo RAZDELILE JUGOSLAVIJO
Berlinska radio postaja je naznanila, da bo v Jugoslaviji v najkrajšem času urejena politična oblast. Pri tem pa Srbi ne bodo imeli nikake besede in sploh ne bodo prišli v poštev.
"Ne maramo še enkrat imeti kukavičjega jajca v gnezdu", je naznanila nemška radio postaja. — "Enkrat smo že skušali napraviti red na Balkanu s sodelovanjem Srbov. Sedaj pa bomo to storili brez njih."
Sedaj pa bodo "prijateljske" sosede prišle in L>odo od Jugoslavije odtrgale, kar mislijo, da jim pripada. Madž. armada je zasedla Bačko in najbr-že tudi vse ozemlje ob Dravi, ki ie nekdaj pripadalo Madžarski, gori do Prekn^-~:^ Rumunska bo pograbila Banat, trikot severno od Save ter med Donavo in Tiso; Bolgarska bo pobasala Ma-cedonijo in bo mogoče za plačilo, ker se je pridružila Nemčiji, dobila tudi ostali del Srbije. V Sloveniji se bo šopiril Lah in ravno taiko v Dalmaciji. Neodvisna Hrvatska pa bo sestavljena iz Hrvatske in Slavonije ter Bosne.
Sporazum v industriji mehkega premoga
Lastniki premogovnikov v severnih državah so se sporazumeli United	Workers, dočim
skušajo njihovi južni tovariši pripraviti predsednika k posredovanju.
Ko se je laška vojska jtočasi razprostrla po sio-venski zemlji, jo je i>ot dovedla na vrh griča. V daljavi je |»ogled I »tha padel na pri jasni in mirni trg Vrhniko. — Se misliti ni, da ho ta tujec vedno gospodaril jio tej .zemlji. V upanju bomo dočakali zore drugega, boljš e ga dne.
bo pogodba podpisana, je odvrnil, da ne ve, kajti pri pogajanjih niso zastopani lastniki južnih premogovnikov.
S to svojo opazko je hotel dati južnim premogovnim baronom zadnjo priliko, naj se premislijo in naj pogod<l>o jK>d-pišejo. —Premogarji v sever, državah, — jo dostavil, — no-čejo pod nobenim i>ogojem pustiti svojih južnih tovarišev na! cedilu.
Steelman je rekel, da so vršilo še par sestankov, kajti :Higodba ni Še izdelana v vseh podrobnostih, ampak je šele v osnutku.
Značilna je naslednja Le\vi-sova izjava : — < 'edal je bol j «topa v ospredje vprašanje, »V vlada prisilila ali če ne
(Nadaljevanje na 4. sir.)
lw> . i
" Dr. John R. Steelman, načelnik zvezne posredovalne 'službe, pod čigar nadzorstvom 1 se vrše že več tednov pogajanja med zastopniki United Mine Workers (CIO) in zastopniki premogovnih baronov v severnih državah, je izjavil, da je bil najiosled vendarle dosežen sporazum in da lx> začel velik delpromogovnikov vkrat-kem obratovati.
John Lewis, predsednik United Mine Workers', pravi, da jo sporazum, le začasnega pomena. Na vprašanje, kdaj
Pred posebnim senatnim odborom, ki preiskuje narodni o | brambni program, je pričal vojni tajnik Stimson ter dejal, da morata C >i t i ameriška armada in mornarica pripravljeni boriti se v kateremkoli deluj Severne, Centralne in Južne J Amerike in mogoče tudi še kje drugje. Amerika ima armado in mornarico za svojo lastno obranibo in za obram!bo svojih posesti.
Kaj je hotel namigniti z 1h>-sedami, da so bo treba mogoče Amerikaneem 4'še kje drugje boritini pojasnil, toda člani senatnega odbora ga bodo nedvomno vprašali za podrobnost i.
V svojem pričevanju je tudi poudarjal, da preti Združenim državam v sedanjem času do-!>ti večja nevarnost kot jim je »pretila začara svetovne vojne.
—	Ničesar hudega se pa nam jii bati, — je dostavil, — kajti obrambni položaj je povsem zadovoljiv, kar je v prvi vrsti »posledica inteligentne uvidev-jnosti vojnega departmenta in
njegovega sodelovanja z ame-liiško industrijo.
Stimson je opozoril senatorje na dejstvo, da se je Nemčija pripravljala z vso vnemo na vojno že izza leta 1933. Danes no more noibena država kar tja-i vendan v vojno, pač se pa mora nanjo več let pripravljati. I — Industrija, —< jo rekel Stimson, — je tako (povečala produkcijo vojnega matorijala, da smo že zdaj na istem stališču, kot smo bili šele po osmih mesecih po našem vstopu v svetovno vojno.
Stimson ni mogel prohvali-ti ameriško zrakoplovne indu-' -trije. — Kakorhitro so izku-" šn je na evropskem "bojišču do-L kazale, da naiša prvotna letala no odgovarjajo vsem za-lite-l vam, so bili takoj v delu novi
-	modeli. Ko jo kongres dovolil > potrebne vsote, so je delo pri-
-	čelo in jo «bilo v največ slučajih za vrše no prod določenim
. časom.
—	Ameriška letala, — je roil 'cel, — ki jih naziva jo s pravim
imenom "leteče trdnjave" so i najboljši bombniki, kar jih po-i'rna svet. Njihova naglica jc ti tako velika, da so le redka za v s1 edovalna letala, ki bi mogle našo bombnike (prehiteti.
Ob koncu pričevanja je jhv j hvalil Stimson tudi nove tanke »n proti zračne topove, o kato e rib je rekel, da glede točnosti nadkri*jujejo vse slične evropske izdelke.
bil zaposlen v nekem bližnjem premogovniku. , Po usodnem spopadu med CIO piketi in ljudmi Ford ' Ridge Co., je poslal governor i Keen Jolinson v Middlesboro
-	večje število državnih poli<*i-i stov.
i Kdo je dal povod streljanju,
-	e zaenkrat še ne vo. Nekateri zatrjujejo, da sta bila pred
1 sodnik in podpredsednik kom-panije v avtomobilu, ko so so . iima približali unijski majner-c ji.
Silvers in Rhodes sta jih za ' Čela miriti, ko jo kar iznenada
-	začel neki pikot streljati. Kom-panijski stražniki, oboroženi >
•	puškami, so prihiteli uradni-i koma na pomoč, nakar se j<
vnela borba.
Ranjence so spravili v bolnišnico v Pinnevilie. Pomožni Šerif Green je pobral pozneje "bojišča" kakšnih trideset
•	praznili nabojev.
i Dozdaj ni bil še nihče areti-p ran.
OBTOŽENEGA ČVEKA NI MINILA OBJESTNOST
231etni ropar, ki je obtožen umora Mrs. K.athe-rine Pappas, je zakričal sodniku, naj se briga za svoje lastne zadeve.
Pred okrajnim sodiščem v New Yorku se odločuje usoda 23 letnega postopača Josepha Čveka iz Harrisburga, Pa., ki j6 po aretaciji priznal, da jo zlorabil in oropal veliko število mladih žensk, odločno pa I taji, da je nsmrti'1 22 letno ' Katherine Pappas, katero so našli zadavljeno v njenem stanovanju.
V torek so začeli izbirati porotnike. Cvekov zagovornik jo vsakega kandidata natančno [izprašal. Z načinom toga iz-I praševanja pa ni bil zadovoljen okrajni pravdnik Samuel T. Fole>* ter jo proti temu protestiral.
Predsedujoči sodnik Bar-j ret t je potegnil z državnim ipravdnikom in posvaril Cve-kovega zagovornika.
To jo bilo pa obtoženemu jCveku odveč. Planil je kvižku I in zakričal sodniku Barrettu: j— Vaša naloga je predsedovati sodišču! Brigajte se torej za svoje stvari!
Sodnik Barrett ga je osorno I togi edal in rokel s pretečim glasom: — Takih izbruhov ne bom trpel pod nobenim pogojem. To je bil vaš prvi, pa tn-»li vaš zadnji izbruli. Zapomnite »i to!
Med po«dušalci je bil vef> dan moj umorjene. Jolm Pappas.
Cvekov zagovornik bo naj jrž zastopal stališče, da je policija s pretnjami izsilila iz CJveka priznanje glede umora Pappasove.
Obtoženec ne taji nobenega Jrugega kriminalnega dejanja. Prostodušno je priznal, da je zlorabil ali oropal kakšnih petintrideset žensk. Pod pretvezo, da je možev prijatelj, dobil vstop v stanovanje.
24 n£lijonov za povečanje tovarne
Urad produkcijske uprave jo odobril pogodbo, po kateri naj bi prispeval ameriški vojni departmenta 24 milijonov 27."» tisoč 33 dolarjev za razširjenje tovarn Glenn L. Martin Co. v bližini Baltimore, 'Md.
V tovarnah izdelujejo težko bombnike.
Denfense Plant Corporation 1m> 4>otnoši!a 3!M> tisoč dolarjev za zgradnje nove tovarne v * 'leveland, O., v kateri bo dru žba Jack & Heinz, Inc., izdolo vala električne selfs tarter jo za letala.
Essex Specialty Co. v Berkley Heights, N. J., ki izdeluje parašute za armado, je dobila od Reconstruction Finance Corporation nadaljno posojilo v znesku 80 tisoč dolarjev,
LAHI ZASEDLI DALMACIJO
Poročilo iz Rima pravi, da je italjanska armada zasedla celo Dalmacijo. Ena	ie prihajala
od Reke ob obrežju, druga armada pa iz Albanije ter $te se srečali pri Dubrovniku.
LAS M A B O D A" - New TorS
Friday, April 18, 1941
VSTANOVLJEN L. 1«
GJLASf NARODA"

r. (1 Corporation). ;; l. Lir*«, See. — Place of btulnew of the of above officer«: 21« WEST 18th STKEBT. NEW YORK. H. X.
48th Year
Yearly ««.
erery day except Saturdays, Sundays Holiday* Advertisement on Agreement.
Sa esio 1st« velja Uat sa Ameriko ta Kanado $«.—; sa pol leta $3.— ; aa (Mrt Iste 91.S0. — Za New York aa celo leto «7-—; u pol leta s3.00.
»o mi celo leto $7.—; sa pol leta 13.50.
"Olas Naroda" lshaja vsaki dan Isrcemšl sobot, nedelj tn praznikov.
-GUI NARODA." «1« WEST 18th STREET, NEW IOKK, N. X.
»: CHelsea B—1242
STAVKE IN VOJNA INDUSTRIJA
Zadnji teden ni rzbruhnila v vojni industriji nobena ik avka, in nobena pomembnejša stavka prejšnjega tedna »e re nadaljuje.
Resnejšega pomena je edinole zastoj v produkciji mehkega premoga, toda lastniki premogovnikov in United Mine Workers so prepričani, da ho kočljiva zadeva kmalu uravnana v obojestransko zadovoljstvo. Največ zaslug bo imel za to zvezni posredovalec dr. John Roy Steelman.
Zastoj je posledica odpora južnih operatorjev, ki nočejo blediti vzgledu svojih severnih tovarišev in dati majner-jem na dan en dolar priboljAka, da bodo zaslužili vbodoče po .sedem dolarjev dnevno.
Južni operatorji pravijo, da jim pri najboljši volji ni mogoče dati drugih koncesij, kot zvišati sedanjo plačo ($5.60) aa enajst odstotkov.
Dr. Steelman je naprtil krivdo za zastoj v industriji mehkega premoga operatorjem. Vsega skupaj je bilo prizadetih 400 tisoč laajnerjev, od katerih se jih je pa že nekaj vrnilo na delo.
V Pittsburgh u, Pa., so se ugodno završila pogajanja aned United States *Steel Corporation in CIO odborom za organiziranje jeklarjev.
Ker sta Ibili obe stranki pripravljeni dati precej izdatne koncesije, je bila odvmjena nevarnost stavke 250 tisoč jeklarjev.
Ta stavka bi bila seveda usodnega pomena za vojno industrijo oziroma za narodni obrambni iprogram.
27,383 Dancev, 24,575 Fincev, 20,574 Francozov; 71,940 Grkov, 70,160 Madžarov, 31,008 Litvincev, 9321 Mehikancev, 27,932 Npzomecev, 46,496 Norvežanov, 18,543 Portugalcev, 57,118 Romunov; 22,915 Rusov, 14,843 Spancev, 77, 268 Švedov; 22,719 Švicarjev, 41,741 Turkov, 7398 oseb iz Centralne in južne Amerike ter 78,421 iz drugih dežel.
Leta 1940 je bilo podeljenih 203,536 "prvih papirjev". To je največje Število izza leta 1929, toda leta 1924 je dobilo dvakrat toliko oseb "prve papirje."
Iz slovenskih naselbin
SLOVENSKI NARODNI MUZEJ NAPREDUJE!
IŠČEJO SE ZASTOPNIKI
V zadnjih par tetinih smo
prejeli v slovenski narodni muzej v Slov. Nar. domu na St. Clair Ave., v Cleveland, Ohio, več dragocenih prispevkov zgodovinskih reči, ki so neprecenljive vrednosti v muzejski zbirki.
^Ameriška Bratska Zveza na
■Poleg navedenih pa je še mnogo drugih rojakov in rojakinj prispevalo manjše zbirke raznih zauinrfivili stvari v mju-zej, kateriih imena in prispevke objavim v kratkem času.
Slovenski narodni muzej od dneva do dneva raiste in se izpopolnjuje, kakor dohajajo
Ely, Minin., je poklonila v mu- prispevki. Do sedaj je že zbra-zej šest k rail i ih umetniških nega toliko skupaj, da se lahko slik: dve oljni sliki sta delo naredi že lepo razstavo. Ven-pokojnega H. G. Peraska, ena i dar, to (še zdaleka ni popolna oljna slika in tri pa stele pa solabirka. Jišče se še vedno, kar je
ENA NAJVEČJIH ISTOVRSTNIH TVRDK V NEW TORKU. KI NIMA SPLOH NOBENE TEKMOVALKE NA SVOJEM POLJU. ŽELI NASTAVITI VEČ SLOVANSKI JEZIK GOVOREČIH MOŽ.
PREDNOST IMAJO ONI. KI IMA-JO AVTOMOBILE. ALI PA, KDOR JE PODJETEN IN PRIPRAVLJEN TRDO DELATI IN SE RAVNATI PO NAVODILIH. BO PRI NJIH AVTOMOBIL POSTRANSKA STVAR.
ISKUftNJA V PRODAJANJU NI BISTVENO POTREBNA. KER BOSTE DELALI Z ISKUŠENIM POSLOVODJO. ČECiAR NALOGA JE UČITI VAS, VZAME NA DELO IN V RESNICI PRODAJA ZA VAS. KER JE NAŠ DOLOČEN NAČRT NUDITI VAM IZVEŽBANO VODSTVO, BOSTE MOGLI IMETI ZNATNE DOHODKE. ČETUDI PLAČAMO NA PODLAGI PROVIZIJE.
ZGLASITE SE PRI MR. REMMELL, DRUGO NADSTROPJE. 90-34 161st STREET, JAMAICA, SAMO V ČETRTEK IN PETEK OD 12 DO 3 POPOLDNE.
m
Peter Zgaga
____
P o k I o n
UGODNA VEST
Kongresnik Hobbs je lani vložil v zbornici predlogo, naperjeno proti inozemceni, in ke r lani ni iiuel sreče ž njo, jo je letos' spet spravil na površje.
Njegova predloga je zadela na splošen odpor. Smatrajo jo za histeričen izbruh razpoloženja, ki se je lotilo gotovih a-meriških krogov, kateri vidijo v slehernemu inozemcu Hitlerjevega oziroma Mussolini je vega plačanca.
Hofob* predlaga, naj bi vlada enostavno zaprla vse tiste inozemce, katerih ne more deportirati.
Justieni odsek poslanske zbornice je prvotni zakonski osnutek kongresiiika* HolVbsa temeljito spremenil. Najbolj značilno je pa pismo, ki ga je poslal generalni pravdnik Robert Jackson predsedniku j us ličnega odseka, kongresniku Jlattonu Sumnersu. Pismo vsebuje amendmente k Hobbso-vi predlogi, ki 'bi pomenili veliko olajšanje za tisoče in tisoče ameriških prebivalcev.
Generalni pravdnik Jackson ipredlaga, naj bi smeli ipo-«=tati ameriški državljani ljudje, ki so dospeli nepostavno v deželo, ako se zadostno izpričajo, da so koristni in izvesti iJrebivalci Združenih držav.
Kot je l>ik> pričakovati, je registracija inozemcev dokazi« a, da je v deželi tisoče priseljencev, čijih prihod ni nikjer poj avno vpisan, Opobegnili so s parnikov, dospeli sem .pod tu,i .u imenom itd.) in so ostali v tej deželi.
S.ioro vsi so si s trudom ustvarili eksistenco, skoro vsi imajo ' užine in si s poštenim delom služijo vsakdanji kruh. Deportirati take ljudi, bi Vila največja nesmisel.
Ofclasti naj postavno odoibre njihov prihod in naj jim s tem odpro pot k ameriškemu državljanstvu.
To bi bil pravi blagoslov za tisočere in tisočere.
Nekaj značilnega je predlagal tudi kongresnik Martin Kennedy iz New Yorka.
— Tno&emoem, ki so deset ali več let v Združenih državah, — predlaga Kennedy, —ter ves ta čas niso bili niti enkrat v navskrižju s postavo, naj bi bilo omogočeno ameriško državljanstvo brez nabave takoimenovanega "prvega papirja". Od prosilcev, starih nad šestdeset let, naj bi oblasti ne zahtevale znanja angleščine v govoru in pisavi.
Posebni uradnik jnstičnega departmenta, Earl H. Harrison, ki je 1>il lani prideljen registraciji inozemcev, priporoča te odredbe, in je upati, da jih 1>o kongres sprejel.
delo s'ikariee Marion Buba-she-ve. Te slike so stale ob nakupu nad $.i(X> in Ameriška Bratska Zveza si je ž njimi v muzeju postavila krasen trajen spomenik.
Prank Sakser, predsednik časopisa "Glasa Naroda" v New Yorku, je podaril muzeju veliko, v olju izdelano sliko svojega očeta, slovenskega pionirja Frank Sakserja. ustanovitelja in izdajatelja drugega najstarejšega usta v Ameriki. "Glasa Naroda." Slika je.bila narejena leta l!)04 v New Torku in je krasno delo. Poleg te je podaril še drugo oljno sliko, ki kažeCortland Street v New Torku in bivšo Sakse rjevo banko, ki je tudi zelo važna zgodovinska slika.
Slovenska Nar. Podporna Jedinota, Chicago, III., je poklonila in dostavila v uvuizej 12 konipletnih letnikov dnevnika "Prosvete." To je zopet darilo velike "Zgodovinske vrednosti, ki bo izvrstno služilo vsem interesi rančem pri študiji življenja ameriških »Slovencev. .Tita prispevek t<udi velike vrednosti 'številnemu članstvu SNPJ v Clevelandu in okolici, ker bodo sedaj iahk^. poljuft>no v nftizeju vsak čas pogledali v stare letnike "Prosvete."
'Kranjsko Slov. Kat Jednota, Joliet, HI., katoliška bratska organizacija v Ameriki, je že fprej potoni, urednika glasila, Ivana Zupana, poklonila muzeju prvih 15 letnikov svojega lastnega glasila, ki so že v.si vezani. To je tudi zelo bogat prispevek spoštovane bratske podporne organizacije, ki se je s tem, postavila lep spomenik v muzeju v ponos svojega članstva. .
Mati i« PrvroieV. prvi častni član iSlov. narodnega muzeja 7e pred kratkim postal dva za-'boja raznih stvari za muze i. On ima lŠ" iiKnofiro stvari na roki. od katerih od časa do časa nekaj pošlje v iiYuzej.
Iz poročila našelniwke in naturalizacijske služile je razvidno, da je dolbilo lani več inozemcev ameriško državljanstvo kot v kateremkoli letu zadnjih 35 let.
V	zadnjem fiskalnem letu je -bilo podeljeno državljanstvo 235,260 osebam.
iMed njimi je bilo 59,690 Angležev, 37,357 Italijanov, 26,964 Poljakov in 25,802 Nemcev.
Angleži Italijani, Poljaki in Nemci zavzemajo glede dobave državljanstva že osemnajst let prva štiri mesta.
V	»vrbo popolnejšega pregleda naj navedemo Še nasled-
Aineriftkp državljanstvo je dobilo lani 13,948 Belgijcev, 3624 $uttf*rov( 104,060 Čefcrtovakov, 77,103 Jugoslovanov,
mogoče dobiti, zanimivih stvari.
Direktorij Slov. Nar. doma na St. Clair Avenue, je sklenil, da se priredi prihodnje leto 1i)42 odprtija Slovenskega nar. nrazi ja v Aimeriki. Ob tej pri -liki se bo razstavilo vse zbrano blago v ogled občinstva v Slov. Nar. domu.
Marsikdo imia še kaj zanimivega za v muzej, oglasite se!
Vsem daiovateljem se vodstvo Siov. nar. muzeja iskreno zahvaljuje za prispevane stvari v muzej in želimo, da bi našli še lUnogo po snemal cev.
Erazem Gorshe, tajuik-ailiivar.
SMRTNA NISSRECA ČASTNIKA.
SLOV.
Dne G. marca, nekaj dni po nesreči Ludvika Medveška v Cievelandn, O.. >e je smrtno ponesrečil njegov sin, ki je bil štabni saržant ameriške armade v Rio Hatu, Panama. Aero-plainska nesreča se je zgodila na centralnem vežbališču. Pokojnik je bil komaj 31 let star. V ameriški armadi je služit zadnjih 13 let in osem let je bil dodeljen letalstvu. Dalj časa je prebil na Filipinskih otokih in Havajskem otočju pred nekaj meseci je pa bil poslan z neWyonskega vežbališča v Panamo. V Ameriki zapušča ženo. očeta in tri brate, v starem
Krškent. V Clevelandu je bival nad 40 let. Poleg soproge Marije, roj. Sket, zaj-ušča trnova Ladislav, Edvard Jabo; hčere Louise Ferfolia, Alice van Cot ter več vnukov in vnukinj.
-.-1—--
RADIO V DVIGALIH.
Otrok ju neutolažljivo jokal. Mati je že trikrat vstala, mu skuhala čaja, mu vlila v usta nekaj kapljic zdravil ter ga nosila sem in tja po sobi. Skrbelo jo je, kaj je z otrokom. Medtem he je prebudil tudi mož. Možje so v takem slučaju precej občutljivi in razdra-žljivi.
—	Nič mu ni, — je rekel, — poineUkužila si ga, pa ima noč za dan. Tvoja krivda je. Pomiri ga, kakor veš in znaš. Jaz hočem spati; jutri me čaka težko delo.
—	Ali naj mu kaj lepega za-pojem ? — vpraša žena.
Mož se ustraši in reče skoro proseče:
—	Ne, ne, ni tre<ba. Raje zlepa poskusi . . .
Udobnost
Vsaka je hvalila svoje, kak da so udobni. Vse »tiri so bi; pa sezute. In čemu ne! Saj opoldanski odmor vendarle ti| di za to, da človek nogi, ki j vse dorpoldne v preozkem če v iju, nekoliko počitka privošči
Po sedmih letih . . .
Med opoldanskim odmorom so sedele v restavraciji štiri mlade prijateljice in se pogovarjale. O čem? O čem dru-Američani S3 na t rajo za izgu-|^em pa govore ženske kakor o bo časa že vožnje z dvigali v modi.
nebotičnike. Sedaj si je izmisli !a neka tovarna nekaj proti temlu. Zgradila je poseben sprejemnik za dvigala. Težavo dela tu preclvvem odprava motenj, ki jih povzroča dvigal-ni mehanizem/. Aparat upravlja strojnik dvigala na gumjbe spodaj, zvočnik pa .i«1 obrnjen iiz zgornjega dela rova proti globini. Instalacijski stroški za takšen sprejemnik iso precejšnji in naraščajo z višino poslopja.
Tisto opoldne je bila obutev na vrsti, čevlje z nizkimi in visokimi petami; čevlji z odprtino spredaj; čevlji iz patentnega, jelen jega, kačjega usnja ; čevlji iz blaga.
GROBOVI S KURJAVO.
iStari Grki so polagali svojim mrtvecem "obulus" v grob majhen denar, s katerim naj bi mrtvec plačal brodarju. ki ga bo spravil preko smrtne reke Stikha v Hades, podzentllje, prevoznino. V starHh grobovih na pri uer v egintskih. dobivajo najrazličnejše potrebščine za vsakdanje življenje. Ti darovi j mrtvecem naj bi jim pomagali na onem <svetoi, da 'bi ne trpeli nobenega pomanjkanja. Takiš-n? običaji pa so živi še dandanes in to celo v Evropi. Tudi tu skušajo ponekod preostali mrtvecem za življenje v oust ranstvu nuditi vse to, kar jim
i.ro- /r> , - __ . XT	je bilo vaizno v tem zivljen.m.
Kiaju (/.jubja vas pTi Novem i,,	.. - ,	.
* • i i • Eden najhoij čudnih običajev mestu) pa mater, tri brate in , . ' . ,	,,
m . • j v ,	te vnste se ie ohranil v Holua
sestro. I o vest je zadrzal mesec dni njegov brat M'ilan z na-menoiil. da ne bi preveč vplivala na zdravje očeta, ki je bil baš tiste dni v slabem položaju.
KMttTNA KOSA.
Po 14 dnevni bolezni je za-tisnil svoje trudne oči splošno poznani rojak Jakob Volčan-šek, v Clevelandu O. Star je bil 79 let, doma iz ,ridma pri
Veliki Atlas sveta
--------------
Vojujoči se narodi v Evropi vstvarjajo zgodovino. Svetovnih vesti pa ne morete razumno zasledovati brez velikega in zanesljivega zemljevida, kot je naprimer Hammond's New Era Atlas of the World. "Res," boste rekli, "toda po končani vojni zemljevidi, ki so sedaj izdani, ne bodo vec dobri." Toda vse drugo je res, kot ta trditev, ako vp o š te vam o ta atlas. In tukaj pride poglavitna stvar. Z atlasom boste prejeli izkaznico, 8 katero boste proti plačilu 25 centov dobili dodatne zemljevide, ki kaiejo prt-menjene meje jseh	ki
bodo prizadete vsled mirovne pogodbe, in jih boste prejeli tekom 60 dni po zaključku vojne in ko bodo podpisane mirovne pogodbe. (Listek, ki je treba izpolniti in poslati naravnost na zalagatelja, je v vsakem atlasu.) Ti dodatni zemljevidi vam bodo do zadnje natančnosti izpolnili vaš svetovni zemljevid, ki bo natančno kasal Evropo pred vojno in po yojni v celi knjigi. Ta atlas "velja samo $2.75 za Združene države in $3.— za Kanado. Ta veliki atlas dobite pri KNJIGARNI »GLASA NARODA* \ m West 18« St, New York,
riii, kjer grohnvn kurijo, da bi •se dure pokojnikov grele.
Dolgo življenje
V Delili, X. Y., je praznoval te dni George Dugaii 102. ol»-letnico svojega rojstva. 1'clele-žil se je bil državljanske vojne ter brez pomoči ležal med mrtveci na bojišču, ker sanitejci niso opazili na njem nobenega sledu življenja, ftele tretji dan so ga slučajno dobili ter nevarno ranjenega odpeljali v bolnišnico. Izza dne, ko je odšel ozdravljen iz bolnišnice, ni bil še nikdar bolan. Dugan' je za svojo visoko starost še vedno precej čil in čvrst.
Za rojstni dan sta mu brzojavno častitala governor Lehman in generalni pravdnik Bennett.
Naš pregovor pravi, da p« sedmih letih vse prav pride ve ne po sedmih, pa po štiri najstih, ali enoindvajsetih le tih. :
To, kar imam v mislih, b< prišlo po štirinajstih letil prav.
Leta 1927 je obiskala Zagreli
jugoslovanska kraljica Mari j j*>-
Hrvatska prestolnica ji j J priredila svečan sprejem. Žen zagrebškega župana je bihj poverjena važna naloga: po zdraviti kraljico.
Zona takratnega zagrebškega župana — polnokrvna Hrvatica, — se je hotela postavi-] ti.
Stopila je h kraljici, ji izročila šopek in jo pozdravila : — v nemškem jeziku.
Kraljica je za niči j i vo o-brnila od nje rekoč: — Ali ne znate hrvatski '
T o j e bil hud curek mrzle vode za gospo županjo.
Izza tistega časa je minilo dvakrat sedem let.
Ne vem, če je tisto pri.-niiik-njono babše še vedno zagrebška županja.
< e je še, bo lahko pozdravljala v nemščini resnične vladarje neodvisne hrvatske države, ki ji bodo še hvaležni za to.
P o <z o d b e
1500 FORDOVIH DELAVCEV SE JE VRNILO.
fV tovarno Ford Motor Co. v Kdgcwater, N. J., se je vrnilo te dni !.">(¥) delavcev, ki so morali vsled stavke v River Rouge tovarni v Detroitu teden dni počivati.
JUGOSLAVIJO
Ta odredba veljavi. Se ^ pa je mogoče pošiljati denar v Italijo.
DARILNE POŠILJATVE
u ITALIJO
50 LIR 100 LIR 200 LIR 300 LIR
$ 9.20 $1330
500 LIR 1000 LIR
I2L75 $43.00
2000 LIR____$85.00
ZARADI SEDANJEGA POLOŽAJA V EVROPI, priporočam«, da se vse darilne po&iljatve pošlje potom CABLE ORDER. Na ta natiit Je denar najhitreje izplačan. — Za Cable Order je treba posebej plačati
Vsled raiawT v Evropi pT megote v Italijo nakazati denarja w DOLARJIH. tcmreC un«T lirah.
SLOVENIC PUBLISHING CO.
: POTNliftl O D DR LB K i t! 216 West 18th tir^t, Now York
t1udim se. da >e še vedno do-l>e ljudje, ki pripisujejo kak-žuo važnost pogodbam, >kle-ii jeni m med državami.
— Pogodba je krpa papirja, — je rekel ob izbruhu vojne nemški kajzer, in zdi <c, da so tiste njegove besede dobivajo čedalje večjega in re»nietie.iše-ga pomena.
Ko sta pred nekaj dnevi podpisali Rusija in Japon-ska ne-napadalno pogodbo, je ameriško časopisje objavilo o tem cele strani dolge komentarje, češ, kako velike važnosti, da je ta dogodek.
In kaj je v resnici? Če bi danes, ko se je črnilo na pogodbi komaj posušilo, kazalo Japonski Rusijo napasti, bi jo napadla navzlic tej ali navzlic sto drugim pogodbam. In če bi bila Rusija proprieana, da je Xemčiji ko* ter bi se ji obetal od zmage kakšen dobiček, bi rdeča armada že prodirala preko Poljske proti prvotni nemški meji.
Kaj j«- danes s pogodbo, katero je bila pred dobrimi tremi leti ustanovljena Balkanska zveza, ki so jo tvorile Jugoslavija, Bolgarska, Grška in Turčija
Lani je bila podpisana uena-padalna pogodba med Jugoslavijo in Madžarsko. Hitler je komaj slišno hik"il: — "iSeek'ini!'* — ]ia se je že zt»-podilo madžarsko ščene v jugoslovansko Vojvodino.
In koliko pogodb je bilo sklenjenih zadnje čase med Italijo in Jugoslavijo! Trgovinska |>o-i$o«Vba, nenapadalna pogodba, }>ogo<U)a dobrih sosedov, pogodba za utrjevanje kulturnih vezi, intakodalje.
Ker Slovenci niso potolkli prvega nemškega vojaka, ki je stopil na slovenska, tla, se je Mussolini začutil varnega, in uro kasneje je bila njegova 11 zmagovita " . armada, že_ na JesenH^ah in v'Logatcu.
«*a L & 8 M X « O D X" - Hew Tori
Friday, April 18, 1941
ffBTXHDVEJKN L.
|| Kratka Dnevna Zgodba H
S S sea ■--♦•ir— rrg =
J A .WIS O'NIK L:
X Jo« pod Ki I lop je prišel zelo dobre volje proti polnoči domov. V klubu je z n< katerimi prijatelji proslavljal dobi o posrečeno dogodovArino, o kateri pa ni smel govoriti. Z nikomer, tudi z najbližjimi prijatelji tie. Zato je moral tudi zn to nočno proslavljanje izbrati navidez drug povod. De-ja' je. da lioče pozabiti svojo jezo nad vlomom, v svojo za-st iVno pisarno in prijatelji so mu pri tem. pošteno pomagali.
tZdeliajoč' je, odložil klobuk in plašč ter šel v t-vojo delovno sol o. Prižgal si je siuotko in postavil steklenico žganja na, pihalno mizo. Potem je vzel svinčnik in začel računati. < H>-raz mu je postajal č dalje bolj zadovoljen.
fi/nenada pa se je zdrzni!. \a bi1 komi je nekaj zaropotalo.
AMER. LETALEC POMAGA ANGLEŽEM
RAZPRODAJA
SLOVENSKIH
KNJIG
po zmerni ceni
Po 50c zvezek
Andersonove pripovedk? za slovensko mladino
Ittlf nori mati junak. (Dostojevski j) Kož ji mejniki (Ivan Pregelj) Filozofska zgodba (Alojz Jtrasek)
(.onipiri in Kooiurašaki (Jul. Zeyer) (jionpod Fri dolin Žolna in njegova
druži na (Fr. Milčinski) Kazan, voljni pes (J. O. Cunvood) Kaj se je Makaru sanjalo (V. Koro-lenko)
Na raxlifnili polili (Frane Friseh) Peter Pave! Clavar (Dr. I. Pregelj) Praviea Kladi«a (Vladimir Levstik) Sveta noe (Rudolf V rabi) Slika Doriane Gra> (Oscar Wilde) Verne duše v vleafa (Prosper Mi rime) Zapiski iz mrtveca doma (A. M. Dostojevski)
Po 70c zvezek
Do Ohrida in Bitolja (Ivan Melik)
Po 75c zvezek
Belfegor (Artur Bernede) Onstran pragozda (James Oliver Cur-wood)
Po strani klobuk (Damir Feigel) Romantične duše (Ivan Cankar) Serlant Diavolo (Marcel Priollet) Železna eesta (Zaae Grey) Zlati Pauter (Sinclair Gluek) Gostilna v stari IJubljani (Starostav) Gusar v oblakih (Donald Keyhoe) Gospodarica sveta (Kari Fldor) Hektorjev Me« (Rene La Brujere) Rdeča Megla (O. R. Frlch)
Po $ 1 zvezek
Cgrabljeni milijoni (E. G. SeUger) Verldieus (Pater Kajetan) Sivko (K. S. Thompson) Rudarska balada (Marij« Majcrjeva) Prigodbe čebeUee Maje (Waldemar
D—in)
Plngvlnskl otok (Anatole France) Pisane zgodbe (Janko Kac) k življenja za življenje (Ivan Zupan)
Po $1.25 zvezek
Zadnji Mohikanrc (J. F. Cooper) Skrivnostni studenec (Pavel Keller)
Po $1.50 zvezek
Kleopatra (Sir R. Rider Haggard) Sofia In kazen (F. M. Dostojevski j) Tigrov! zobje (Mavrice Lablane) Krištof Dhnac (Jack Loodo«) Histerija (Gustave le Rouge) Lucifer (Jean de L« Hire) fspod Golico (Slavilo Saviusefc)
Po $2 zvezek
Prešeren (France Kidrič)
Po $2.50 zvezek
Višnjeva rrpatica <V1. Levsfik)
Naročite pri:
KNJIGARNA SLOVENIC PUBLISHING CO.
, 216 West 18th Street, Hew York, W.
»k opolnoči
Za zastoroui, je čisto razločno videl >en.co. Potem je nekdo pritisnil ua kljuko — hudiča! Jan ves ni "zaklenil!! — Killopn je mrzel pot obli! čel o. Toda naglo j<- odprl predal pi-alne »nize in prijel za revolver. Že je zagledal j>od plapolajočira ziištorom lifloške čevlje, zato pa je za v pil:
'"Roke kvišku, sicer streljam!"
44mimo u>trelit«\ to bi bi lo najltolji !'' se je začul slaboten jrlais in iz tenve je stopil no-zuan moški. Njegov obraz je bil siv in ubit. njegova obleka vsa piašna
*'Kaj pa hočete?" ^a je na-hnilil Killop, ki se mu je bil že povrnil mir. "A i ste eib-n iz ti^te toVpe, ki jc včeraj vlonii-la v n|ojo hlnurajuo?'*
*4Xc! nobene toljn- ni bilo! Sdiii sem bil."
Killop je moral -esti. cVSniiti ste bil«? Torej . . f44Vlomilce, ki mfu vlomi ni prinesel >r« čc. Samo prejjan-janjc, zasledovanje, strah." 14 tu kaj lioče te IKilh.pov uflas je nenadoma postal spet hrapav in snli.
•"IVinar sem vam prinesel nazaj. Ni bilo dosti, toda teži inc. Saj lakota ni v Oliicaini nič reokeira. Stradal si m, zato sem • e odločil za ta vlonij.
Killop sj jc z rokavom ob rise I čelo. Brl jc bolj razburjen kakor vlomile** sanu.
'"Srdite vendar. — Ali želite snlotko."' je vprašal in potisnil preden j y.abojč( k.
(Potem se je osladno zasmejal in dobrohotno rekel:
*4 Razumem vas položaj. Za to vam bom nekaj rekel. Obdržite tistih 100 dolarjev, toda |»od pogojem . . ."
'"Ped kalvišnim pogojem *"' 4 4 Da izginit etc \v. Chieaga. Saj bo to v vašo korist " je hitro .VodaI.
44Toda policija me bo našla."
4'Saj vendar ne ve, kdo je bil vloniilec. Xaj vas le mirno iiSee. Od mene ne bodo zvedeli niti becedice."
*\Toda jaz bi rajši prejel kazen za svoj greh. Izročite me policaji. Naj me kaznuje!" 'Killop je prebledei. 4 4 To pa ne pojd*»! Rajši vam dam še sto dolarjev, samo da izginete."
*4Zakaj pa bi se me radi znebili?" je vprašal ponočni gost In ni izpustil Killopa iz oči.
4 4 Tega vi ne morete razumeti." je vzkliknil Killop in vrgel stota k na mizo.
Tedaj pa je čudni gost nenadoma vstal, snel sivo lasuljo, si obrisal obra-z, da mu jc ličilo ostalo na robcu, in zdaj in zdaj ni bil več videti slaboten. Oči so se mu zaiskrile in dejal je Killopu.
u 4 O, prav dobro vas razumem gospod Killop- Tn nadzornik Werners, ki vas čaka v sosedni sobi, tudi. Aretirati vas moram!" (Killop je lovil besede. l"Toda kaj vendar mislite! Kako morete to reci vi — vi!"
Tedaj so -e odprla vrata in vstopil je nadzornik z dvema uradnikoma.
"Ne uganjajte neumnosti, Killop.," ga je strogo opozoril. 44 Boljšega priznanja, kakor vi v tej uri. še ni dal noben zločinec."
"4Nobene zveze nimam z zlo-efaicem in ničesar nisem pri-znal."
•"(Priznali ste, d« je bilo v blagajni samo 100 dolarjev, od ■zavarovalnice pa ste zahtevali
kakšna kazen jc do'oeena za zavarovalne goljufije, tudi veste. Pojdite z nami!"
Ko je imel Killop že lisici' na zapestjih, je menil ponočni go-1.
* * Olajšali ste nam preizkušnjo nove metode. Ničesar ni-miiK) vedeli o vaši goljufiji, samo sumili smo, da nekaj ni čisto v redu. Takšne svetle misli, kakor je bila vaša niso znrirom zlato . . ."
RUMENA NEVARNOST.
'V Miami, Florida, je na počitnicah Ci:o Algeria, znani! južno ameriški pisatetj. Presenečenim časnikarjem je rekel:
144V republiki Peru je japonska vojaška oi ganizacija- ki ima 2T) tisoč članov. Med njimi jih je 10 tisoč dobro oboroženih."
'V Chile jc baš nasprotno. Tam ima .jo Ncihci odločilno besedo. .
Oiro Algeria bo dobil za svojo novelo 4 4 Si rok in neznan je svet." dva tisoč petsto dolarjev naglase. V knjigi je opisal žn 1 jen je nekega indijanskega plemena v severnem delu And. .
Hitler ima svoje ljudi v Združenih državah
Ameriški pilot Eugene Quimby T ob in iz Los Angeles, Cal., pripada k ameriškemu zračnemu škadronu, ki se bori ua
t rani Angležev.
Tekstilnim delavcem bo zvišana plača
Iz Wasliingtona poročajo, da je sklenil strokovni odbor bombažne tekstilne industrije zvišati minimalno plačo 440 ti^oč tekstilnim delavcem. Minimalna plača je znašala doslej ?>'2 in pol centa na uro, vprihod-nje naj pa znaša .*>7 in pol centa.
Odredba (potrebuje še odo-brenja meizdo-urnegn adinini-f-tratorja generala Fleminga.
FAŠISTI SO SE MAŠČEVALI.
V Ohicagu jc bii ustreljen 4o letni John T. Arena, lastnik in urednik italijanskega lista 'La T'ibuna.? Bil je znan k«»t velik na-protnik fašiznra in je zadnje čase objavil v svojem listu več čiankov, v katerih jc razkrinkava! delovanje lašl<e pete kolone v Združenih državah.
Njegova žena in drugi so iz-
ZRAČNI NAPAD NA BERLIN
V povračilo, ker so v sredo ponoči nemški aeroplani—bilo jih je okoli 400—bombardirali London, so sinoči angleški aeroplani z veliko silo napadli Berlin. Zaradi go.ste megle pa tii napad ni imel zaželjeiiega u>peha.
Ob istem Čas*u so angleški aeroplani bombardirali tudi Wilhelinshaven, Cuxliaven in AVcsermuende, Helgol a n d, Brest ter Berck-sur-Mer v Franciji.
Važna služba za Harryja Hopkinha
Predsednik Roosevelt je poveril nakup in nabavo vojnega materiala (kot je določeno po 44lend-lease" postavi) Hariy-ju L. Hopkinmi. Hopkins bo odločal, kakšno pomoč naj dobe države, ki se bore za demokracijo.
Hopkins je bil svoječasno trgovinyki tajnik in WPA administrator. Po naročilu pred^ sednika Rooseevlta je bil odpotoval v Anglijo, kjer je proučil tamkajšnje razmere.
Odgovorno služ»l>o, ki mu je bila zdaj poverjena, je že precej časa vršil, toda ne kot ofi* cijelni uradnik.
i j ■ i i i ^mm^mmrnm i i	I
p* vedali, da so neznanci večkrat telefonično opozarjali, iiiij spremeni ton svojega pisanja, t>xla Arena se za vsa ta svarila ni brigal.
•Ko ..'e hotel v sre io zvečer v
sjirnostvii 17-lcne pevke Klea-nor Hernnever stopiti v svoj avtomobil, se iti(U je približal neznanec in mu rekel, tla mu pušča pnevmatika.
Arena se je sklonil h kolesu, neznanec je pa potegnil revolver ter ga dvakrat ustrelil v pleča. Nato je skočil v avtomobil in brez sledu izginil. A-rena je bil na mestu mrtev.
A|iss Hen never je izpovedala, da se je zanimal Arena za njen talent ter jo je ua stroške wolal.
Ko je bila pred dvema tednoma v Arcnovem lin dništvu, sl;u bila pri njem dva moška iz New Yorka, ki sta ga nagovar-jaal. naj opusti v listu napade na fašizem. Arena ju je odločno odslovil, da njeirai ne bo nihče narekoval, kaj in kako naj piše.
T*olici.^ki načelnik v Chica-gu je naročil svojim ljudem, naj preskrbe prevode vseli proti fašističnih članl;ov v 44Tribuni". Na ta način skuša dobiti sled za morilcem.
Italijanski konzulat noče po-■niasrati pri preiskavi. Generalni konzul Riecarde Moseatti je rekel policijskemu načelniku, da je smrt urednika Arene 4 4preirialenkosten dogodek-'' da bi ee <koneulat brigal zanj.
iNa neki svečanosti Jewisli National Workers Alliance of America je v Oliicagu govoril tajnik Harold Iekes ter je kar po imenu imenoval nekatere Hitlerjeve pristaše v Združenih državah.
44V Angelski je precej ljudi," je dejal. <4ki so Hitlerjevo orodje, n » da bi st tega zavedali. In značilno je, da mu ti ljudje zveste je služijo kot mu pa služijo tisti, ki jih plača z denarjem.
"VSkrajni čas je, da ti ljudje spoznajo, kakšno igro igrajo, ("'as jim je spoznati, tla so ue-zavetlajočere Hitlerjevo orodji ali pa povsem navadni tepci. Hote ali nehote pomagajo sovražnikom demokracije, ki jih bodo, akoise jim načrti vresni-čijo, čimprej zasužnjili."
Omenil je na'*ijske pristaše, ki po (roebbelsovih metodah ši rijo zmedo in nesoglasje ter se-jejo hkv.1 ljudi plemenske in verske predsodke.
,<4Ti ljudje privošt'ijo Hitlerju zmago, boječ ise, da bi r porazom nacizma zmagala demo kračija v vsej Evropi in po v-ent is vetu."
(Tajnik Ickcs je kar naravnost izjavil, da je ])olkovnik Charles A. Lindbergh ameriški nacijski pristaš kajti vsa njegova dejanja in vse njegove besede dokazujejo, da privoli Nenlčiji ztnago.
i44Zdi se iui." jc vzkliknil. 44da mu je fašizem bolj pri srci kakor demokracija ter da nima nobenega snii-la za svobodo. S Hitlerjem .soglaša, da krščanska civilizacija propada, ter odobrava nji govc brutalno-i sti."
(rlede generala Wooda, predsednika "America First Committee." je izjavil lekes, da je nedvomno tudi on nacijski pti-staš. Njogovo organizacijo j«-|»a dosledno imenoval America "Next" Committee. (Jcnerart Wood je po njegovem zatrdilu vede ali nevede Hitlerjev slamnati mož.
■"Čudni so ti nacij-ki pristaši " je sinejc nadaljeval.44 V tej skupini najdemo dobre, stare napredlijake, kot je na primer časnikar Oswald Garrison Yil-lard; v nji so sloviti socialisti, kot je na primer Nonman Thomas, in tudi dobromisleči delavski voditelji so v nji, na primer J. J. Mustc.
V44Naci.iski pristaši imajo svoje lastne organizacije, med ka-
terimi je najbrž najvažnejša America 44Next" Committee.
44,M(d aktivnimi podporniki \ merica 4 4 Next" Committee najdenj) Hugh »S. Johnsona, Uanfoid AljcNidera, Henry Forda Ernest Weira in generala Kobert E. Wooda. Zdi se mi, da bi bilo težko dohiti skupino večjih nazadnjakov kot so ti ljudje."
Ickcs je dostavil, da je zvetza med America 4'Next" Committee ter med poklicnimi fašisti in proti črniti jasna in škandalozna. .
144List Ohicago Trrbunc v R;-nifii in Berlinu zelo cenijo." je dostavi!. 44ker imajo dovolj vzroka zato. Ce so komu po-všeči uredniški članki Chicago Tribune, morajo biti po všeč i nacijem in fašist out.
44Tiste nacijske pristaše, ki jih poznamo,* je zaključil lekes svoj govor, 44bomo ."e nadalje opazovali, pri tem pa 'še druge odkrivali. A tem mislim tiste, o katerih vemo, da ribarijo v kalnem.
44 Vsi prav dobro vemo, da bi bil mir, dosežen potom pogajanj. nemogoč. Prav dobro vemo, da bi 'bil nekaj strašin ira nnir, k i bi ga Hitler v-i lil de-mir. ki bi ga Hitler vsilil de-resničen in trajen, bo tisti, ki ire1 'bodo določile demokracije."
SARKOFAG IZ L0NG0-BARDSKE DOBE.
Na popelje kardinala 'Schu>-t< rja v Milanu.*.-o nedavno odprli v Monzi kamenit! sarkofag ki hrani posmrtne ostanke leta (I2S unnrie langobard.-ke kraljice Tecdolimle in njenega leta (ilO uiirilcga moža Agilulfa. Gvobnica sc nahaja v tako zva-ni kapeli 44Zelezn«' krone." \* ki sti so (flkriii i>olf-u* kosti ko-jnico Airilulfovc sulice, več za-•ponk in žebljev ter manjših j predmetov, med drugim tudi t novce iz devetnajstega stoletja |kar pri«ča. da ie bila krsta v teku stoletij v- čkrnt mlprta in na/brže tudi deloma oplenjena.
Rojake prosimo, k o pošljsjo za naročnino, da se poslužujejo — UNITED STATES oziroma CANADIAN POSTAL MONEY ORDER, ako je vam le priročno
ROOSEVELT NE BO ODPOTOVAL V WARM SPRINGS.
Kakor vsako pomlad, je predsednik Roosevelt tudi letos nameraval odpotovati za par dni v Wanu Springs, Ga., kjer je veliko zdravilišč za paral i lične otroke. Ker so mu pa sporočili, da se jc pojavila med "t roci epidemija ošpic. Je |>o-t o vanje odgodil.
Najbrž bo preživel: nekaj dni v svojem domu v Hyde Paik, N. Y., nakar p-e bo vrnil voJc v Washington, kjer ga čaka dosti važnih opravkov.
ZALOGA TEH KNJIG JE POSLA
Tem potom naznanjamo, da nam je potekla zaloga sledečih knjig izza objave zadnjega cenika :
Umirajoče duše, (Uka Vaste) Moje življenje (Ivan Cankar) Hubert (Paul Keller) Zadnja pravda (J. S. Baar) Tisoč in Ena Noč Križarji, Sienkievricz. Kraj umira, (Joiško Jurac) Toiminec, (Ivan Pregelj) KNJIGARNA SLOVENIC PUBLISHING 00.
SPANJE V STOJEČI POZI.
'"•Spi stoje," >e glasi najnovejši zilravniški nasvet, ki ara <l;:je čikaški zdravnik dr. W. Kobi rtson svojim rojakom. Trdi, da je takšno spanje najboljše zdravilo za vse bolezni, ki jih povzroča povečani krvni pritisk v glavi.
'Da bi izvajanje svojega navodila ljudem olajšal, je zgradil pripravo, ki naj nadomesti posteljo in ki drži č'o vek a v skoraj navpični legi. Ta priprava ima številne opore, ki naj telesu olajšajo stoječe spali je. Pacienta dr. Robert-on polaga v to pripravo z vatira-niniii pasovi. Ce ima človek dobi o voljo, mu je v tem čudnem ležiiščn baje brez težave mogoče zaspati. Točnejšili podatkov o zdravilnih učinkih novega spanja pa, na žalost, ni.
DVA MILIJONA VOLTOV PROTI RAKU.
Letno ]>oročilo Britskega zavoda raka navaja med1 najvažnejšimi pridobitvami v tem področju instalacijo naprave za olisevanje z Roentgenovimi žai^ki, ki deluje z napetostjo 2 milijona voltov. Ta naprava bo obratovala v globokem zaklon iišču londonske bolnišnice sv. Jerneja. Doslej je tam delovala naprava z 1 milijonom voltov. .
aisija ajs

i
VELIKA
PRATIKA ;
ki ima 365 dni
S* W<^rl> *>?* , • i^imTrrr^TTu. ,
Ako še nimate BUtniktve Pratike tf let« 1941, }m lahko dobite pri zastopniku "Glasa Naroda" t Vaši naseft-bini, aH pa naravnost od Knjigarat Slovenk Publishing Co, 216 W. ISA Street. New York. — Stane 25 cent or.
Ajko je v Vaši naselbin i zastopnik "Glasa Naroda", lahko dobite pri njem Slovensko-Amerikanski Koledar ta 1941.
r .........1
Poleg poučnih knjig, muzikalij, iger, pesmi itd. imamo v zalogi dosti nabožnih knjig, predvsem
Molitvenike |
v krasni vezavi importirane iz starega kraja... | Slovenski molitveniki: nebesa naš dom — m. 4t»> |
__JJi 1 4 y2 iučev — 384 inčev [j
Cena 75e H
TCVIŠKU aprjv
SVETO PISMO ...............-..............;
•J 14 x ."vi iui-ev — '--i strani vezava uuietuo ............ 25c.
(Ker se usin je (tosreC-ilo dobiti te 1 KVIŠKU SRCK — (»t. 355)	moUtvenike po zelo nizki eeui, jih m
-Vi X iučev — 224 struui ^Ji moremo prodajati iio gori o- |
v belem celolidu .......50c luafeui ceni. Zaloga pa nI opsebno 1
KVIŠKU SRCE — št. 408)	velika, zato jib naročite čimprej,
•JVi x	iučev — ir_'4 strani da Vurn bomo mogli ž njimi po- I
Cena 73 centov streči.
RAJSKI ULASOVI — (št. 408)	-- K
■J'^ x 4 i 11 <Vv — li.Vi strani
vstevši sv. Kriiev Pot	Angleški molitveniki:
Cena $1^0	-
RAJSKI GLASOVI — (št. 416)	(ZA MLADINO)
* 4 iučev — liT»T» strani vstevši Sv. Križev Pot	Heavo«
Cena $1^0	«n« '«"0 ..............
_	y usojo vezano ...... • •. >9
SKRBI ZA DCŠO	J
:i x 4Yz iučev — 512 struni CATHOLIC POCKET MANUAL . »	Cona $1.73 v fino usnje vexano......L—
... i . . ■ ■ ■ Slovenic Publishing Company
216 WEST 18th STREET NEW YORK, N. Y. • • ■ ir 1 ■ i----■ i■1 iik "»i. r • .......mrin"..?'-ji,e irT'J
•'GLAS H A B D D A" — New Toil
Friday, April 18, 1941
VBTAHOVtJlH L.

j
Mož Simone
: ROMAM :
Francoski spisal: CFLAMPOL. — Preložil: LEVSTIK
■62"
Gospod d:'Avroii, ki mil je bila ugo<lna navada in obenem fivota do žnost, da je vtdno iagal ženi. ji to pot ni mogel več nego le del cele lesniee jjovedatL
14Ljubljeo dete." je dejala tiho, ko je spravila Simono v njeno posteljico ;n jc poljubila na oči, na bi zaspala, "ne obupaj, da> ravno v. zelo nesrečna. V novih zakonih se pogostnimi tloj^niajo sirarna Jiesporarunfljenja, ki pa niso nepopravljiva, hvalr. Hogn. Kadar izvemo, kje je Rihard, ara poj«K-m saiaa iskat, ako boš hotela.*'
In ko si Simona ni upa'a odgovoiiti na to ueizpeljivo po-iiikIIm), Je gn*pa d'Avron nadaljevala:	i
"M »gore je, da si je nakopal kakšno krivdo, toda nje« sjovo vedenje kaže, tla je dober in da t«' ljubi. l>ete moje, iiložii 1n-ba odpustiti vse, moža je treba ljubiti!"
<Jo.-pa d'Avror. je oživela, ko je s toliko gotovostjo zatrdila dolžnosti, ki ji:» je sama vselej tako vestno izpolnjevala; zatrdila jih je jasr.o in brez obotavljanja in Simona, poni-/. ina in |Hiti ta do dna >voje duše. je čutila, da hi jo mati obhodila, ko bi jo poklicala za sodnico-
tZd;*j si ti i več upala priznati svoje težke skrivnosti zdaj ji je končno postalo jasno, da se od ;-ive duše pod Bogom ne ..wire nadejati korMuega nasveta in izdatne toiažibe. in skoro /rfil ji je biio, da >e Je vrnila. .
Spričo teira- da je uašla vse stvari in ~v»sa ljubljena in znana ji bitja ista. kakor prej, jo je lastna izpremeinba morila tem bolj l>va nte~eca še nista bila pretekla in že jo je ločil od prejšnjega življenja globc.k prepad Prekinjeno je bilo to življenje, nič \vč ga ai biio mogoče spojiti. In kakšno drugo življenj:* naj sedaj začne:
Nekaj slučajnega j; je olajšalo prvotno zadrego tega položaja. Ko ji* iskala Riharda po e:lingtoiuskih vrtih, se je biLa prehladila in j«» h odtistihdob jiogostoma pokašljavala. J*odihi da je novo i.rohlajenje me<l popotovanjem poslabšalo
0	jen položaj, bodisi, da je opešala uittetna si:a. ki jo je držala d >tlej pokonci — kakor hitro je bila naloga izpolnjena in ona *npet v domači hi si. še tisto oč po njeni vrnitvi, se je je lo-lila huda vročina.
Zdravnik, ki s» irr poklical., je čez oseminštirideset ur začel govoriti o pljučnici, boječ se. da je tudi srce prizadeto.
Simoni je bila n jena bolezen dobrodošla: sprejela jo je 7 nenavadno za«h \ ol ji.osi jo. Kaj naj bi bila Simona govorila in počela te dolge dni in te Še daljše noči, da ji ni tr-
1	i učenje z zdravili, onomoglo-t telesnih bolečin in pri rodna blaženost ozdravljanja zapordoma nudila ntztmsen.'a in prisiljenega počitka! Njene misli so se začele naposled izpre-minjati 111 v: e ji je olajševalo pozabljenje.
Nič več je niso mučili z vprašanji, s predočevanjem in to-l.i/ibo; i-ivnnli so ž njo kakor z detetom, od katerega se ne zahteva niti. da bodi dobro, niti pametno, niti sreeno, temtveč e linole da živi. spričo življenja njune hčere je bil Ribard izgubil vso važnost v mislili gospoda in celo gospe d'Avron in če sta mol seboj govorila o njem, sta ga grajala:
''.Nikdar ne odpustim temtu podležu, da mi jo je uutoril," je vzkliknil gospod d'Avron nekega vtčtra, ko so bili že blizu obupa.
In ko se je bok zen obrnila naposled na bolje in je videl, kako se h<"i oživlja, j.ovori ž njim in se mu smehlja se mu je cbnovilo očetovsko navdušenje, kakor ob njeni zibelki.
*4P'nglej jr.,'' je šepetal go>p»- d'Avron na uho, "ni povoj mi, če in*« kol. t'kaj >rca kdor zaradi nesporazumi jen ja, Zaradi ne vem kakš.ie neumnosti zapustiti taksno ženo!"
Začetek je bil <i:»n in val te krepostne nevolje je nepre-n dioiua naraščal ir. udarjal čez prag.
Kmalu je priš?: gospod d'Avron do tega, da je zatrdil z najho jšim prepričan jem:
"K t me najb > j razburja, to je missel, da sva sprejela t-ga R brada z zaprtiitci očnw, in — mislim, da ne povdar-jani ob pravem času — da »-<va mu odpustila celo njegovo strahovito grdost za njegove čednosti, ki so nama jih po vel i če-tili, za njegovo taVazvaho ljubezen, in to. da je on v vseli točkah varal najino zaupanje."
Rih.irdova hudobnost umi je »postajala tem očitnejša in njegovo lastno videnje tem nedvoniljivejše, čim so se vršili zaporedoma srečni slučaji, kakor navadno, kadar so odveč, in tirali njegove zadeve v nepričakovano dober red.
Xovi kapitalist., ki i>e jim je niudilo v pogubo, so spravljali drt žlbo fosfatov pokoncu in nadomeščali prejšnjim delničarjem njihove izgube. Osmin pa se je bil okoristil z nedav-n'lii propadom in po ceni nakupil iztirjavanih vrednotnic od n^ntirnih prizadetih Naposled sta bili zaporedoma dobljeni .Jve veliki pravdi, druga za drugo, in gospod d'Avron nahajajoč se v bolj cvetočih razmerah, nego kdaj poprej, je z mi-TDolimi nadlegami vred pozabljal tudi pomoč višje previdnosti, ki jih je bila končala.
"Stečo imam. leči, kar hočeš," je dejal Osmimi ob nek'i piiliki.
"Več. nego je • »»a tvoja hči," mu je odigovorii s prikrito pdslijo. ki pa jo prijatelj ni hotel opaziti. .
O-min je prihajal od Simone. Zdaj je bila nekoliko boljša; y>rvič je biia vstala z postelje, toda dočim so se vsi veselili njenega ozdravljenja, je bil on, ki jo je videl prvikrat po njeni vrnitvi, ves ptesenečen nad njeno iizipreimmbo.
To ni bila več ;sta osel,a. Njene nežne mladostne sve-žo>ti in njenega krepkega zdiaivjn je bilo konec; človek bi ji bil pripisoval petindvajset let. Toda njena lepota ni ocvetela i&mo izpreiueuila je svojo crt>iiko in postala manj telesna, nego nenavadna. V njenih očeh, ki so bile sredi shujšaega obiaza vkleti še večje,	prelivale v nove senoe in iuči, in če se je
*m njenem prožnem licu (pojavil kak izraz iz bivših dni, je zaigral le za trenotek in naglo spet izginil ter se umaknil čudni ivpremičnosti in skrivn stili zamaknjenosti. Bilo je, kakor da je videla nekaj strašnega, čegar spomin jo preganja in > je loteva vedo iznova, in čegar vidna sled in prijemljivi dekaz se je ewlel tisi i beii pramen, ki je ležal med njenimi r^vinf iminju	__ {Nada,ijranj« pritooanjič.)
Ameriška edinost v sedanji -krizi-
Mrs. Franklin I>, Roosevelt je prevzela častno predsedni-štvo Narodnega odbora, ki ga Conlmon Council for American Unity (nekdanji ELIS) sedaj sestavlja in ki bo vključeval zastopnike vseh narodnostnih skupin v vseh predelih te dežele.
Ta vest je bila naznanjena na banketu, ki ga je Common Council priredil dne .*». aprila
__1___J. _ 1 -- t 1___ __ -VT _	TT
boljša sredstva na razpolago v borbi proti mogočim upornim d e lova n jen t in to brez potrebe kake masne histerije, zlasti vsled izvedene registracije inozemcev. .
LMesto, da bi bili mi v skrbeh glede pete kolone v naši sredini, je to resnična skrb za total irane države, ki so podjarmile milijone ne volj nib podanikov, ki tvorijo zares peto kolo-
v hotelu Astor v New Yorku, katerega se je vdeležllo več kot KHMI ljudi vseh narodnotnih skupin.
Stoloravnateljica banketa je bila iMjrs. Franklin T). Roosevelt, ki je poudarila istovest-nost interesov vseh Amerikan-cev brez ozira na rojstni kraj, pleme ali veroizpovedanje, da se ohranijo in razširjajo ameri-ški ideali v sedanji krizi. Pohvalila je zlasti lovainost tujerodnih A meri kancev. O istem predmetu govorili so zvezni generalni pravdnik Robert H. .Ta ok so n, senator Burton iz Oliia, kongresni knjižničar Mc-Leish. poljski časnikar Wegr-zynck, I^ouis Adamič, Slovenec in ameriški pisatelj ter urednik revije ComiiKm Groun-d. Elniier A. Carter, črnec, pisatelj in urednik prejšnji jirise-Ijeniški komisar Edvard Corsi in ravnatelj Common Conncila, Read Lewis. .
Attorney General Jackson je kot Amerikanee starega kova poudaril, da An^erikanci, ki so potomci prejšnjih priseljencev, ne bi ntogli storiti večje usluge naši narodni obrambi kot ako se združijo s kasnejšimi priseljenci v prizadevanju, da skupna usoda ameriške svobode izadoibi popolno in stalno sigurnost.
Generalni pravdnik je zanikal trditev, da je precej nelojalnosti med velikim številom inozentfcev v Združenih državah. Isto se jetrdilo s strani raznih ljudi tekom zadnje svetovne vojne. Ali vlada je tedaj nalila potrebno internirati le kakiili 2.200 izmed njih. Poleg tega pa ima vlada dandanes
"ODPRTA NOC IN DAN SO GROBA VRATA . .
l>no 8. aprila je v Denver. Colo., v bolnišnici izdihnil svojo dušo dobro poznani rojak Andrej Boje. Pokojni zapušča soprogo, enega sina in pet hčera.
t
V	Milwaukee- Wis., je dne 2. aprila umrla Mrs. Rose Eva-nioih. roj. Venbicli, stara 35 let. in rojena v Turin, 111. Umrla ie naglo za krvnimi pritiskom; v dveh urah je .bila zdrava in mrtva. V Milwaukee, Wis., je prišla s starši vred iz Wenone, 111., leta 1919 in zapušča sina,
mater, štiri brate in štiri sestre. +
•V Luzerne, Pa., jo nedavno umrl rojak John Matičič, v starosti F»6 let. Rojen je bil v Givar jevcih pri Rakeku na Notranjskem; in je prišel v Ameriko pred kakimi 30 leti. Zapušča ženo, sina in tri bčeTe.
t
V	Maple Park. 111., je zadnji teden preminila Mre. Ana Kočijam v starosti 49 let. Zapušča žalujočega soproga, tri sinove in dve 'hčeri. Poleg teh zapušča v Ameriki Še dva brata in eno sestro.
t
V	Chicago, 111., je dne 13. aprila un^rl rojak Joseph Cer-iak. v .starosti 58 let in don|a
i-z Brežic na Štajersskem. *
fV Roekingliant, Pa., je u-mrl Joseph Ohm i logar v starosti 57 let. Doma je bil iz Spodnje Idrije, Gorenja Konoitfja na Notranjskem. Zapušča ža lujočo sotorogo Tereso. sina "Bd varda, hčer Angelo Petrak ii vnukinjo. ,
no v njihoveh vrstah. Lojalni inozemfci niso vsiljivci, ki naj jih le prenašamo, oni so za nas aktivna pon\K>č, ako smo zadosti pametni, da jih pravilno gojimo, kot je Jackson izjavil. Omenil je potrebo bolj prožnih zakonov za regulacijo stanja inozenjjeev, ki'niso tu popolnoma v redu. in obenem za iztrebljenje kriminalnih elementov. Poudaril je potrebo resnične amerikanizacije, ki obstoja v tem. da se tujerodec in inozen^ec ne sme čutiti zapostavljenim v ničemur, zlasti ne na delu.
Mr. Wogrynek je pokazal na podatke vojaške naborne oblasti, ki dokazujejo razmemo visoki od-totek prostovol jeev med tujerodnimi skupinami in potomci istih.
iZa čmopoltne državljane je govoril urednik Carter, ki je poudaril počasni napredek v enakopravnost i državljanov črne polti. <4Za vsaj sto let." jo rekel Carter, "smo sanjali ii'.i Črnci o dnevu, ko naj Amerika bode za nas imela isti pomen, ki ga je imela za Nemtae in Žide. Italijane in Slovane, Irce in Skandinavce, za we ljudi iz Evrope, ki so tu našli zavetje ;n priložnost." To so še vedno sanje Črncev in v istih je za<popadena končna zmaga idealov ameiišk dmokracij."
Louis Adamič, urednik revije Confmon Ground, ki jo izdaja Comjmon Council, je poudaril, da ta dežela se začenja zavedati jasnejše kot kdaj, da raznovrstnost njenega prebivalstva je eno izmed njenih največjih prednosti — toliko redaj v sili, kakor v nadalj-nenU napredku.
IRavnatelj Common Council a. Read Lewis, je poudaril, da podlaga edinosti je v zvezi z demokracijo in v volji za svobodo, ne v enakosti plemena, vere ali rojstva.
Tudi ostaii govorniki so poudarili edinost vseh Ameri-kancev brez ozira na potomstvo. .
PESMARICA
"Glasbene Matice**
Uredil dr. Josip Čerin
Stane samo $2.—
To je najboljša zbirka slovenskih pesmi za moški zbor. Pesmarica vsebuje 103 pesmi. — Dobite jo ▼ Knjigami Slovenic Publishing Co., 216 W. 18tb Street, New York, N. Y.
SPORAZUM
[Nadaljevanj« s 1. strani.)
bo prisli)a južnih operatorjev, la se vrnejo na konferenco in podpišejo sklenjeno pogodbo.
Južni operatorji skušajo s ipomočjo nekaterih kongresni-•kov iz južnih držav napotiti predsednika Roosevelta k posredovanju.
Na konferenci, ki se je udeležilo dvajset kongresnikov in senatorjev iz južnih držav, je rekel demokratski kongresnik Kee iz West Virginije: — Predsednika 'bomo (prosili, naj poveri spor v industriji mehkega premoga narodnemu posredovalnemu uradu.
Armadni uradi v Cliicagu, Pittsbnrghu in develandu bo sporočili v Washington, da so vsled zastoja v industriji mehkega premoga morale neka4 re jeklarne skrčiti produkcijo.
Mnogim jeklamam je koksa popolnoma zmanjkalo, druge ga imajo pa komaj do konca tekočega meseca.
Produkcijska možnost jekla rn, ki je znašala pred št raj-kom 95 odstotkov, se je ponekod skrčila na sedemdeset odstotkov.
LETALA NA TEKOČEM TRAKU.
ilz Detroita poročajo, da delajo v Fordovih tovarnah ta čas poskuse z novim po>top-kom za kovanja, ki zmanjšuje čas za izdelavo bombnika sko-i raj iza polovico. Henry Ford je izjavil, da bi bilo s tem novim postopkom mogoče izdelati do tifioč bombnikov na dan.
Doslej so zako^auje izvrševali na roko, po novem, postopku pa pojde vse s strojem. Letala bodo tedaj lahko izdelovali na tekočem traku. Ponnen novega načina je najbolje razviden iz teira, da jc treba za ve'ik, četveremotoren bombnik okrog 450 ti-oč zakovic. .
Fordove delavnice pa preizkušajo tudi nov varilni postopek za durahuninil. Vsi ti poskusi se vrše pod najstrožjim nadzorstvom v zaprtem prostoru..
KRIŽEC MU JE REŠIL ŽIVLJENJE.
Poročnik pehote Rino Cre-monini. ki leži ta čas ranjen v laza ret n v Jak i mi, pripoveduje zanimivo zgodbo. Pred njegovim ocfhodom na fronto mu je neki piijatelj podaril meden križ. Hranil ga je v levem zgornjem žepu svoje vojaške suknje. Med nekim bojenv je poročnika zadel drobec bonflie v prsa, toda križec je nevarno malo re<č odklonil, tako da je ranila poročnika le v desno stran pr-i. Križec, ki se nmi srečanje z bombnim drobcem dibro pozna, poročnik seveda skrbno hrani.
SLOVENSKO - AMERIKANSKI
i/	1	I	:: za ljcto ::
Koledar j 94i
Pestra zbirka kratkih povesti, zanimivih člankov in poljudnih razprav iz zgodovine, zemlje- in narodo-pisja; kratkih zanimivosti iz vseh dob in delov sveta . • . Informativna knjiga za vsakega rojaka, ki zasleduje svetovne dogodke.
^^mmmm mmmmtm^rn
Citajte zanimiv članek: "O LOVU m LOVCIH," ki ga je spisal Fr. Troha.
Slovenic Publishing Company
216 W. 18th Street New York, N. Y.
Cena 50c ^
Vsoto labko poiijete t inmmkab po 2 t
ante, lie prebivate ▼ ZdrnSeulh dritvak.	mf^fff1'
Posebna priloga:	^^^
Trije zemljevidi ▼ barrafa: EVROPA	^/r
LETA 1914.; EVROPA PRED SE-	_
danjo vojno: VXHOFA l. ims	naročite oa -—--Se danes

i
^ s
f
1!
s
J!
h ii
Slovensko Amerikanski Koledar za 1. 1941, Velika Blaznikova Pratika za 1. 1 Ml, in Priročni Atlas (38 barvanih zemljevidov) — vse skupaj SI.
AMERICAN SMELTING MORA OBNOVITI OBRATOVANJE.
IMehitški zvezni delavski u-rad je naročil American Smelting1 & Refining Co.. da mora obnoviti obratovanje v svojih tovarnah v državi San Taiis Po-tosi. Tovarne so zaprte že izza lanskega junija, in kompanija se izgovarja, da železna ruda v dotičnem okrožju ni dovolj l>o-
^e.ta, da 'bi se obratovanje izplačalo. Ko je kon^janija lan ske^a julija prosila vlado, če sove stroje dmsram preseliti, j«-osemsto delavcev zaštrajkalo.
Kompanija je nato tovarno zaprla. Vsled zadnje odločbe delavskega urada mora American Smelting & Refining C V "odpreti tovarno in plačali delavcem zaostalo plačo izza lanskega julija. .

Poučni spisi
mmmim^
ANO LE&KO SLOVENSKO BERILO. Senavtl dr.	OOKRIT-fE AMERIRS, mVtmml rf MAJ AR. Tri j«
r J. Kern. V ©M D r Cena $2.00	deli: 102. 141. 133 strani. Ona .oehko »#»
BODOČI DRŽAVLJANI naj aarai* knjille« —	Poljudeo lo nataofen opt« odkrit la noreča
"Hew to becese m »Hisea ef t«e United	treta. Spla ae (Um kakor zaolmlra povest ter
l , ^	.. .	je aestarljen po oajboljUli rlrlb.
V tej knjigi ao r«a pojasnila In sako-
m sa naaeijen«*	Cena 35c-	Cena 50c
DOMAČI ZIVINOZDRAVNIK, aplsal Franjo Dular. 278 at rani. Cena trda ves Cena $1.50	PRAKT,ČN1 RAČUNA R Trds re«. 281 m... Zelo korlatna knjiga aa raakeiea tlrlnnrejca:	Priročna knjižica, ki vsebuje ree. kar Je pri opla rasnih bolezni ln zdravljenje: alike.	nakauu In prodaji nutrebno.
tiOVEDOREJA. H pisal R. oegrart. 143 atranL	Cena 75c
8 allkam'
Cena — TROBLEMI SODOBNE ni,OZOriJE
„ . ...... . .. . „	Spisal dr. F. Veber. S41 strani.
KNJIGA O LEPEM VEDENJU. (Urbani » Ves	. ,
P	--	Knjigo toplo priporočamo vsakomur, ki se
koče seznaniti s glavnimi ti .s mi sodobne
KNJIGA O DOSTOJNEM	filozofije.
VEDENJU. 111 strani	Cena 50c.	imm 50c
MLEKARSTVO. Rnlsai Anion r**-«. 8 slikami
168 atran!	SLOVENSKO NEMŠKI SLOVAR. Sestsrll Dr. F.
Kujiga aa mlekarje In ljubil H je mlekarstva	Dradae. — 625 strani.
•f'oh.	Cena 25
50c
NAJVEČJI SriSOVNIK. - 156 strani.	mfSt CkbelAr Splaal Fr.nk Lakmsyer.
Cena Knc	163 »tranl.
NAAE AKODIJIVR »TALI t PODOBI In BB-
8EDI. Opisa, Kra« Krjavec. r.4 ^Bro«	VELIKJ 8LoVENgRI 8PI80VNIK. s<..Ut1I H.
Podkrsjšek. — 437 strani.
OBRTNO KNJIGOVODSTVO. 208 strani. Vea...	%	Cena $1_
Knjiga Je namenjena ▼ prvi v ruti ca stavbno.
nmetno In strojno ključavničarstvo ter tela-	L
aollvarstvo.	ZDRAVILNA ŽEM&ČA. 62 strani.	|
Gena $1,—	Cena 25c|
Naročite pri:
Slovenic Publishing Company
216 W. 18th Street	New York, N.Y.