Porabje TEDNIK SLOVENCEV NA MADŽARSKEM Monošter, 31. marca 2022 - Leto XXXII, št. 13 stran 2 Po večletnem premoru zasedala manjšinska mešana komisija Veliko časa preživi z vnukom stran 3 Skor vsakšo leto kaj nauvoga cujnapravijo stran 4 Nežitavna stran 8 2 Po večletnem premoru zasedala manjšinska mešana komisija Zadnje zasedanje Slovensko-madžarske manjšinske mešane komisije se je na Brdu pri Kranju odvijalo novembra 2017. Do naslednje, 18. seje je – deloma zaradi pandemije koronavirusa – prišlo šele letos 23. marca, in sicer v reprezentativni Vili Ybl na obrobju Budimpešte. Letošnjemu medvladnemu zasedanju sta sopredsedovala ministrica za Slovence v zamejstvu in po svetu dr. Helena Jaklitsch in ministrski poverjenik za razvoj sosedskih politik Madžarske Ferenc Kalmár. Člani madžarske delegacije so bili med drugimi veleposlanik Madžarske v Ljubljani Andor Dávid, generalni konzul Madžarske v Lendavi László Eduárd Máthé, slovenska parlamentarna zagovornica Erika Köleš Kiss, predsednik Državne slovenske samouprave Karel Holec in predsednica Zveze Slovencev na Madžarskem Andrea Kovács. Ob ministrici so slovensko delegacijo sestavljali še veleposlanik RS v Budimpešti dr. Marjan Cencen, generalna konzulka RS v Monoštru Metka Lajnšček, direktor Urada Vlade RS za narodnosti mag. Stane Baluh, podpredsednica Sveta PMSNS Zsuzsanna Bači ter predsednica MSNS Občine Lendava Judit Vida Törnár. »Današnje zasedanje je bilo zelo uspešno, prav tako kakor ostala, ki sem jim od leta 2015 sopredsedoval,« je v kasnejši izjavi izpostavil sopredsedujoči Ferenc Kalmár, dodal pa je, da se je od zadnjega zasedanja nabralo kar nekaj težav, ki so kljub dobrim nameram povzročile zapletena pogajanja. »Na trenutke so se nekatera vprašanja res zdela težja, moram pa reči, da je bilo že tudi v prejšnjih mesecih, ko smo usklajevali zapisnik, sodelovanje zelo konstruktivno,« nam je po seji dejala sopredsedujoča Helena Jaklitsch. V tokratnem zapisniku – ki je nastal ob okrogli 30. obletnici podpisa Sporazuma o zagotavljanju posebnih pravic madžarske narodne skupnosti v Republiki Sloveniji in slovenske narodne manjšine v Republiki Madžarski – so nekatera pri- sredstva za energetsko obnovo prejel tudi Slovenski kulturni in informacijski center,« je dodala predstavnica Slovenske zveze in še podčrtala, da je za njeno organizacijo 18. zasedanje Slovensko-madžarske medvladne manjšinske mešane komisije se je letos odvijalo v budimpeštanski Vili Ybl poročila ostala še iz prejšnjih zapisnikov. Kar se tiče Slovencev na Madžarskem, je bilo še posebej izpostavljeno področje šolstva in izobraževanja. V zapisniku beremo, na primer, o nadaljevanju financiranja pedagoških asistentov iz Slovenije, ob tem pa tudi o zagotovitvi usposobljenih mentorjev iz matične domovine za potrebe izvenšolskih dejavnosti. Zapisano je tudi priporočilo o podaljšanju petletne pogodbe o financiranju šolskih ustanov v upravljanju DSS tudi po letu 2026, ali pa o uvedbi hkratnega opismenjevanja v slovenskem in madžarskem jeziku na porabskih šolah. »Pri nas v Porabju je vedno dobrodošla kakšna dobra praksa iz Pomurja, želimo namreč doseči, da bi se učenci z veseljem udeleževali pouka slovenskega jezika. Pridobiti hočemo čim več in čedalje boljše govorce slovenščine,« nam je povedala predsednica ZSM. Andrea Kovács je sicer dodala, da pokriva njena organizacija predvsem kulturno področje, na katerem pa ni toliko odprtih vprašanj. »Vesela sem, da pri inštitucijah slovenske narodne skupnosti ne govorimo le o ustanovah DSS, tako naj bi pomemben tudi splošen razvoj Porabja. »V zapisnik smo uspeli vključiti ureditev čiščenja odpadnih voda in izgradnjo kanalizacijskega sistema, ob tem pa je za nas pomembna tudi vidna dvojezičnost. Želimo imeti vse kažipote in ime- to čim prej uredila,« smo izvedeli od Erike Köleš Kiss. V zapisniku je tudi navedeno, da naj bi pod državno upravljanje prešla cestna povezava Verica– Gornji Senik. Slovenska parlamentarna zagovornica je podčrtala, da so nekatere predloge porabskih zastopnikov tudi zavrnili. »Predlagali smo, da naj bi naši narodnostni učitelji prejeli višje plače, tega pa niso sprejeli. Naše ustanove so namreč del madžarskega šolskega sistema, v katerem ne more biti izjem,« je dejala Erika Köleš Kiss in dodala, da niso uspeli pridobiti niti dodatne podpore za lokalne slovenske narodnostne samouprave – češ da mora biti vsota enaka za vse narodnosti na Madžarskem. »Opozorila sem tudi na to, da so sredstva, ki naj bi jih dobili iz podpisanega slovensko-madžarskega skupnega sklada, le dodatek, ki ga bomo prejeli tako mi kakor tudi prekmurska madžarska Zapisnik sta na koncu dneva podpisala ministrica za Slovence v zamejstvu in po svetu dr. Helena Jaklitsch in ministrski poverjenik za razvoj sosedskih politik Madžarske Ferenc Kalmár na naselij tudi v slovenskem jeziku,« je poudarila Andrea Kovács. Med priporočili beremo, da predlaga mešana komisija madžarski strani, naj se obnovijo cestne povezave iz Monoštra proti Gornjemu Seniku oziroma Verici. »Osredotočili smo se tudi na vprašanje infrastrukture, kajti naše ceste so v zelo slabem stanju. Pričakujemo, da bo madžarska vlada tudi skupnost. Poleg tega pa moramo biti deležni iste podpore, kakršno prejme vsaka narodnost na Madžarskem.« Na to težavo je opozoril tudi predsednik DSS Karel Holec: »Težje se je bilo pogajati, pri nas se namreč odvijata dva razvojna programa in je bil podpisan tudi skupni sklad. Zato so nas večkrat opozorili, naj poskušamo svoj razvoj financirati s pomočjo teh sred- Porabje, 31. marca 2022 stev. Mi pa moramo gledati dolgoročno, teh programov bo namreč čez tri leta ali pet let konec.« Predsednik krovne organizacije je še izpostavil, da so se na zasedanju veliko borili za financiranje tehnične posodobitve Radia Monošter, med novimi priporočili pa je navedel zagotovitev sredstev za delovanje Filojevega mlina na Gornjem Seniku (pod upravljanjem DSS). Med večjimi naložbami v prihodnosti je naštel ustanovitev galerije in medijskega centra v Monoštru, hkrati pa poudaril, da si DSS prizadeva tudi za prevzem upravljanja Muzeja Avgusta Pavla. Vsi naši sogovorniki so se strinjali, da so pogovori potekali v konstruktivnem duhu. »Smo se pa na obeh straneh zavedali, da ne moremo primerjati položaja obeh manjšinskih skupnosti. Položaj Porabskih Slovencev je namreč precej drugačen. Zato jih je potrebno še toliko bolj podpirati in sprejeti konkretne ukrepe, da bi bili učinki vidni,« je na razlike med narodnostma opozorila ministrica Helena Jaklitsch. Na madžarski strani bodo podpisani zapisnik predložili vladi, ki bo nato pripravila akcijski načrt. To pomeni, da bodo za vsako priporočilo poiskali finančne vire in določili odgovorne osebe na ravni ministrov ter roke za izvedbo. Slovenska ministrica pa je zagotovila, da zapisane stvari resno misli tudi njena vlada. Uresničitev priporočil bodo preverili na naslednjem zasedanju mešane komisije, ki se bo predvidoma odvijalo prihodnje leto v Sloveniji. (Slika na 1. strani: Judit Vida Törnár, Zsuzsanna Bači, dr. Helena Jaklitsch, Ferenc Kalmár, Erika Köleš Kiss, Andrea Kovács in Karel Holec – predsedujoča in narodnostni člani manjšinske mešane komisije) -dm- 3 Seja Sveta Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu Sodelovanje še nikoli ni bilo tako učinkovito Na povabilo predsednika slovenske vlade in predsednika Sveta Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu Janeza Janše se je v Ljubljani prejšnji teden sestal omenjeni organ. Seja je bila namenjena aktualnim razmeram zamejske skupnosti, delovanju njenih organizacijskih struktur med in po pandemiji, prihodnji finančni perspektivi kot priložnosti za slovensko manjšino in možnostih kandidature na Interreg projektih. Seje so se ob pristojni ministrici za Slovence v zamejstvu in po svetu Heleni Jaklitsch udeležili tudi predstavniki avtohtone slovenske narodne skupnosti v Avstriji, Italiji, na Hrvaškem in Madžarskem ter ministri, katerih pristojnosti so povezane z delovanjem in položajem Slovencev v zamejstvu. Med slednjimi so bili ministrica za izobraževanje Simona Kustec, minister za kulturo Vasko Simoniti, minister za razvoj in evropsko kohezijsko politiko Zvonko Černač in notranji minister Aleš Hojs ter državni sekretarji Andrej Čuš, Stanislav Raščan in Aleš Irgolič. Predstavniki slovenskih narodnih skupnosti, med katerimi sta bili tudi zagovornica Slovencev v madžarskem Parlamentu Erika Köleš Kiss in predsednica Zveze Slovencev (ZSM) na Madžar- skupino v vrtcih in asistente za obe dvojezični osnovni šoli in tudi za šolo v Monoštru, kjer se poučuje slovenski jezik.« Slovenska parlamentarna zagovornica je navzoče, še pose- Predsednik vlade Janez Janša in ministrica Helena Jaklitsch skem Andrea Kovács, so se premierju in ministrom zahvalili za dobro sodelovanje v mandatu te vlade in poudarili, da sodelovanje še nikoli ni bilo tako učinkovito. Erika Köleš Kiss je obenem izpostavila, da Porabski Slovenci potrebujejo pomoč strokovnjakov iz Slovenije, in sicer »pedagoške asistente za vsako slovensko bej ministrico Simono Kustec, opozorila, da bi bilo koristno v učne programe slovenskih šol vključiti, da ima vsak učenec vsaj enkrat možnost, da obišče tiste kraje v sosednjih državah, kjer živijo zamejski Slovenci. Izrazila je tudi željo, da bi se v osnovnih in srednjih šolah učili tudi o tem, da Slovenci živijo tudi izven meja domovine. Andrea Kovács je najprej poudarila, da so nas »krizni časi naučili, da je sodelovanje med manjšinskimi organizacijami še toliko pomembnejše. Skupaj smo iskali možnosti, kako reševat težave, ki so se pojavile zaradi Covida-19 na raznih področjih. V času pandemije je bilo Porabje ponovno zaprto proti Sloveniji. S pomočjo diplomatskih predstavništev, Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu ter Ministrstva za zunanje zadeve RS smo dobili vsaj en odprt prehod na našem območju. Posebna hvala ministrici Jaklitsch za ureditev možnosti brezplačnega testiranja v Čepincih«. Predsednica ZSM je opozorila, da je zaradi Covida-19 v obmejnem prostoru manj stikov in povezovanja, kot je bilo to še pred 20. leti. »Da bi bilo tega več, pa tudi, da bi bila ponudba bolj kakovostna, delamo na tem, da izoblikujemo sistemske oblike povezovanja, zlasti na področjih kulture, športa in gospodarskih organizacij. V zadnjem času je poleg zago- tavljanja bogate kulturne ponudbe delo naših organizacij osredotočeno tudi na področje mladih in na gospodarski razvoj slovenskega Porabja,« je še poudarila Andrea Kovács in opozorila, da je cilj vseh slovenskih organizacij na Madžarskem, da se izboljša nivo znanja slovenščine pri otrocih, mladostnikih in odraslih. Obe predstavnici Porabskih Slovencev sta na seji izpostavili, kako pomembno je da Slovenija omogoča, da se študenti iz zamejstva pod ugodnimi pogoji vpišejo v izobraževalne programe javnih visokošolskih zavodov v Republiki Sloveniji in se za njih zagotovijo tudi štipendije in ustrezni pogoji za bivanje v študentskih domovih. Opozorili sta tudi na gospodarske programe, ki naj bi v prihodnjih letih omogočili, da se bo Porabje gospodarsko okrepilo in postalo privlačno tudi za mlade, tako da bodo ostali v domačem okolju. Silva Eöry Fotografija: Urad RS za Slovence v zamejstvu in po svetu Irena Fasching - prejemnica Spominske plakete Avgusta Pavla Veliko časa preživi z vnukom »Priznanje me je presenetilo. Res nisem vedela, da bom letos jaz tista, ki ga bom prejela,« je nekaj dni po tem, ko je v Vasegerszegu prejela Spominsko plaketo Avgusta Pavla povedala Irena Fasching iz Sakalovcev in dodala: »Menim, da mi je Državna slovenska samouprava, ki me je predlagala za to plaketo, na ta način dala priznanje za 40 let, ki sem jih posvetila poučevanju slovenskega jezika v Porabju.« Irena Fasching je osnovno šolo obiskovala v domačih Sakalovcih: »Meseca junija bo minilo že 50 let, odkar sem zaključila osnovno šolo. Generacije za mojo so se v višjih razredih že začele šolati v Monoštru, kjer sem sicer sama nadaljevala šolanje na gimnaziji. Potem pa sem se odpravila v Sombotel, na učiteljišče.« Svojo poklicno pot je kot učiteljica leta 1981 začela na domači šoli v Sakalovcih. Leta 1985 je na Visoki pedagoški šoli Berzsenyi Dániel diplomirala iz slovenščine in nato leta 1988 svojo učiteljsko pot nadaljevala v Monoštru. Najprej je slovenski jezik poučevala na OŠ Istvána Szécsenyija, leta 2005 pa se je pridružila učiteljskemu zboru na Gimnaziji Vörösmarty Mihálya, kjer je nato poučevala vse do svoje upokojitve. Kot učiteljica slovenščine je številne otroke pripravila na osnovni izpit iz slovenskega jezika, v gimnazijskih letih pa na državno srednješolsko tekmovanje iz slovenščine in na uspešno opravljen izpit srednje stopnje iz slovenskega jezika: »Vrsto let sem bila tudi izpitna učiteljica za maturo iz slovenskega jezika na srednji šoli, pomagala sem tudi dijakom, ki so želeli nadaljevati visokošolsko izobraževanje v slovenskem jeziku na univerzi v matični državi ali v domovini.« Sogovornica ni samo poučevala, ampak je aktivno pomagala tudi pri razvoju slovenskih učnih gradiv za potrebe slovenske narodne skupnosti. »Ne samo jaz, skupaj z dvema kolegicama smo napisale učbenike za šolarje nižjih razredov, od drugega do četrtega razreda. Dobro je bilo, da smo se lotile tega dela, saj učenci niso imeli ustreznih učbenikov.« Kot srednješolska učiteljica izpostavljeno le dolgoletno delo Irene Fasching na področju vzgoje in izobraževanja, ampak tudi Ireni Fasching Spominsko plaketo izroča predsednik Skupščine Železne županije László Majthényi je učence, ki so se učili slovensko, kot mentorica vedno z veseljem in navdušenjem spremljala tudi ob različnih aktivnostih zunaj šolskega okolja: »Z dijaki sem bila na smučarskih taborih, na jezikovnih tečajih, svoje učence sem spremljala tudi v Bruselj, kjer so poročali o projektu TV AS iz Slovenije, v katerem so tudi sami uspešno sodelovali.« V obrazložitvi priznanja ni bilo to, da je že vrsto let aktivna tudi v slovenskih narodnostnih organizacijah: »Dva mandata sem bila članica in predsednica slovenske narodnostne samouprave v Sakalovcih, od leta 2011 pa sem članica skupščine Državne slovenske samouprave in tudi članica Komisije za šolstvo. Tako da sem tudi na ta način lahko pomagala otrokom in učencem, ki se učijo slovenski jezik. Porabje, 31. marca 2022 V samih Sakalovcih smo, tudi v želji, da mladi ne bi pozabili slovenskega jezika, organizirali različne programe.« Kot upokojenka se rada udeležuje prireditev, ki jih organizira Društvo porabskih slovenskih upokojencev. »Imamo več različnih programov. Pomembno je, da z druženjem ohranjamo tudi naš materni jezik, predvsem naše porabsko narečje. Dobro bi bilo, da bi to narečje ohranilo čimveč ljudi,« je še povedala sogovornica, ki na vprašanje, če ima kot upokojenka zdaj kaj več časa za različne hobije in prostočasne aktivnosti, odgovori, da ne, saj je postala tipična upokojenka, se pravi, da nima nikoli dovolj časa: »Imam majhnega vnuka, tako da sem zelo vesela, da se lahko zdaj bolj posvečam njemu. Veliko časa preživim z njim.« (slika na 1. strani: Irena v krogu družine ob praznovanju svojega rojstnega dneva v lanskem letu) Silva Eöry Fotografije: arhiv časopisa Porabje 4 Danijela Krpič – direktorica Zavoda za upravljanje kulturne dediščine Grad PREKMURJE Žiga Kous Žiga Kous, 29-lejtni fotbaler soboške Mure, je biu vöodebrani za Vestnikovo osebnost Pomurja za leto 2021. V uredništvi te medijske iže so oprvim dolaučili osem kandidatov, za stere so te lidgé leko glas dali. Daleč najvekšo podporo je daubo eden od kapetanov aktualni državni prvakov, steri je po numeri nastopov že na 4. mesti klubske lesnice. Gda je zvödo, ka so vrnau njemi lidgé največ glasov dali, je biu veseli in trnok presenečeni: »Nikdar sam si nej brodo, ka ge dobim tau priznanje. Čestitam vsejm drügim kandidatom, steri so bili v izbori, vej pa je vsakši od nji trnok dober na svojom področji.« Pauleg Žige Kousa so bili kandidati za Vestnikovo osebnost Pomurja za leto 2021 ške: Vera Granfol, leranca na OŠ Gornja Radgona in aktivna članica Kluba leranc in škonikov globalnoga včenja, Klement Časar, predsednik komisije za delo z mladinov pri Gasilskoj zvezi Šalovci in pobudnik akcije zberanja odpadni pločevink, Danijela Hozjan, dugolejtna prejdnja Zveze kulturni drüštev Lendava, Srečko Kalamar, ustanovitel firme Goričanka Kalamar, stera je s tem, ka je oprla bauto v centri Murske Sobote, pomagala oživiti varaško gedro, Zlatka Lebar, prejemnica zlatoga znaka, najvišišoga priznanja Zbornice zdravstvene in babiške nege, Sara Sukič, mlada podjetnica, stera je v Murski Soboti oprla prvo »zero waste« bauto v regiji, in Leon Novak, püšpek Evangeličanske cerkve na Slovenskom in dühovnik Evangeličanske cerkvene občine Murska Sobota, steri je dau pobudo za obiditev ekumenski šetanj vörski voditelov po varaši. Silva Eöry Skor vsakšo leto kaj nauvoga cujnapravijo Danijela Krpič je direktorica Zavoda za upravljanje kulturne dediščine Grad, steri ma na skrbi Doživljajski park Vulkanija tö. »Vsem, steri nas gorpoiščejo, prikažemo, kak je prinas bilau inda svejta, gda je tü plücko vulkan. Pauleg toga v našom zavodi skrbimo za tau tö, ka se razvija turizem v občini nasploj,« je oprvim povödala sogovornica, stera pri Gradi, gde je gorrasla tö, ške gnesden žive in tau v domanjom rami vküper z očom pa materdjov. üšla v Maribor študerat geografijo in zgodovino. »V tistom cajti sam spoznala dosta takši lidi, s sterimi sam ške gnesden povezana. Sploj s tistimi, steri skor gnako delamo, v turizmi, se dostakrat vidimo.« Oprvim je brodila, ka de mogauče leranca, ali te go je vseedno v turizem bole potegnilo: »Gda sam nazaj domau prišla, sam ške nej mejla diplome, sam že začnila delati kak turistična vodnica na našom gradi. Se pravi, ka sam vodila turiste, steri so Danijela Krpič (prva s prave strani) vküper s sestrama, bratom pa starim očom Janezom in starov materdjov Marijov »V našoj držini smo štirge mlajši. Mam dvej starejšivi sestri, dvojčici Lidijo in Anamarijo, pa mlajšoga brata Franca, steroga smo – zatau, ka je oča tö Franc – že od maloga zvali Frenki. Prinas je bilau furt veselo, vej pa smo se kak deca dosta vanej špilali, v naravi, zvün toga pa smo doma na paverstvi pomagali pri deli mami pa starim starišom, vej pa je očo nej bilau dosta doma, zatau ka je delo v Avstriji, pauleg Beča, in je samo na koncaj kedna domau odo,« je povödala Danijela Krpič in cujdala, ka se je oča, steri je ovak ranč tak od Grada, priženo na mamino vertstvo: »Mama Viktorija je doma ostala in je skrb mela na domanje paverstvo. Meli smo maro in svinje tö, tak ka je bilau furt zavolé dela. Leko povem, ka ge tö znam krave dogiti, kositi, grablati, se pravi skor vsa domanja dela na paverstvi. Te, gda smo šli mlajši v šaulo pa naprej študerat, smo mare več nej meli, tak ka gnesden živine nemamo več, mamo pa ške velki gračenek in rastlinjak tö. Zelenjé smo furt meli domanjo in ške gnesden je tak.« Po zgotovlenoj osnovnoj šauli se je Danijela Krpič šaulivala na soboškoj gimnaziji, po tistom pa je si prišli poglednit grad. Te sam tau ške prejk javni del delala. V tistom cajti smo pri Gradi organizerali tisti naš velki program tö, nauč čaralic, tak ka sam se najbaukši. Orpvim smo bili dva mejseca zaprejti, po tistom pa preminaučo zimo ške šest mejsecov. Zdaj, ka smo že neka cajta oprejti, lidge pá radi pridejo, samo ka morejo nutdržati vse naprejspisane zaščitne ukrepe, stere so nam prejdnji v rosagi pa zdravstvi zapovödali.« Skor vsakšo leto kaj nauvoga cujnapravijo. Vrnau zdaj prenavlajo zidino, v steroj je geološki muzej, na srejdi leta pa do leko vsi, steri do prišli k njim, daubili virtualne aukule, s Leta 2018, gda je v Kanadi gorpoiskala žlato, si je poglednila Niagarske slapove tö pomočjauv steri do spoznali megavulkane, zvün toga bi radi pred zidinov napravili mlašeča igrala tö. Že lani so na den zemle vödali edno knjigo tö, slikanico, z naslo- Danijela Krpič vküper s sodelavci pred Vulkanijov. V rokaj drži olimpijsko baklo furt bole s turizmom začnila spravlati. Zdaj nam malo fali ta prireditev, sploj našim drüštvom, ali te smo v občini vrnau začnili našo Vulkanijo delati, pa se je moja pozornost tö bole v tau usmerila.« Doživljajski park Vulkanija je svoje dveri goropro 2013. leta, tak ka de drügo leto svetiu svoj 10. rojstni den: »Zadnjivi dvej leti sta zavolo koronaviruša nej bili knjigo, stero zdaj leko lidge, steri pridejo k nam, v našoj bauti küpijo tö. Pa nej samo tau, liki tüdi nakit, polone, čokolade in rokodelske produkte. Najrajši pa, tak mladi kak starejši, küpüjejo minerale, steri mamo rejsan dosta. Te minerali majo energijo, stera nam leko pomaga pri zdravdji in dobromn počütji.« Danijela Krpič rada potüje. Najdugša paut do zdaj go je leta 2018 odpelala v Kanado, gde ma žlato tö. »Moja mama je mejla sedem vom Oli iz dežele vulkanov, stero je napisala erična slovenska pisatelica Desa Muck, ilustrero pa go je Uroš Hrovat. Oli bralce odpela v svoj vulkanski svejt in raztomači vse o vulkani, steri je na Goričkon plücko pred trejmi milijauni lejt: »Že dugo smo brodili, ka bi bilau fajn meti edno knjigo o našoj maskoti, krti Olini. Fejst smo bili veseli, ka je bila Desa Muck pripravlena, ka za nas napiše tau Porabje, 31. marca 2022 bratov in sester, od toga so štirge odišli v Kanado, večina v Montreal, edna teta pa v Edmonton. Vsi so se s Slovenci oženili, edni že doma, drügi pa tam v Kanadi,« je raztomačila sogovornica in povödala, ka njeni bratranci in sestrične znajo ranč tak po slovenski gučati: »Mamo ške stike, gnesden je z moderno tehniko tau malo ležejše in nej tak drago, kak je inda svejta bilau. Je pa bilau fajn tatiti in videti, kak uni tam živejo. Bila sam mejseca juliuša, tak ka sam bila na slovenskom dnevi tö, steroga pripravlajo na farmi, kak tau uni pravijo naselji počitniški ramov, stere so napravili pauleg Montreala. Te sam spoznala dosta lidi, steri so odišli iz Prekmurja pa tam živejo. Sploj nemreš vörvati, kak so uni veseli vsakšoga Slovenca, steri pride z domovine, ka te leko z njim po domanje gučijo. Starejši se radi spominjajo na tau tö, kak je bilau ške te, gda so uni v Sloveniji gorrasli pa spitavajo, kak mi gnesden živemo,« je ške na konci povödala Danijela Krpič, stera brodi, ka de v Kanado ške gda üšla poglednit svojo žlato. Silva Eöry Kejpi: osebni arhiv Danijele Krpič 5 Indašnje slovenske meštrije – 13. Žagarge Ranč tak kak za mlinare za žagare tö ne moremo povödati, ka bi se spravlali z ednov od domanji meštrij. Na Slovenskom pa je inda svejta donk rámeki in spodkar tö dva, šteriva sta go doj vlejkla. V Škandinaviji, gde je sploj dosta lesá, so ranč tak kisnau nutvpelali vodne žage, o šteraj pišejo stari papéri oprvim v 13. stoletji. Na Nemško je tehnologija prišla stau-dvejstau lejt kisnej, največ pa so je po Evropi postavili v 18. stoletji. Na Slovenskom so prvo vodno žago gorzamerkali leta 1358, tau pa na reki Sori pri gorenjski Železnikaj. Največ žag, kauli 2.700, pa so vküpspisali v lejDuga žaga za žagdole (deské) žagati – trgé-štirge taj 1928-30, gda žagarge so raučno rédili deské s plojeka so vösekli dosta privatni in drbilau dosta takši ižni žag, v žavni gaušk. Tau pa zatok, ka šteraj so rezali lejs za sebé, bli- se je po prvoj svetovnoj bojni žanje sausade in drügo lüstvo trnok zdignila cejna lesá, za v vesnici. Té žage so slišale deset lejt, djenau pred veukov k privatnim gazdijam, zatok gospodarskov krizov, pa so leko pravimo, ka je bila žaga- prej »žage spejvale naučdén«. rija ranč tak edna od raučni S kem več žag je bilau, tem več meštrij, s šterimi se je spravlo delavcov so nücale. Leta 1929 slovenski paver. je na Slovenskom slüžilo najKak mlinarge so žagarge tö več, više 12 gezero žagarov, vöponücali mauč vodé, štera zvün toga pa je dosta drügi deje gnala njine škéri. Če rejsan lavcov pelalo lejs z gauške do pa o vodni žagaj pišejo v do- žage, te pa od tistec na panaukumentaj že sploj rano, so je fe. Zakoj so dali pavri tak na začnili na veuko nücati dosta veuko vösečti svoj lejs? Zavolo kisnej kak mline. Istina je tau toga, ka so dosta dugá meli in tö, ka so samo v tisti krajinaj so tak leko brž do penez prišli. žagali, gde je bilau zavolé Ništerne posabne žagarske lesa. Pavri so bili včeni staro- produkte (na priliko lade ali ga, raučnoga žaganja plokov šiftov pod) so rédili v delavnina žagdole (deské), zvün toga caj, štere so že skoro kak fabripa je bilau za nji – zavolo lag- ke bile. Zvün té je bilau dosta vi poštij – tau tö žmetno, ka bi menjši žagarski firm, največ ploke odpelali k žagam. pa so žagali v mali žagaj, štere Za raučno žaganje plokov so so bile povezane z mlinami. nücali veuke žage, štere so Poznavalci so že tistoga ipa bile postavlene v lesene ráme- gučali, ka takše male delavke. Té so meli na vsakšoj stra- nice nedo mogle konkurérati ni po dva prejloča, zatok so z vekšimi fabrikami, zavolo bili za delo potrejbni štirge de- toga je rosag truco male žalavci. Na plojeki sta stala dva, gare, aj se zdrüžijo v lesne šteriva sta gor vlejkla žago v zadruge (szövetkezetek) in vküper nücajo vekše žage. lo dosta nesreč med delom tö. Dostakrat smo že dojspisali, ka V leseni kolibaj so ništerni poso žage na Slovenskom na gau- močnicke spali tö, drügi pa so sti stale vküper z mlinami ali počivali v štalaj ali na paudi. kovačijami. Zavolo toga je biu Gospodar je svoje pomočnike mlinar žagar tö, ali pa naaupek. Mlinar je delo na žagi sam komandéro, vej je pa emo svoje inaše, največkrat pa je plačüvo ednoga majstra tö. Žagarski delavci so bili ovak plačani kak mlinarge: dobivali so peneze, nej pa naturalije. Vrnau zavolo toga so v svojoj vesi dosta več velali kak mlinarge ali drügo prausno Dosta žag je inda svejta gnala voda – stale so pri lüstvo. Dosta žapotokaj, dostakrat vküper z mlini garov pa je nej dobro vertivalo, nej so bili pošteni pri svojom plačüvo s penezami, bili pa so deli ali pa so preveč lokali in takši majstri tö, šteri so svojim tak na nikoj prišli. delavcom gnauk na leto dali Delo na žagi je bilau žmetno malo lesá ranč tak. Vrnau tak in ga je eden človek nej lado. kak pri mlinaraj so ništerni Dojprazniti ploke s kaul in je delavci od svoji gospodarov postavlati na žago, preklajati gnauk na leto dobili en par žagdole (deské) – ta dela so črejvlov in gvant. terdjala najmenje dva člo- Žagarge, njini pomočnicke vöka. Zatok so skoro pri vsa- in inaške so bili po vesnicaj kšoj žagi zvün majstra delali edna posabna skupina. Meli pomočnicke tö. Uni so živeli v so gvüšen mejsečni zaslüžek v žagarovom rami ali pa so na penezaj, zavolo svojoga žmetdelo ojdli z bližanji vesnic. noga dela pa so znali »bole Delaven dén je biu trnok dugi, krepko vdariti« ranč tak. Med eške posaba, gda je bila sezo- veškimi pojbami so dosta vena. Küpci so steli s kem prva lali, takšoga ipa tö, gda so ojdobiti svoj zožagani lejs, zatok dli k deklam po vesi. so majstri žagali cejle noči. Žagarstva kak domanje meŽagari so plačali v penezaj, ni- štrije je bilau na Slovenskom šterni pa celau z lejsom. Ka je konec na srejdi 1950-i lejt, v žagar daubo, tisto je audo, tau tisti komuništarski cajtaj so pa ma je prineslo lejpi asek, tau delo dojzapovödali z zakoranč tak kak mlinarom daub- nom. Samo v rejtki slovenski lena mela. krajinaj so dopüstili delovaV svoji kolibaj so žagarge vzi- nje vodni žag, indrik pa so si mi kürili, vej je pa bilau odpad- žagarge ziskali alternativne noga lesa in skalin vsikdar energije. Žagati so začnili v zavolé. Na policaj je nej mogla električni žagaj. faliti palinka, štero so v zim-dmski mejsecaj flajsno koštavali. ilustraciji: Ranč zavolo toga se je zgaudiMarija Kozar Porabje, 31. marca 2022 ŽELEZNA ŽUPANIJA Več ne trzari cug med Sombotelom pa Kőszegom Pa nej zatok, ka so gorapobrali tirnice, liki zatok, ka so je vküpzošvarcali pa se sploj ne čüje, gda cug pela. Edni tau pravijo, ka cug mora trzariti pa malo trausiti, vejpa od tauga je cug. Leko, ka dosta lüstva ranč ne vej, depa tau, gda ednoga dročne pa glas da, tau je zatok, ka so tirnice nej edna za drügov vküpzošrajfane, liki med njimi pau ali še več centimejterov geste. Tau so pa zatok tak vönajšli, ka gda je vrauče pa se tirnice vtegnejo, aj majo mesto. Če bi tauga nej bilau, bi se vse vküpzvugnile. Zavolo toga je te tipičen glas, ka čüjemo, gda cug pela. Po takši tirnicaj cug naglo ne smej voziti pa ranč ne more. Tam, dej so tirnice vküpzošvarcane, tam cug leko pela bola naglo tö, pri nas v Železnoj županiji tak 120-130 kilomejterov na vöro. Pred lejtami so ranč tak obnovili tire od Monoštra do Sombotela, zdaj je malo več kak pau vöre, pa smo že v Somboteli. Če te cug stoj zamidi, z autonom ga že ne more zaodti. Srejdnja generacija se še dobro spomni na tau, gda je leta 1984 med Sombotelom pa Monoštrom še vozo cug na paro. Istina, ka nej vsikši, samo eden – tisti, steri je večer v šestoj vöri prišo v Varaš. Nej dosta lejt pred tejm je še vozo takši cug tö, dej so vzimi s kalami ali kulnom nalagali. S takšim cugom bi se gnesden že gvüšno niške nej vozo, depa na tej nauvi pa hitrejši cugaj se že vsikdar več lüstva vozi. Nauve tire med Sombotelom pa Kőszegom so lani juniuša začnili delati, košto je več kak tri milijarde forintov pa zdaj 25. marciuša so ga uradno prejkdali pautnikom. Karči Holec 6 OD SLOVENIJE... Ministrica obiskala Slovence v Nemčiji Ministrica za Slovence v zamejstvu in po svetu dr. Helena Jaklitsch je bila na obisku pri rojakih v Nemčiji. Prvi dan obiska je bil namenjen slovenski skupnosti v Frankfurtu, kjer se je najprej srečala s patrom Andrejem Kochom, poljskim duhovnikom, ki je po zaprtju slovenske katoliške misije prevzel skrb za pastoralno oskrbo Slovencev v Frankfurtu. V nadaljevanju dneva se je sestala s predstavniki slovenskega društva SAVA Frankfurt in učiteljico slovenščine Brigito Lovenjak, ki je zaposlena na Evropski šoli Frankfurt, a v prostorih društva poučuje tudi dopolnili pouk slovenskega jezika in kulture. Prvi dan obiska je ministrica zaključila v Berlinu. Udeležila se je slovenske svete maše, ki jo je vodil Izidor Pečovnik, med Slovenci v Berlinu zelo priljubljen slovenski duhovnik, ki že več kot četrt stoletja skrbi zanje. Po sveti maši je sledilo srečanje, ki so ga sooblikovali tudi otroci dopolnilnega pouka slovenskega jezika in kulture, ki ga vodi učiteljica Magdalena Novak. V Berlinu se je ministrica sestala tudi z ekipo veleposlaništva Republike Slovenije v Berlinu. Polona Mal Bitenc, ki je na veleposlaništvu odgovorna za izvajanje konzularne dejavnosti, je na kratko predstavila aktivnosti, povezane s konzularno dejavnostjo. Potrebe so velike, saj v Zvezni republiki Nemčiji živi med 30 in 40 tisoč slovenskih izseljencev in zdomcev, veleposlaništvo pa pokriva kar štirinajst od šestnajstih nemških zveznih dežel. V pogovoru z veleposlanikom Francijem Butom pa je ministrica izrazila svoje veselje, da je veleposlanik vrata svoje rezidence odprl tudi slovenski skupnosti. Zadnji dan obiska se je Helena Jaklitsch v Willichu, mestu v nemški zvezni deželi S Porenje – Vestfalija, udeležila vseslovenskega srečanja slovenskih društev na tem območju. Noseče ženske so v vekšoj nevarnosti Gnes že dobro vejmo, ka koronaviruš deteta in preveč naglo reagéra. Drügi en malo gvüšno mrlau) ali pa naj ga dale najbole škaudi tistim, šteri majo kro- pa gučijo ranč naaupek: imunski sistem pistijo v materinom tejli (ka bi bilau za nične betege, na priliko cukerni in noseči žensek je prej zatok slab, ka bi badva nevarno). Chris se je odlaučo, aj srčni beteg, astmo, ali pa so probajo rejšiti badva, aj bába preveč tüčni. Geste pa eške ostane v maternici. edna skupina, štera je v trnok Padarge so računali, ka ženska veukoj nevarnosti: tau so kuste samo tri kedne zdrži na umetni ženske. Eške samo za en par lejt plüčaj, donk pa je vödržala en leko dobimo realen kejp o tom, mejsec in se čüdežno prebidila. kelko bodauči mamic in nej Leko je komunicérala, pisala je narodjeni detet je mrlau zavolo SMS-e svojoj žlati. Brodili so, ka kovida. Sploj pa če so prva nej je najžmetnejše že nimo. Te pa prosile vakcino. se gi je zmejšalo v glavej, zgübiV merkanarski novinaj Wasla je pogled, na konci pa spadhington Post so na konci nila v komo. lanjskoga leta dojspisali edno Spravili so go nazaj na umetštorijo, s štere se leko dosta na plüča, sledik pa se je navčimo. Diana Garcia Marvöpokazalo, ka je (ali od tinez je bila stara 28 lejt, gda kovida ali od terapije) gratala je dobila koronaviruš. Njeni edna grüda v njeni žilaj. Ta je mauž Chris Crouch je biu poeksplodérala in so njeni mali licaj, šteri je dau valati, ka je té falajčki kak »vihér« vrazmo beteg nej tak strašen, kak ga zleteli po tejli betežnice. Tri mediji nutpokažejo. Vörvo je, male grüde so prišle do njeni ka so cepiva bole nevarna, ka mozgauv in napravile stroke, so je eške nej zavolé vösprobali edna štrta pa je prišla v njeno in ka se slobaudnim lidam nika srcé in napravila infarkt. ne smej vsildjavati. Njegva žena Malo dejte v tejli Diane pa je je bila vrnau takšoga mišlenja. zmejs lepau raslo, in so ga pri Na gnauk je samo Diana kusta 31 kednaj s carskim rezom Covid je posaba nevaren za ženske, štere dejte čakajo - eške padarge ne gratala. Gučalo se je, ka bovövzeli z maternice. Za svojo vejo djenau, zakoj dauče mamice zavolo vakcine starost je biu pojbiček lejpi veuleko zgibijo svojo dejte ali celau živlenje, tejlo nej völičilo malo bábo. Z vsega toga ki, dali so ma ime Cameron. Diana je bila zatok se je nej dala cepiti. Gda je bila v leko vidimo, ka eške padarge tö ne vejo te že tri mejsece v špitalaj, njeni žitek osemnajsetom kedni, sta se z možaum djenau, za koj volo je kovid tak nevaren pa je biu v vsikdar vekšoj nevarnosti. V odpelala v Las Vegas, gde je Diano začni- za kuste ženske. Telko pa je gvüšno, ka plüča gi je prišo eden nauvi viruš, pala boleti glava. Nej sta se dosta spravlala s dejte materi krajdjemé oksigen in krv, darge so že premišlavali, ka gi presadijo tejm, doma pa je ženski gorskaučila vro- koronaviruš pa zavolo toga ležej škaudi drüga plüča. čina, gratala je sploj trüdna in je za en plüčam in napravi grüde v krvej. Te pa se je pá zgaudila edna veuka čüda, malo že žmetno sapo djemala. Povrnimo se zdaj k našoj Diani. Gda so Diani je furt baukše grtüvalo. Venak zaDiana je prišla v špitale, gde se je pokaza- go privezali na respirator, je mauž skaus tok tö, ka je bába več nej bila v njenom lo, ka je problem tak veuki, ka go morejo pri njej sejdo. Deset dni je nej smo vö s tejli. Kazalo je, ka de ženska zavolo strona respirator (lélegeztetőgép) dati. Pa- sobe, vej so pa brodili, ka je un tö daubo ka cejli žitek betežna v glavej, k sreči pa darge so se čüdivali njenoma betegi, vej viruš. Po dvej kednaj je ženska več z res- je do toga nej prišlo. Eške dugo so gi daje pa bila ženska mlada in zdrava. Diana piratorom tö nej mogla sapo djemati, za- vali oksigen, za en malo pa je donk začje bila eške pri sebi in je začnila kričati, aj tok so se padarge odlaučili, ka go prikap- nila sama ojti. go rejšijo, vej pa more prej eške dva dete- čijo na umetna plüča zvün tejla (ECMO). Po té žmetni mejsecaj je bilau možej že ta gorzraniti (ednoga je že prva mejla). Tau je slejdnja rešilna slama merajaučim strašno žau, ka sta se z ženov nej dala Moremo znati, ka nosečnost (terhesség) betežnikom, vej pa aparat leko napravi cepiti. Od tistoga mau sta že gorvzela na glavau postavi žensko tejlo, najbole krvavitve, stroke ali infarkt. vakcino in vsakšoga nagučavata, aj vrpa imunski sistem. Zaman so ženske kus- Té mašin nücajo samo takšoga reda, če nau tak včini. De se jima je tau eške v te že od Eve dale, eške itak ne razmejmo več nemajo kaj zgibiti, pri kusti ženskaj držini nej cejlak posrečilo, vej se je pa djenau, ka se ž njimi takšoga ipa godi. pa skor nikdar. Med 2008 in 2017 je bilau edna žlata – če rejsan je znala, ka se je z Gvüšni pa smo, ka če je kovid zgrabi v v Meriki samo devet takši prilik, preži- Dianov zgaudilo – nikak nej stejla cepiti. nosečnosti, je tau veuka nevarnost tak vele pa so samo tri matere in pet detet. Tista žlata je za en malo daubila kovid in za mamico kak za dejte. Diana bi dosta baukše šanse mejla za živ- po kratkom betegi mrla. Čednjaki so gorprišli, ka koronaviruš lenje, če bi nej bila kusta. Zatok so njeno-dmnapravi graube komplikacije pri kusti ga moža postavili pred najbole žmetno ilustracija: ženskaj. Edni tomačijo, ka je njini odločitev njegvoga žitka: ali naj vövzeSzilveszter Bartkó imunski sistem »v pripravlenosti« zavolo mejo 20-kedensko dejte (štero bi tak za Porabje, 31. marca 2022 7 Komemoracija v spomin Alojza Škrjanca – Mirka Na monoštrskem pokopališču so 19. marca položili venec in prižgali sveče v spomin na padlega borca Alojza ŠkrjancaMirka, poveljnika nekdanje Prekmurske čete. Spominsko komemoracijo sta organizirali območni Zvezi združenj borcev za vrednote NOB Murska Sobota in Lendava. Poleg članov obeh združenj so bili med prisotnimi tudi sloven- dogajanje ob koncu vojne. Po njegovih besedah je kraj, kjer je padel poveljnik Prekmurske čete Alojz Škrjanc-Mirko, najsevernejša točka, do katere so prišli takratni partizani in na ta način želeli obraniti tudi slovensko Porabje. Zavzel se je za ohranjanje spomina na posameznike in dejanja, ki so prispevali k temu, da Slovenci danes živimo v miru. ska generalna konzulka v Monoštru Metka Lajnšček, predsednica Zveze Slovencev na Madžarskem Andrea Kovács in podpredsednik Jože Hirnök. Alojz Škrjanc-Mirko je padel na prvi pomladni dan leta 1945 pod streli madžarskih orožarjev pred Borovnjakovo domačijo med krajema Verica in Sakalovci v Porabju. V njegov spomin člani območnih združenj tradicionalno ob obletnici smrti položijo venec in prižgejo sveče. Osrednji govornik je bil predsednik Zveze združenj borcev za vrednote NOB Murska Sobota Evgen Emri, ki je opisal Zbrane sta nagovorila tudi član predsedstva Zveze borcev za vrednote NOB Marjan Šiftar in predsednik Madžarske zveze uporniških borcev in antifašistov – Zavezništvo za demokracijo (Magyar Ellenállók és Antifasiszták Szövetsége MEASZ) Vilmos Hanti. V krajšem kulturnem programu so člani območnih združenj recitirali pesmi slovenskega pesnika in narodnega heroja Karla Destovnika Kajuha v spomin na 100. obletnico njegovega rojstva. Brigitta Soós sodelavka Generalnega konzulata RS v Monoštru www.radiomonoster.com Pod Srebrnim brejgom … … se je pacin (bencin) dojstavo. Na, nej se je sam od sebe dojstavo, vej je pa nej stvar, ka bi leko tau naprajla. Glavaške so zapovedali, ka za gnauk ne smej dragši biti. Gda od pacina, dizla, elektrike pa vsega toga pripovejdamo, od politične propagande tö leko gučimo. Zakoj? Za toga volo, ka v Sloveniji volitve na velke na dveri klonckajo. Vse tak vögleda, ka aktualni glavaške slejdjen valcer plešejo. Kak povejdano, tak vögleda. Lepau pa se čüje, kak brigo za svoje lidi majo. Depa zar za vsejm tejm se vsefele drügoga godi. Godi pa se tau, ka svojim simpatizerom na velke nebesko dobre slüžbe talajo. Tiste slüžbe, v steraj se niške ne zmantra, niške si pleča vö ne vtegne, takše slüžbe, ka sploj v slüžbe nej trbej priti. Nej trbej, pejnezi pa se li samo sipavajo pa li sipavajo. Ka koli, ka nauva kriza že na pragi stodji, zatok pejnez eške zavole geste. Tau je tista stara formula, stera tak povej: za naše vsega zavole geste, za drüge pa tisto, ka ostane. Gda človek vse tau pa takše gleda, leko vidi, ka že od davnik se nika na velke nej vöminilo. Steri so pri kopanji, se najbole nasünejo, drügin drtine ostanejo. Velko vüpanje se je narodilo, ka volitve tau vöminijo. Ja, vüpanje slejdnje premine. Depa sto leko obeča, kak nauvi glavaške do ovak delali? Kopanja je kopanja, telko duga pa telko šurka, za vse se pri njoj nigdar zavole mesta ne najde. Svoje mesto v slovenskoj popularnoj muziki pa je že davnik Lado Leskovar najšo. Eške vsigdar pun energije pa optimizma je za svoji 80 lejt velki koncert emo. Za Ladona bi leko prajli, ka je za vsigdar mladi austo. Nej samo eno žensko srce je za njim gorpaučilo, po cejlom svejti je spejvo, davnoga 1967 na festivali Evrovizije tö. Njegva nauta Malokdaj se srečava, po domanje Na rejtki gda se srečava, eške gnesden za nauto zalübleni velá. Za tiste zalüblene, sterim je nej bilau usojeno vküper ostati. Lado Leskovar je možakar vnaugi talentov. Holywood ga je tö rad emo. Tak je 1968. leta vküper z legendarnov Vanessov Redgrave v filmi Isidora špilo, s pet lejt starejšov velkov zvejzdov Vanessov sta eške gnesden dobriva padaša ostala. Lado, v naši novinaj Porabje ti eške dosta zdravdja pa veseli lejt želejmo! Dosta sreče pa slovenskomi parlamenti želejmo. Njim želejmo pri velkom deli. Nauve regule škejo naprej vzeti. Depa nej kakše prausne regule. Nej, sploj nej! Zaprav, o dvej regulaj pripovejdamo: o pranji pejnez, o financeranji terorizma. Si leko brodite? Parlament je vönajšo, ka pejnezi se ne smejo ilegalno prati pa terorizem se ne smej financerati! Gda se od toga guči, bi si človek leko brodo, ka do tejga mau so v parlamenti nej delali ali pa so dremali. Ja, zvekšoga so vsi pejnezi že davnik zaprani, kaj dosta več nej za dojzaprati ostalo. Ka pa terorizem? Pri terorizmi vse vküper bole zamotano vögleda. Zaprav, ka terorizem sploj leko znamenüje? V slovenskoj realnosti je tau nej samo bomba, atentat pa kaj takšoga. Terorizem je leko tau tö, ka kakšomi glavaši stoj povej, ka nika ne vej, ka samo dr.. mejša. Ja, terorizem si leko vsikši po svoje tomači. Lepau vas prosim, nej od toga tadale pripovejdati, gda v Slovenijo pridete! Leko vas tak brž za terorista vözglasijo. Škemo prajti, če s svojov glavauv brodite. Naš Srebrni brejg od terora nika neške čüti. Njemi že tau dojde, če stoj preveč brž po njem ojdi. www.radiomonoster.com Miki Roš Porabje, 31. marca 2022 ... DO MADŽARSKE Rastoča inflacija, upadajoče gospodarstvo Po odločitvi o obrestnih merah je Narodna banka Madžarske (NBM) prejšnji teden objavila dve glavni napovedi svojega poročila o inflaciji, ki sta razkrili, da so zaposleni v centralni banki močno zvišali napoved inflacije in precej znižali napoved gospodarske rasti. Decembra so v NBM napovedovali 4-5-odstotno rast BDP-ja za letos, čeprav so takrat in celo v začetku letošnjega leta na Ministrstvu za finance že razmišljali o bolj optimistični napovedi, okoli 6 %. V primerjavi s tem je NBM zaradi rusko-ukrajinske vojne bolj zadržano, a še vedno izrazito poslabšala napoved, saj zdaj vidi kot realen le 2,5 – 4,5-odstotni razpon rasti. Razpon je nenavadno širok, kar odraža tudi velike gospodarske (politične) negotovosti, ki so posledica vojne. Ker je madžarsko gospodarstvo lani doseglo 7,1-odstotno rast, bi zdaj okoli 2,5-odstotna rast pomenila upočasnitev, NBM pa pričakuje, da bo povprečna inflacija med 7,5 in 9,8-odstotna. Orbánova vlada je postavila cenovno zgornjo mejo pred inflacijo, ki ščiti potrošnike pred naraščanjem cen bencina in dizla, znižala je trošarine, maksimalizirala cene nekaterih osnovnih živil in sprejela sklep o višini maksimalne obrestne mere zaradi posojilojemalcev. Madžarski premier je poslal pismo Evropski komisiji Premier Viktor Orbán je v pismu voditeljem Evropske unije res zahteval črpanje kreditne linije, ki je na voljo v programu okrevanja za Madžarsko, je potrdil Bertalan Havasi, vodja tiskovnega urada predsednika vlade. Denar se ne bi porabil za omilitev škode, ki jo je povzročila epidemija, ampak za krepitev vojske, varovanje meja in oskrbovanje beguncev iz Ukrajine. Premier je opozoril na poseben pomen ohranjanja enotnosti Evropske unije in na skupno odgovornost držav članic v kriznih razmerah. Da bi to dosegla, si Madžarska želi le, da bi ji bila sredstva EU dodeljena čim prej in bi jih fleksibilno uporabljala za namene, ki so najbolj primerni za spopadanje s krizo, je dejal. 8 Nežitavna Peterna Mariška, po možej Zankoč, v Števanovci živejo na najlepšom pa na najvekšom brejgi. Letos majuša staupijo v devetdeseto leto, depa tau bi niške nej pravo, Nodjé me bolijo, ne morem tak odti pa v glavej že tö začnem pozabléna biti. Baugi vala, ovak zato še z rokami si vse obredim. Dja sam drva razkalala, ka sam »Te bi več delala kak zdaj, če drügo nej, te bi nika trejbila. Vejpa osem plügov gauške mamo, pa itak drve moram tjipüvati.« - Zaka? »Vejpa sto de üšo, vejpa nega je. Tej mladi so že gospočki, tau že nede v gauško šlau. Sina Karčina aj samoga pošlem, gda deset vör dela, ka baude, če se ma kaj zgodej, drüdji sin Pišti je pa tö tak šamlavi z menov vret. Dja ne vejm, na koj smo prišli, vejpa vsakšoga drügoga človeka noge bolijo, ne vejm, ka je tau, ka je té svejt nam parneso.« Peterna Mariška doma pri svojoj peči - Venak zato smo bola betežasti, ka bola gospočko ka so telko stari, zato ka tak mogla, ka pa je krepak pen živemo. dobro se držijo. Kak sebe bejo, tejstoga je sin na dva »Prvim je nej takšo djesti bitaopravijo, tak kaulak rama ali štiri tale vdaro. Dja sam je lau kak zdaj, zdaj že ne vejo, oni vse vredi majo. Že komaj vse notrazvozo s talidjami, ka do tjöjali, takša dobrauta čakajo, aj malo baukšo vrej- dvakrat, trikrat sam pelo pa je. Mi smo žgaunke djeli, kumen baude pa do leko vanej te sam vsigdar malo sejdla. krčan kaup pa dejnstji kaup, v ogradci delali. Po zimaj pa Gda sam si vöpočinaula, te steri je föjčko, gda je tadola takšoga reda, gda so samo sam pá malo vozila, tau je po gontej üšo, kukrčan, tejznautra pa nika ne morejo tak šlau dočas, ka sam vse sti se je stavlo, zato ka je takdelati, se tak počütijo, kak če bi nežitavni bili. Gda sem se ž njimi pogučavo, so venak desetkrat prajli, kak so nežitavni. Pravijo oni, steri so devetdeset lejt stari, steri so v cejlom živlenji delali pa zdaj se tö samo zato žaurgajo, ka že ne ladajo tak pa telko delati, kak gda so mladi bili. - Tetica Mariška, te ram v taum lejpom mesti je vaš Tetica Mariška s svojov držinov rojstni ram? »Nej. Dja sam od Ajdeni, na drügom brejgi bejla doma, drve nej notazvozila. ši škrblasti bejo. Tau je vsigtak ka mojoma mauža je nej - Te ste itak nej nežitavni, dar od tasta brat pravo, gda trbelo daleč ojdti.« če še telko vse delate. se je kukrčan kaup peko.« - Zdaj majuša staupite v »Vraga nej, kak bi pa nej ne- - Te ste prvim dosta mesa devetdeseto leto, depa itak žitavan bejo, gda se človek nej djeli? tau pravite nasé, ka ste samo tak potejče vsepovse- »Nej trno, enoga bujcaka, prej nežitavni, zaka? dik.« takšoga, steri je stau petde»Zato, ka se že ne morem - Ka bi delali, če bi zdaj set kil vago, smo zabodnili tak pardjibati pa delati kak znauva petdeset lejt stari pa k tauma nas je štiri pa pet pred petdesetimi lejtami. bilej? bilau, pa itak mogo dojdti.« - Kak je mesau cejlo leto tastalo? »Nika so okadili, drügo so pa vöspekli pa notra v piskre sklali, ka so potistim žir goravlajali. Če je vleta »Te so še mali pa slabi bilej, sledkar so pa za sodaka šli, za dvej leti, gda so dolazaslüžili, te so se pa že tak oženili pa odišli na svojo. Ti baba, ti pa samo sejdi töj v svojom globejnjetji.« - Samo te globejnjak je fejst v lejpom mesti. »Lejpo je töj, samo tauga velkoga brega aj bi nej bilau, vejš, kelkokrat sam ga že zopodo gora pa tadola.« - Mate eden tjejp, dej ste vi pa mauž dolavzeti, gda ste se ženili. Gda je tau bilau? Zdavanjski kejp iz leta 1951 »Tau je leta 1951 bilau, majuša, kakšo vekšo delo bilau, ali gda sva se ženila, dja sam brž trbelo, pa nej bilau časa dvajsti lejt stara bejla, mauž tjöjati, te smo si vövzeli pa pa edendvajsti. Depa zatok smo djeli. Vejš, ka prvim sva tažejvala, tak lepau posmo zatok trno teško žejva- malek. Zdaj tej mladi so že li, ka mantranja pa ka dela nej takši, malo so vtjüper, bilau.« te pa odletéjo k vragaum - Vrejdno bilau se telko eden od drügoga, če kaj mantrati? malo bola težko dé. Prvim »Vejpa ka bi delali, djesti je je takšo nej bilau, ka bi se trbelo, te je še nej bilau fab- laučili, če so koga vtjüpdali rike, gde si leko pejnaze slöj- v cerkvi, tisto je že vekožo. Mauž je sledkar v fabri- večno tak ostalo. Müva sva ko odo v ciglenco, mi drüdji petdesetšest lejt vtjüpžejvasmo pa doma delali. Oča la, gda dobro bilau, gda sva od moža, on je rano mrau, se korejla, depa zatok eden samo šestdesetšest lejt je drügoma sva vsikdar vse star bejo. Zatok pa v dolej odpüstila, zatok sva takša dostakrat sam sama kosila z lejpa lejta vtjüpar prežejvarokauv, pa od tasta sestra je la. Zdaj sam že sama, depa še večkrat pomagala.« mena če v mojoj tjöjnji mer - Volau ste meli? dajo, te sam dja tak lepau tá »Kaj bi pa nej mejla, vejpa te dočas, ka me Baug k sebi ne se vejdla, ka bar djesti mam, vzeme.« dja pa držina. Dja sam zatok (Kejp na 1. strani: Krbülo trno dosta delala, nej čüda, plesti so se navčili od svoka me zdaj nodje bolijo.« joga tasta). - Pomauč je zatok bila, vejKarči Holec pa tri pojbe ste meli. Porabje, 31. marca 2022 9 Od inda v gnešnji čas Pripovejsti o slovenski krajinaj Reka Drava eno bole mlado sestro ma, Dravinja se zove. Njeno menje mala Drava znamenüje. Bejdvej reki sta na paulaj doma. Zaprav, eno paule se Dravsko polje zove, drügomi je Ptujsko polje ime. Eno paule, dvauje menje Gnes se po Dravskom pa Ptujskom pauli šetamo. Na, po slovenski se pauli polje pravi. Tak, ka od Dravskoga polja pa Ptujskoga polja pripovejdamo. Eno se po reki Dravi zove, drügo po najstarejšom slovenskom varaši, Ptuj se njemi gnes pravi. Inda se je vcejlak samo v vodau je trbelo segniti. Gvüšno, ka se je tau zvekšoga vnoči godilo. Za edne šege se vej, ka je čas nikdar ne podvozi. Uskoki Bejdvej pauli sta skaus čas zavole lagvoga sprobali. Najbole se je krajina v cajti Törkov vöminila. Tak je do Drava je inda svejta nej tak šurka bila, kak se tau zdaj leko vidi. Tau se je po tejm zgodilo, gda so na njoj hidrocentrale naprajli. Dravsko paule se pri Maribori začne, se do Ptuja vlečé pa vse do Pohorja pa do Haloz na drügom kraji. Po cejloj toj ravnici zavole potokov geste, vsi v Dravo tečejo. Najvekša od nji je Dravinja, leko bi njoj mala Drava tö prajli. Že od inda pa sta bejdvej pauli po lüki poznanivi. Istina, ka se na paulaj vse drügo tö pauva, depa lük je tisti, steri je lidan s te krajine eno drügo menje dau: »lükari« je zovejo. Krajini pa zavolo nji se »Lükarija« tö pravi. ovak zvau. Če bi se visko gor na nébo zdignili, bi vidli, ka reka Drava velko ravnico, velko paule, na dvauje sečé. Pa tak je s toga dvauje menje prišlo. Lük pa lükari so svojo knigo daubili. Že leta 1936 je vöprišo roman Lükarji. Anton Ingolič ga je napiso. Glavnoga junaka v Murski Soboti tö leko srečamo, tam lük odava pa se v varaško bogato žensko zalübi. Vejmo, inda so takše lübezni dojzapovödane bile. Ribičija na Dravi pa drügi potokaj je ranč tak dojzapovödana bila. Samo gospočki so leko ribe lovili, depa na bejdvej paulaj se je z mrežami vsikdar na črno riba lovila. Tau je edna regula nej mogla dojstaviti. Razmeti se mora, vej so pa gesti skor na pragi meli, pa začali vcejlak po svoje živeti. Depa dun so vcejlak ovak živeli. Leko so se naselili, depa mogli so grajnco s Törkami varvati. Uskok je nekšeféle sodak-paver biu. Če je tau delo, ka je casar z Beča zapovödo, je leko na zemlej ostano. Zatok pa, ka so se bojnali, njim je porcij nej trbelo plačati. Uskoke so eške kak Vlahe, Morlake, Prebege pa hajduke tö zvali. ednoga vcejlak nauvoga fenomena prišlo. Vcejlak nauva etnija je gratala. Tau so Tak je eden Uskok vögledo. Na bejdvej paulaj eške gnes Uskoki živejo, zaprav, od Uskokov dalečnja žlata, če tak povejmo. Na tau brž gorpridemo, gda poglednemo, kak se steri piše. Depa, gnes od Uskokov dalečnja žlata vcejlak ovak vögleda. Uskoki pa so se nej samo na tej dvej paulaj naselili. Zavolé je najdemo eške v trej drügi krajinaj pauleg granice s Hrvaškov: v Beloj krajini, Suhoj krajini pa na Dolenjskom. Depa od tej Uskokov pa tem kaj več povejmo, gda mo se po tej krajinaj šetali. Dva varaša na dvej paulaj Od Ptuja smo neka že prajli. Drügi varaš, steri za bole vekšoga velá, je Ormož. Leko povejmo, ka se pri Ormoži Dravsko paule konča, brejgi se začnejo, Slovenske gorice njim pravimo. vo bilau. Tak sta Ormož pa Ptuj s tauv velkov držinov zvezaniva pa z Dravov, stera kak ena žila zmejs med njima teče. Žila, stera cejlo krajino napaja. Gnes elektriko lidam dava, inda pa je Drava poštija bila. Ja, po njoj so vekši pa menjši čanaklinge vse tau delali, ka gnes kamijoni delajo. Tau je dober slüž biu, depa nej tau vsikši leko delo. Znauva so gospaudge, grofovge bili tisti, steri so dopistili, sto je na Dravi s čanaklinom leko delo. Od kec do kec je leko üšo, kakše porcije je plačo pa tak naprej pa tak tadale. Gnes samo eške kakši čanaklin srečamo, iz steroga stoj ribe lovi. V Dravi pa rejsan zavole rib geste. Korant prvo brazdo vlečé. S tejm aj bi dober pauv biu. Tau staro vörvanje se vsikšo leto v vesi Markovci pauleg Drave leko pogledne. Lükari so inda po cejloj Sloveniji lük odavali. Na kaula so ga djali, se od rama do rama pelali, eno senje brezi nji je nej taodišlo. Njina kaula so njim na dugi potaj daum tö bila. Eške gnes se dosta lüka pauva, vsikšo leto organizejrajo Lükarske dneve, na steraj stare šege gorbidijo. Na tom kejpi vidimo, kak avtohtono sorto lüka nutvežejo, ptujski lük se njemi pravi. Uskoki, steri so iz svoje krajine v drugo odskočili. Že se skor gnako čüje; uskoki-od- skočiti. Zavolo bojne s Törki so zvekšoga Srbi odskočili, se po vesnicaj naselili Za Ormož bi leko prajli, ka skor na Dravi stodji. Tam je Drava že granica med Slovenijov pa Hrvaškov. Varaš je v zgodovini dosta trpo. Madžari, Törki pa Kruci so ga gorvužigali pa rüšili. Od slejdnjim je Ormož leta 1991 goro, gda se je bojna za Slovenijo godila. Ovak pa si je Ormož s Ptujom v velkoj žlati. Oba varaša sta od ene velke plemenite žlate bila. Gnes njim Ptujski gospaudge pravimo, ovak pa od rejsan velke držine Attems pripovejdamo. Nej samo Ptuj pa Ormož, eške dosta drügoga po cejlon Štajeri pa v Italiji je tö nji- Porabje, 31. marca 2022 Korant, Kurent Gda od Dravskoga paula pripovejdamo, brezi kurenta néde. Tej je po cejlom svejti poznani. Depa pazko trbej meti, če v kakšo vés človek pride, kak od njega kaj povej. V eni vesnicaj za kurenta ranč čüti neškejo. Pravijo, ka po indašnje se korant zove pa nikši kurent je nej. Zatok, ka je korant nigdar nej v varaši biu. Tau tradicijo pavri majo, steri na zemlej delajo. Od modernoga karnevala sploj čüti neškejo, svoje indašnje šege majo. Miki Roš slike: svetovni splet 10 Trigeneracijska držina v lejpom porazmenji V Slovenskoj vesi dosta takši držin živé, gde sta obadva stariša domanjiva Slovenca, depa že vse menja takši, gde več generacij živé vtjüp pa tau v lejpom porazmenji. Hvala baudji sta Eržika Dončec – po dekliškom Nemet, po domanjom pa Babina – pa mauž Endre srečniva, ka napunjeno mata svoj raum z mlašečim žuborenjom, veseldjom pa velkov lübeznijov. Njeva v cejlom živlenji flajsno pa pošteno delata, se tröjdita, aj vse leko včinita za svoje mlajše pa vnutje pa aj vsi v veseldji, radosti pa lübezni leko živejo. - Eržika draga, kak sta začnila vüva z možaum svoj zakonski žitek? »Miva sva se 1976. leta v februari oženila pa sva tisto leto že začnila zidati tö. Pri moji starišaj smo se držali štiri lejta pa smo te 1980. leta séprišli.« - Kak sta se leko podala mladiva za takšo velko delo? smo mladi bili. Dosta lüstva nam je pomagalo. Moj mauž je pa sploj dosta vedo sam naredti. Tak, ka tau vse sploj velka pomauč bila. Te so v več Držina Dončec je na velko svetila 65.rojstni den matere Eržike. (s prave strani v zadnjom redej: mauž Endre, sin Andraž, domanja hčer Eva z možaum, Gabriella z Veszprema z možaum, naprej pa vnuki: Andraž s Švajca, Janka, Adam, Daniel, Jazmin pa Gergely. mejstaj zidali v vesi tö, pa je te mauž pá tanazaj odo njim pomagat, tak je dolaslüžo pomauč. Ej, pa zdaj tö večkrat pravimo, ka tjelko je trbelo delati, dočas je kreda grato raum. Zdaj že pri zidanji vse Eržika s svojima vnukicama Jazmino in Janko na Slovenskoj fašenskoj povorki pri slovenski penzionistaj 2019. leta. »Dja, tau mesto za raum je tjüpleno bilau, tau so nama moji starištje tjüpili. Tü en stari raum bijo, tistoga smo dolaraztrgali pa smo te tak zidali nauvoga. Doma so nam dosta pomagali. Te tak bilau, šaudar pa pejsek so nam s konji zvozili z Rabe, lejs v gauštja bijo. Moj oča je v cinglencaj delo pa je bola fal daubo cidjeu. Pomagali so nam pri deli moja žlata, moža žlata pa drudji padaštji, padaštjine, ka redo, zdaj že žlejb léko gotovo tjüpi, depa za drugo valaum plej zdaj tö doma redi.« - V Porabji zvöjn njaga nejga več takšoga majstra, kak mašinovdje djéso, je ležej, mi smo pa štja s konji vozili pa dosta delali z rokami. Ovak pa tak vidim, ka bola na létja bilau zidati, ka pomauč bila, zidara si te štja tö ležej daubo, ka zdaj pravijo, ka nejga zavole mešterov, zidarov.« - Tvoj mauž, ka meštrija ma za delo, ka je dosta leko sam delo? »On žlebé kledé na rame, na stréjo pa kaulek oré (dimnika) pa plej. Prvim je vse doma zandolej, gda se telko nauvi ramov zida? Vejpa na strejo odti, cejli den na garico gora-dola odti, je nevarno, tröjdno pa möjdno delo tü. »Gda mladi bijo, bola zandolo kak že zdaj. Bilau, ka gda sam v tri partije delala v židanoj fabritji pa sam večer na deseto vöro išla delat, pa ga eštja nej doma bilau, ka sam mlajša sama njala doma. On je z dela domau prišo pa včasik tadale išo privatno delat, največkrat do kmice. Tak je djé, ka zdaj že vsé delo ne mora vzeti, ka ne zandolej, vej je pa že tö sedemdeset lejt star.« - Kak pa stodjita s svojov držinov? »Tri mlajše mava pa osem vnukov, trnok sva njim radiva. Najstarejši je sin djé, on se je vönavčo informatiko na univerzi (egyetem) v Veszprémi. Gda je zgotovo, je v Pešt išo delat pa te od tistec išo v Švajc, gde pri enoj firmi dela. On je z držinov že taum osem lejt, sploj dobro ma dé, plačani je tö dobro djé. Pojbič je že leto dni star bijo, gda so tavö šli, dekličina se pa za dvej leti narodila. Starejša hči se tö v Veszprémi včila na univerzi, taum se je z možaum spoznala, pa tak so ostali taum. Ona na univerzi vči, zet pa tö taum mé delo v Veszprémi. Njeva tö tri mlajše mata. Tretja hči je pa tü doma z nami z možaum pa s trejmi mlajši, z dvömi vnukici pa z vnukom.« - Tau je gvüšno težko starišom, sploj pa materi, gda tak daleč majo svoje mlajše. »Dja sam furt tak prajla, gda je sin že zgotauvo pa starejša hči tö, ka dej delo dobita, taumta aj deta. Tak smo vedli, vsikšoga doma zdržati ne moremo, zaman smo gora ponidili, ka tü v sausadi mesto tjüpimo, aj zidajo pa tü baujo doma, depa oni nej.« - Kak nagausta se leko srečate med seov? »Prvim sam večkrat išla k sinej, gda so menši bili mlajši, zdaj so že veltji djé. Sin s svojov držinov na leto gnauk krat pride tö.« - Eržika, kak mati, sploj pa zdaj, ka si v penziji, ka leko včiniš, kak se brigaš, aj vsakdanešnjo živlenje lepau leko funkcionéra v trigeneracijskoj držini? »Z možaum vred sva radiva djé, ka nekakoga mamo tü doma, gda gnauk takšoga grauboga raum mamo. Mauž tö furt dé na delo, tak ka bi dja dosta bila sama. Mi se vse zgučimo, sto kama dé, ka má za dela, gda má čas za vekšo delo. Tau vse vöopitam vsakšoga, pa te vejmo, gda leko obredimo delo. Vsi vtjüper primamo. Ka leko, njim pomagam, vekša vnukica na Gorenji Senik odi v šaulo, tisto sprevajam na bus pa go čakam tö. Vsi pri ednom stoli sédemo dola, dja tjüjam, pečem pa čakam k stoli cejlo držino. Pa te vsi dobro vögledamo, pa furt pravijo, ka tau je, ka mama tjüja. Vnutji tö, gda domau pridejo s šaule ali vrtca, včasik pitajo, mama ka tjüjala, ali že zazrankoma pitajo, ka de mama tjüjala. Nej so prebrani, nej so tak navčeni, ka bi furt mesau djeli, ka dja stjüjam, tau djejo. Ovak njim vse tü ne dopistiVekivečno najlepši den v živlenji Eržike pa mo, hči je tö tak, Endrena. dja sam tö tri ali dvakrat pride domau, djé, mlajše mejla, pa sam tö nej gda sproleti tö, v leta pa tak vse dopistila. Tak je djé, če hči na dugši cajt. Ovak pa vsakšo kama dé, mlajše skrb mam, nedelo večer gunčimo na pa gda nejga vrtca pa ne odijo skajpi, tak ka se vse vejmo v šaulo, té tö je leko z menov zgunčati pa vidimo eden dru- doma njajo. Dosta se pogugoga. Gvüšno, ka tau sploj čavamo z mlajši, vrli so, ka dobro, etak se ranč ne vidi, baugajo. Trno ji radi mamo. ka so tak daleč od dauma. Dobro, ka se vsi poštüvamo, S starejšov hčerdjauv se pa porazmejmo pa radi mamo.« večkrat leko srečamo, njene Klara Fodor mlajše sam dostakrat skrb Slike: iz arhiva držine mejla, ona je skrajej pa večDončec Porabje, 31. marca 2022 11 SPORED SLOVENSKIH TELEVIZIJSKIH PROGRAMOV PETEK, 01.04.2022, I. spored TVS 6:25 Odmevi, 07:00 Dobro jutro, Poročila, 10:05 Ugriznimo znanost, 10:30 TV-izložba, 10:45 Šef doma: Reciklaža suhega kruha, 11:00 Vem!, 11:40 TV-izložba, 11:55 Otroci Sredozemlja, 13:00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13:25 Skrivnosti spanca, 14:30 Prisluhnimo tišini, 14:45 TV-izložba, 15:00 Mostovi – Hidak, 15:45 Osvežilna fronta, Otroški in mladinski program, 16:10 Slovar spolne vzgoje, 16:20 Infodrom, 16:35 TV-izložba, 17:00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17:20 Ah, ta leta!, 17:50 Družina Jazbečjak, risanka, 18:05 Šef doma, 18:25 Vem!, 19:00 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Kultura, Vreme, 20:00 V petek zvečer, 21:25 Na lepše, 21:55 Vreme, 22:00 Odmevi, Šport, 22:40 Kinoteka: Človečnost in papirnati baloni, 00:10 Dnevnik Slovencev v Italiji, 00:35 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Kultura, Vreme, 01:25 Napovedujemo PETEK, 01.04.2022, II. spored TVS 06:00 Napovedujemo, 10:30 Videotrak, 11:30 Dobro jutro, 14:20 Grofičino popoldne, 15:25 O živalih in ljudeh, 16:05 Na vrtu, 16:40 Festival Godibodi: Batista Cadillac, glasba, 18:00 Nogomet (M): Žreb skupin za svetovno prvenstvo 2022, 19:10 Zelenski, Dok. program, 20:15 Kraljestvo, film, 22:30 Buča na vroči strehi sveta, film, 23:55 Videonoč SOBOTA, 02.04.2022, I. spored TVS 06:25 Odmevi, 07:00 Otroški program, 10:20 Infodrom, 10:35 Skoraj nikoli, nanizanka, 11:05 Kapucar, nanizanka, 11:20 TV-izložba, 11:45 Ah, ta leta!, 12:15 Duhovni utrip, 12:30 Ozare, 12:35 NaGlas!, 13:00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13:25 O živalih in ljudeh, 13:50 TV-izložba, 14:10 Podjetno naprej: Posestvo Saksida, turizem z vinarstvom, 14:40 Prisluhnimo tišini, 15:00 Ekipa Bled, 15:30 Rojaki, 16:00 Ambienti, 16:30 Na vrtu, 17:00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17:20 Luka in Lučka, risanka, 17:30 Sobotno popoldne, 19:00 Dnevnik, 19:20 Slovenska kronika, Šport, Kultura, Vreme, 20:00 Joker, kviz, 20:55 Kaj dogaja?, 21:30 Vigil, nanizanka, 22:40 Poročila, Šport, Vreme, 23:10 Sedmi pečat, film, 01:15 Dnevnik Slovencev v Italiji, 01:40 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Kultura, Vreme, 02:30 Napovedujemo SOBOTA, 02.04.2022, II. spored TVS 06:00 Napovedujemo, 07:00 Najboljše jutro, 09:00 Pričevalci: Roza Pavlin Kihler, 11:20 »Bejž če vejdš« v epizodi Kirgizija, dok. film, 12:40 Koncert skupine Manouche, Stisn Se K men, 14:35 Avtomobilnost, 15:30 Tri generacije: Marlenka, Marija Lucija in Hana Stupica, 16:50 Košarka: Krka - Budućnost, liga ABA, 18:50 Na dolžnosti, nadaljevanka, 19:55 Utrip, 20:10 Zrcalo tedna, 20:30 Gospod Jones film, 22:15 Pesem Amerike, 00:25 Videonoč NEDELJA, 03.04.2022, I. spored TVS 07:00 Otroški program, 10:00 Nedeljsko bogoslužje, prenos iz župnijske cerkve v Hrenovicah pri Postojni, 11:00 TV-izložba, 11:20 Ozare, 11:25 Obzorja duha, 12:00 Ljudje in zemlja, 13:00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13:25 V petek zvečer, 14:50 TV-izložba, 15:10 Moja sijajna kariera, Film, 17:00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17:20 Bacek Jon, risanka, 17:30 Nedeljsko popoldne, 19:00 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Kultura, Vreme, 20:00 V imenu ljudstva, nadaljevanka, 21:10 Intervju, 22:00 Poročila, Šport, Vreme, 22:30 Zakaj skačem, dok. program, 23:50 Za lahko noč: Mojmir Sepe: Pogled z gradu, koncert, 00:00 Dnevnik Slovencev v Italiji, 00:30 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Kultura, Vreme 01:20 Napovedujemo NEDELJA, 03.04.2022, II. spored TVS 06:00 Napovedujemo, 07:00 Duhovni utrip, 07:15 Ugriznimo znanost, 07:40 Potujoča muzika 2019: Koncert združenih mladinskih zborov Slovenije, 09:00 Folklorna skupina Metla KTD Miklavž pri Ormožu, 09:10 Otroški pevski zbor RTV Slovenija, Anka Jazbec in Ansambel Janeza Dovča, 10:00 Nika, film, 11:45 Življenje na strehi sveta, dok. program, 13:05 Don Camillo, film, 14:50 Ambienti, nanizanka, 15:30 Pesem Amerike, 17:55 Revni v bogati Ameriki, dok. program, 19:00 Specialna enota Dunaj, nanizanka, 19:50 Žrebanje Lota, 20:00 Arena: Slovenija in Expo 2020 Informativni program, 20:55 Avstralija v barvah, dok. program, 21:50 V mreži kamore: Obisk, nanizanka, 22:50 Nedeljsko popoldne, 00:15 Kaj dogaja?, 00:50 Videonoč PONEDELJEK, 04.04.2022, I. spored TVS 06:20 Zrcalo tedna, Utrip, 07:00 Dobro jutro, Poročila, 10:05 Obzorja duha, 10:40 TV-izložba, 10:55 Šef doma, 11:10 Vem!, Kviz, 11:45 TV-izložba, 12:00 Intervju, 13:00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13:25 Izumi, ki so spremenili svet: Raketa Dok. program, 14:25 TV-izložba, 14:40 S-prehodi: Franka Žgavec, predsednica Kulturnega centra Lojze Bratuž, 15:10 Dober dan, Koroška, 15:50 Otroški program, 16:35 TV-izložba, 17:00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17:20 Podjetno naprej: Posestvo Saksida, turizem z vinarstvom, 17:50 Kuhar Štef, risanka, 18:05 Šef doma, 18:25 Vem!, 19:00 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Kultura, Vreme, 20:00 Slovenija zdaj: Soočenje parlamentarnih strank, 22:00 Odmevi, Šport, 22:40 Umetni raj, 23:15 Glasbeni večer: L. van Beethoven, Koncert za tri soliste in J. Juhant, Tris, 00:10 Dnevnik Slovencev v Italiji, 00:40 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Kultura, Vreme, 01:30 Napovedujemo PONEDELJEK, 04.04.2022, II. spored TVS 06:00 Napovedujemo, 11:00 Videotrak, 12:10 Dobro jutro, 15:00 Prisluhnimo tišini, 15:30 Na lepše, 16:20 Ljudje in zemlja, 17:30 Sobotno popoldne, 19:05 Afriški kralji: Preteklost, sedanjost in prihodnost, dok. program, 20:00 Življenje na strehi sveta, dok. program, 21:00 Dediščina Evrope: Ridley Road, 22:10 Podjetno naprej, 22:40 Češnjevi kolački, film, 23:05 Anja ganja, film, 23:25 Kam, film, 23:50 Videonoč TOREK, 05.04.2022, I. spored TVS 06:25 Odmevi, 07:00 Dobro jutro, Poročila, 10:05 Umetni raj, 10:35 TV-izložba, 10:50 Šef doma, 11:10 Vem! 11:40 TV-izložba, 11:55 Biti ženska, biti Zofka Kveder, 13:00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13:25 Svilna pot z Joanno Lumley: Benetke, Albanija, Turčija, 14:15 TV-izložba, 14:30 Duhovni utrip, 14:45 TV-izložba, Oglasi, 15:00 Kanape/Kanapé, 15:35 Nezmotljivi detektivi: Primer nadležnih klicev, 15:50 Skoraj nikoli: Stadion, 16:20 Kapucar, 16:30 TV-izložba, 17:00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17:20 Slovenski magazin, 17:50 Niki Vrum: Brumberški brumnik, 18:00 Šef doma, 18:25 Vem!, 19:00 Dnevnik, 19:20 Slovenska kronika, 19:35 Šport, 19:45 Kultúra, 19:55 Vreme, 20:00 Kukavici, 21:00 Ključ, Družboslovje, 21:55 Vreme, 22:00 Odmevi, 22:30 Šport, 22:40 Spo- Porabje, 31. marca 2022 OD 01. aprila DO 07. aprila mini: prof.dr. Jože Pirjevec, 00:45 Dnevnik Slovencev v Italiji, 01:10 Dnevnik, 01:30 Slovenska kronika, 01:40 Šport, 01:50 Kultura,01:55 Vreme, 02:00 Napovedujemo TOREK, 05.04.2022, II. spored TVS 06:00 Napovedujemo, 11:30 Videotrak, 12:40 Dobro jutro, 15:35 Avtomobilnost, 16:25 Slike in podoba Ludvika Vrečiča, 17:30 Joker, kviz, 18:30 Kaj dogaja? 19:05 Afriški kralji: Sledovi kolonializma, 20:00 Dokumentarna oddaja, 20:55 Colette, 22:50 NaGlas! 23:20 Venezuela - prekletstvo nafte, 00:20 Videonoč SREDA, 06.04.2022, I. spored TVS 06:25 Odmevi, 07:00 Dobro jutro, Poročila, 10:05 Slovenski magazin, 10:30 TV-izložba, 10:45 Šef doma, 11:05 Vem!, 11:45 TV-izložba, 12:00 Za pogledom dok. program, 13:00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13:25 Svilna pot z Joanno Lumley: Gruzija in Azerbajdžan, 14:15 Osmi dan, 14:50 Rojaki, 15:15 Mostovi – Hidak, 15:55 Male sive celice, kviz, 16:35 TV-izložba, 17:00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17:20 Naravni parki Slovenije: Krakovski gozd, 17:50 Bela in Sebastijan, ris., 18:05 Šef doma, 18:25 Vem!, 19:00 Dnevnik, 19:20 Slovenska kronika, Šport, Kultura, Vreme, 20:00 Film tedna: Druga zgodba, 21:55 Vreme, 22:00 Odmevi, Šport, 22:40 Panoptikum, 23:40 Naravni parki Slovenije: Krakovski gozd, 00:20 Dnevnik Slovencev v Italiji, 00:45 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Kultura, Vreme, 01:35 Napovedujemo SREDA, 06.04.2022, II. spored TVS 06:00 Napovedujemo, 10:00 Videotrak, 11:00 Kanape – Kanapé, 11:30 Dobro jutro, 14:25 Na lepše, 15:10 Robert Jukič, Drama, 16:35 Ambienti, 17:25 Nedeljsko popoldne, 18:55 Afriški kralji: Trenutek v času, 19:50 Žrebanje Lota, 20:00 Na utrip srca: Marianna von Martines, pozabljena skladateljica, 20:50 Neboa: Sedem dni prej, nanizanka, 22:15 Nara Petrovič = človek, film, 23:15 Videonoč, 06:00 Napovedujemo ČETRTEK, 07.04.2022, I. spored TVS 06:25 Odmevi, 07:00 Dobro jutro, Poročila, 10:05 Naravni parki Slovenije: Krakovski gozd, 10:30 TV-izložba, 10:45 Šef doma, 11:10 Vem!, 11:45 TV-izložba, 12:00 Arena: Slovenija in Expo 2020, 13:00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13:25 Svilna pot z Joanno Lumley: Iran, 14:15 TV-izložba, 14:30 Slovenski utrinki, 15:00 Težišče – Súlypont, 15:30 TV-izložba, 15:50 Sobotni krompir, 16:35 Poročila, Šport, Vreme, 17:00 Slovenija zdaj: Soočenje zunajparlamentarnih strank, 18:25 Vem!, 19:00 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Kultura, Vreme, 20:00 Slovenija zdaj: Soočenje parlamentarnih strank, 21:55 Vreme, 22:00 Odmevi, Šport, 22:40 Osmi dan, 23:10 Dediščina Evrope: Ridley Road, 00:25 Dnevnik Slovencev v Italiji, 00:50 Dnevnik, 01:10 Slovenska kronika, Šport, Kultura, Vreme, 01:40 Napovedujemo ČETRTEK, 07.04.2022, II. spored TVS 06:00 Napovedujemo, 11:15 Videotrak, 12:30 Dobro jutro, 15:20 Panoptikum, 16:30 Prideš z nočjo, 17:30 V petek zvečer, 19:05 Skrivnosti spanca, 20:05 Otroški križarski pohod: Dečka preroka in papež, 21:00 Avtomobilnost, 21:35 Ambienti, 22:10 Nagrajenka Prešernovega sklada 2022: Sopranistka Andreja Zakonjšek Krt, izbrani glasbeni nastopi, 23:05 Slovenska jazz scena: Imer Traja Brizani in Amala v SNG Drama v Ljubljani, 00:05 Videonoč Velki djilejš in forum z zagovornicov Slovencov v madžarskom Parlamenti Predsedstvo Drüštva porabski slovenski penzionistov je za 17. marciuš 2022 vküppozvalo velki djilejš, na šterom so nutpokazali, ka je drüštvo lanjsko leto delalo in kak je gazdüvalo. Občni zbor se je začno v trifrtale dvej vöri, na njega je prišlo 60 procentov vsej članov. Djilejš je vodila Marijana Kovač. Prvi dnevni red je bilo poročilo, ka je taprajla predsednica drüštva Marijana Fodor. Poročilo nadzorne komisije za leto 2021 je povödala Andrea Kovács, po tistom je od gazdüvanja v lajnskom leti in od bilanse gončala knjigovodja Margit Korpič. Nut smo pokazali letošnji program: ka vse de Drüštvo porabski slovenski penzionistov mejlo, kakše programe si leko odberéjo člani, in dej se leko drüžijo in veselijo. Vöjpamo se, ka té viruš tau TEDNIK SLOVENCEV NA MADŽARSKEM Izhaja vsak četrtek Založnik: Zveza Slovencev na Madžarskem Za založnika: Andrea Kovács leto ne pride nazaj, in mo se leko radüvali na programaj. Slejdnji dnevni red je bilo razno. Na konci djilejša se je predsednica Marijana Fodor zavalila članom, šteri so prvo leto pri kakši koli delaj pomagali. Zavalila se je podpredsednici in knjigovodji za njija trüde in delo. V tretjoj vöri se je začno forum, dej se je Erika Köleš Kiss pogončavala z našimi člani. Prvim je taprajla, ka vse je delala in gončala od toga, ka do lüstvo vtjüppisali in aj se vse več löjdi zglasi za Slovence. Samo tak leko prej ostanemo Slovenci v Porabji in tak leko goradržimo našo porabsko materno rejč pa naše porabske šege in našo kulturo. Marijana Fodor predsednica DPSU Glavna in odgovorna urednica Marijana Sukič Naslov založnika in uredništva: H-9970 Monošter, Gárdonyi G. ul. 1.; tel.: 94/380-767; e-mail: porabje@gmail.com ISSN 1218-7062 Tisk: Tiskarna digitalni tisk d.o.o. Lendavska 1; 9000 Murska Sobota; Slovenija Časopis podpirajo: Državna slovenska samouprava, Urad predsednika vlade, oddelek za narodnosti, Zveza Slovencev na Madžarskem in Urad vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu. Naročnina: za Madžarsko letno 2.600 HUF, za Slovenijo 22 EUR. Za ostale države 52 EUR ali 52 USD. Številka bančnega računa: HU75 11747068 20019127 00000000, SWIFT koda: OTPVHUHB