Tečaj XLI.	V Ljubljani, 18. vel. travna 1888.	List 20.
KATOLJŠK CKRKVEN LIST.
„Danica" izhaja vsak petek na celi poli. in velja po pošti za eelo leto 4 gl. 60 kr.. za pol leta 2 gl. 40 kr.. za cetert leta 1 el. 30 kr. Vtiskarnici sprejeinana za celu leto 4 gl., za pol leta 2 gl., za četert leta 1 gl.. ako zadene na ta Han praznik, izide „Danica <lan poprej
K svetemu Duhu.
O pridi, pridi, sveti Duh, Dan nam svoje deli! Razsvetli um, nagibaj sluh, Da bomo uk umeli!
Dodeli pravi nam razum, Da ljubimo pravico; Ti dušam našim daj pogum, Zatirati krivico!
Ce v zmoti naš je rojstni brat, Razsvetli, Duh nas Sveti, Da zmožni bomo vsakikrat Za dobro njega vneti!
Dodeli nam dovolj moči, Da v veri bomo stalni; Tje radi dvigamo oči, Kjer dom je Cerkve skalni!
Spoznati daj nam učenost, Ki perva je, naj veča; — Dodeli ono nam modrost, Ki naša je le sreča!
K pobožnosti nagibaj nas, Navdihni misli svete, Poslušamo da Božji glas Ponižno, z duše vnete!
Ti v strahu Božjem vodi nas, Do konca tje življenja; Nas brani greha vsaki čas, Ter Božjega žaljenja !
O pridi, pridi, sveti Duh, Ti Duh modrosti prave! Dodeli volje nam posluh, Za uke, vede zdrave!
Ivan Zamik.
Bratovščina
brezmadežnega spočetja preblažene Device Marije Lurške v farni cerkvi sv. .Jakoba v Ljubljani.
(Dalje.)
I. Xamen bratovščine.
Namen brato všči ne je:
1.	Častiti brezmadežno spočetje preblažene Device Marije.
2.	Živo ohraniti spomin na 8. dan decembra 1*54, ko je bila slovesno oznanjena verska resnica brezmadežnega spočetja Marijinega.
3.	Zahvaljevati se Materi Božji za njena prikazovanja v Lurški jami, in za vse dobrote, katerih ne neha razlivati v tem blaženem svetišči.
4.	Prositi jo pomoči po namenih, katere je sama v jami razodela, in katere Cerkev priporoča.
II. Dolžnosti in pobožne vaje udov.
Udje te bratovščine zavežejo se, toda ne pod grehom, v življenji spoJnovati nauke, ki jih je brezmadežna Devica ob raznih prikazovanjih dajala v Lurški jami.
1.	Nosijo naj Lurško svetinjo ali pa višnjev škapulir brezmadežnega spočetja.
2.	Prizadevajo naj si križ prav pobožno delati in odmoliti vsak dan vsaj en odstavek sv. rožnega venca. Preblažena Devica se je namreč v jami prikazala vselej z rožDim vencem v roki in je tudi Bernardici velela moliti ga po pobožnem prekrižanji. Kateri imajo pobožno navado moliti vsjki dan kake odstavke rožnega venca, vže s tem, da darujejo en odstavek v namen bratovščine, zadoste bratovski dolžnosti.
3.	Postijo naj se vestno ob dnevih od Cerkve določenih; vsak teden v sredo ali soboto nalože uaj si kako malo zatajevanje; postijo naj se vsako leto dne 7. decembra pred največim praznikom bratovščine, da s tem zadosti tako resnemu vabilu, ki odmeva v lurški jami: pokora! pokora! pokora! — Kdor bi se ne mogel postiti, naloži naj si mesto posta kako drugo spokorno delo.
Opomba. Bazne te pobožne vaje se sicer vse živo priporočajo, a v zaclobljenje odpustkov zadostuje molitev enega odstavka rožnega venca.
III. Uravnava bratovščine.
Bratovščina je po cerkvenih pravilih vstanovljeua v farni cerkvi sv. Jakobu v Ljubljani in pri-družeua materi bratovščini tega imena v Lurdu, da se vdcležuje odpustkov in pravic materi bratovščini od Apostolskega sedeža podeljenih.
Vodja bratovščini je vsakratni župnik ali oskerbnik farne cerkve sv. Jakoba v Ljubli«ni.
Kdor želi postati it l bratovščini, vpiše naj ga vidja s kerstnim imenom in priimkom v bratovsko knjigo.
IV. Odpustki.
1. Popolni odpustki.
Udje bratovščine brezmadežnega spočetja morejo zadobiti popoln odpustek pod navadnimi pogoji in sicer: a) Na dan. ko se vpišejo v bratovsko knjigo. b) Ob smertni uri. Kdor bi ne mogel dopolniti navadnih pogojev, kliče naj vsaj v serci ime Jezus, cj Na praznik brezmadežnega spočetja ali kateri dan koli v osmini tega nraznika. ki si ga udje izvolijo, d) Na praznik Marijinega rojstva (mali šmaren), e) Na praznik Marijinega oznaujeuia v postu, f) Na praznik Marijinega očiščevauja (svečuico). g) Na prazuik Marijinega vnebovzetja (veliki šmaren).
2. Odpustki 7 let in 7 kvadragen.
Te odpustke zadobe oni udje bratovščine, ki obiščejo bratovsko cerkev, ondi po namenu Cerkve molijo, iu sicer te-le po kuezoškofijskem ordinarijatu določene dneve:
a) Dne 11. februarija. pervi dan prikazovanj Marijinih. b) Dne 18. februarija, pervi dan 14 dnevnih prikazovanj, c) Dne 25. februarija. d) Dne 4. marcija, zadoji dan 14duevnih prikazovanj.
3. Odpustki 60 dni.
Te odpustke zadobč udje vseiej, kader si nalože katio pobožno opravilo ali zatajevanje po namenu bratovščine.	(Konec nasl.;
Don Bosko.
Opis njegovega življenja in delovanja.
. Dalje.)
MI. Kolera 1*54.
Kakor je Bog zvesto varoval Boska. tako tudi njegovim gojencem ni odrekel svojega varstva.
V času, ko so že jeli Boskovi zavodi vzhajati v cvet, ko je že v obeh oratorijih bilo nad 1200 dečkov, se je nakrat prikazala v gornji Italiji grozna morivka, nevarna kolera, ki je dalj časa vznemirjala prebivalstva, ne izločivši mladine v sirotišnici Don Boskovi.
Kužna bolezen pobrala ;e v teku dveh mescev v Genovi nad 3000 ljudi. Po Piemontu je zavladal grozen strah. Zlasti v Torinu je bila zmešnjava velika. Pro-dajaluice so zaperli, ves promet se je ustavil, tergovina je prenehala. Kedor je imel denar, skušal je, da je odnesel pete; kar je bilo premožnih, so vsi zbežali iz mesta. Usmiljenja vredni so bili oni, kterih se je že bolezen lotila, — ali usmiljenja vendar niso našli. Dostikrat popustili so jih celo najbližnji sorodniki, izročivši jih nemili smerti. In grobarji so morali pogostokrat s silo vrata vlomiti, da so prišli do merličev, ki so po sobah leže čakali kacega miloserčnega Tobija, da njim skaže poslednjo čast. Tudi teh ni bilo na izbiro. Vsak se je bal, in nobeden se ni rad bližal okuženim bol-
nikom. Kolera ni prizanašala niti mladim, niti starim; niti bogatim, niti revnim. Plazila se je iz ene ulice v drugo, iz enega mesta v drugo, in celo venkaj na vasi in terge, na polje in nižave, na gore in višave: povsod je kosila z neusmiljeno koso. V Valdoškem predmestji so nektere rodbine popolnoma izmerle.
Kaj pa v Boskoveui oratoriji? — Bosko storil je vse, 8 čimur, je menil, da obvaruje svojo hišo te strašne šibe božje. Zidovje, zuotraj in zunaj, na novo prebeli; število postelj po spalnicah zmanjša ter priredi uove spalnice; hrano daja boljšo svojim gojencem, kakor druge krati. Štedil ni nikjer, in pozabil ne ničesar, kar je v človeški moči storiti, da ohrani dečkom zdravje in življenje. Pa tudi na Boga ni pozabil. Več kakor na človeško pomoč zaupal je na pomoč božjo. Večkrat je pred altarjeui pokleknil na kolena ter molil: „0, moj Bog! udari pastirja, ali ohrani mlade ovčice!*4
Na predvečer godu Marije Snežnice prigovarjal je otrokom, da naj se podado v varstvo Marijino — saj jo kličemo: „Zdravje bolnikov." — „A treba jew — tako njim govori na serce — „da še zlasti zdaj pobožno živite — brez vsakega madeža, da bote res otroci, ki ste vredni dobiti pomoč in dar iz roke dobre Matere svoje. Zato prejeli bote jutri vsi ss. zakramente! Pripravite se iskreno in goreče!44 — In kako ginljivo je bilo drugi dan, ko so se ti otroci zbirali okrog svojega očeta, ter mu iz dna serca razodevali vse grehe in slabosti ter ga prosili odpuščanja; in kako ginljivo zopet, ko jih tolaži Bosko, da naj se ničesar ne boje, češ, kdor ima miruo vest, gleda lahko mirno nevarnosti v obraz.
Torinsko mesto je za čas kolere vstanovilo več bolnišnic, kamor bi se okužeuci prinašali. Ali nikakor še ni bilo zadosti, da so pripravili postelje in sobe za bolnike, da so otvorili bolnišnice: perve in glavne reči je še manjkalo, strežajev ni bilo, ki bi hoteli prevzeti to delo usmiljenja, da bi stregli bolnikom. Od kod vzeti tacih ljudi? — Kje dobiti serce, ki se ne pretresa, kedar vidi smert pred saboj? — O, tu se je zopet pokazalo, kaj stori ljubezen božja! Kdor ljubi Boga — res odkritoserčno, vdano, čisto ljubi, ta tudi ljubi svojega bližnjega — ne samo 8 prazno besedo, ampak z vidnim dejanjem.
Boska je navdajala taka ljubezeu. Zato se pogumno odloči, da zastavi svoje serce in svoje življe za te nesrečnike ter navdušuje še druge, da gredo po poti, ktero je njim on pokazal.
Nekega dne zbere Bosko svoje gojence. Nekaj isker — nekaj krepkih, jedernatih besedi — in serce njihovo je bilo mehko, kakor vosek, sprejemljivo za vse dooro. Živo njim opiše strašni stan koleravih bolnikov; predoči njim muke, ktere morajo terpeti, ko vidijo, da so od vsega sveta zapuščeni; koliko bi se jih dalo rešiti, da bi se njim o pravem času pomagalo; ognjevito njim govori, kaka krasno je vendar ljubezen, ki se skaže takemu bolniku — z zlatimi čerkami bode zapisana v nebesih.
Iskrene besede padale so v dobro zemljo. Serce dečkov je vzplamtelo, vneto z navdušenim govorom Boskovim.
Takoj se jih oglasi 14, ki so pripravljeni žertvo-vati svoje življenje — in za njimi še druzih 30, ki so hoteli s pervimi deliti blago delo telesnega usmiljenja. Njihova imena se naznanijo mestnemu vradu. — Že drugi dan so se ti pogumni mladenči razšli po mestu — vsak na svoj kraj, da strežejo bolnikom, ki so jih gotovo pozdravljali kakor angelje rešitelje.
Bosko pouči jih natanko, kako imajo pri bolnikih ravnati. Opozori jih nato, da ne skerbe samo za telo,
ampak tudi za dušo, dokler ne pride duhoven, ki podeli umirajočim rs. zakramente.
Komaj se je raznesla nekoliko ta novica po mestu, da hočejo Boskovi gojenci streči bolnikom, takoj so v trumah prihajali ljudje v sirotišnico, proseči, da odpošlje Bosko tu-sem in tu-tje kacega mladenča v postrežbo. Gojenci niso imeli odsihmal počitka — ne po dnevu ne po noči. Sam Bosko je bil neprestano na nogah, iu po noči ni niti djal s sebe svojega oblačila, oblečen se je ulegel nekoliko na posteljo, da bi bil tako vsak čas pripravljen, če bi bil klican k bolnikom. Njegove dečke pa je vse občudovalo. Mesto in mestna gosposka je hvaležno pripoznala njih vspešno in pogumno delovanje. Ali dasiravno so bili od silnega napora utrujeni in oslabljeni, vedno so ostali veseli in vdani v božjo voljo. Z dobrim sercem so pomagali, kjer so zamogli pomagati. „Pogostokrat bili smo pri bolnikih — pravi nekdo izmed njih — ki niso imeli ničesa: niti pokrivala niti obuvala — niti perila. Poiskali smo mater Marjeto, ki je dala vsakemu, česar je potreboval. Nazadnje je bila že sama do čistega oplenjena. In ko posteljne obleke ni imela nič več, dala je celo svoj namizni pert, kot zadnji ostanek platnine v hiši.
Bosko in njegovi gojenci prebivali so v kraji, kjer je kolera najbolj razsajala. Okrog in okrog je neusmi-ljeua morilka kopala grobovje, le Boskovemu oratoriju je prizanašala. Skoz štiri mesce je neprenehoma bila kolera grozno strašilo vseh Torincev. Pcmerlo jih je veliko. Ko je nazadnje vendar-le bolezen prenehala, pokazalo se je, da Boskovih gojeLcev v resnici ni nihČ3 umeri. Edinega Boska je za kratek čas napadla. Ali dobro se je spotil, in nevarnost je bila odstranjena.
Kakor je bil angelj morilec obiskal hiše Egipčanov in pomoril vse pervorojene sinove, ne dotaknivši se hiš izraelskih: ravno tako je šel tudi memo sirotišnice Boskove, da niso ostale prazne goreče molitve in serčne prošnje bogoljubnih dečkov in da so se spolnile besede: „V te. o Gospod, sem zaupal, in nisem bil osramoten."
Dne 8. dec. 1854 — isti dan, ko so bili v Rimu zbrani škofje iz celega sveta, da spletejo nov venec blaženi D. Mariji, tedaj 8. dec. 1854 o koleri ni bilo več sluha v Torinu. Ta dan izbral si je Bosko, da z vsemi gojenci vred zapoje priserčuo zahvaljeno pesem -— v čast Bogu in Materi Božji, ki je razodela na novo, da je kristjani ne kličejo brez vzroka: zdravje bolnikov !
Ta odlomek iz Boskovega življenja bodi v dokaz, da naša vera — v pravem sercu — še vedno dela čudeže. Bodite te čertice pa ob enem v namiglej vsem onim. ki hočejo izbacniti iz bolnišnic z verskim duhom navdihnjene strežnike in strežnice, in izbacniti vero, ki je celo v smertni uri najslajše zdravilo bolnikom.
(Dalje nasl.)
Ogled po Slovenskem in dopisi.
Iz Ljubljane. (K Šmarnicam. Leon Ta.ril in framasonstvo.) Pater Lerch se zvesto derži pri Šmar-nicah svoje osnove, kakor jo je napovedal v začetku, namreč: nekdanji in sedanji junaki kerščanstva v vojski zoper nekdanje in sedanje sovražnike sv. Cerkve. V večer vnebohoda Gospodovega pa — smelo bi se reči — je premagal sam sebe. Pojasnoval je z živimi besedami sovražljivosti nekdanjih pisateljev, kakor so bili Galieu, Lucijan, Cels in drugi zoper kristjane in sv. vero, tem nasproti pa kerščanske pisavce, ki so z vso
serčnostjo vero branili in kristjane zagovarjali, kakor so bili Justin, Origen in drugi. Ako bere kdo Celsa, kako je ostudno psoval in lagal svoje dni, zdi se mu, da živi ta nevrednež današnje dni; pisal namreč je prav, kakor zdaj sv. vero psujejo in obrekujejo prosto-mišljaški časopisi današnjih dni, neznačajni katoličani jih pa s svojim denarom plačujejo in smertni strup iz njih serkajo! Posebej je popisoval * udi, kako so starodavni sovražniki psovali Mater Božjo, njeno čisto spočetje, samega Sinu Božjega. Med sedanjimi branitelji svete vere in resnice je omeuil tudi Leona Taxilla. ki je bil na Francoskem eden glavirh frama-sonskih voduikov; pred tremi leti se je pa h katoličanstvu spreobernil in zdaj je glavna bramba katoli-štva, ki zdaj svoje strašne obrekovanja in laži, ki jih je poprej v romanih itd. trosil, z vso serčnostjo pre-klicuje. Njegovo pravo ime je: Gabriel Jogand Page. Framasoni so ga močno preslavljali, ker spisal je bil celo versto brezbožnih in Cemvi sovražnih bukev; p-ed kacimi tremi leti pa se je spreobernil in zdaj očitno preklicuje svoje zmote. Ob enem pa tudi frajmavrarske brezbožuosti razodeva, poslednjič zlasti v delu „Yoll-standige Enthiillungen iiber die Freimaurerei von Leo Taxilu — Paderborn; tu natanko razodeva vse frama-sonske skrivnosti in kertovske pota zoper vero in der-žavo. Taxil piše v francoskem jeziku in njegova dela veliko stermeuje zbujajo. Dva perva zvezka knjige „Les Freres Frois Poiuts" z 22.000 iztisi sta pošla že v manj kot pet mescih. Že marsikteri framasoni so vsled Ta.\i-lovih razkrivanj framasoustvo zapustili. Razodevanja framasonskih skrivnost in maiopridnost so taso vter-jena. da framasonski časniki sami se skušali niso ovračati ga. Njegove knjige se prevajajo tudi se v druge jezike.
V vvodu pravi pisatelj med drugim, da razodevanje skritega framasonskega počenjanja je naj boljši orožje zoper to svojat. V tem razkrivanji se framasonstvo razkazuje za to. kar je v resnici, uamieč skoz in skoz satanska naprava.
Z Iga. 11. majnika 1888. (Nesreča.) Nesreča nikdar ne miruje, pravi pregovor. In res. Nesreča pripetila se je tudi našemu občespoštovanemu čast. g. župniku. V nedel;o. (». t m., peljejo se g. župnik z g. kaplanom v večernem hladu iz Strahomera proti domači vasi Studencu. Prav polagoma stopali so konji. Voznik sam jih ni priganjal, marveč obemil se je nazaj in gospodoma v vozu nekaj pripovedoval. A s tem. (ia se je obemil, napeli ste se desni vajeti. Voz je ueprevidoma prišel prav blizu grabua ob cesti in vdere se zadnje kolo ob desui strani. Voz zgubi ravnotežje in gospod župnik padejo z voza. tako nesrečno, da nogo zlomijo. Za njimi g. kaplan, ki se le nekoliKo obijejo po obrazu. Varovala je oba gospoda posebna Božja roka, da se ni pripetila večja nesreča. Kajti, neresničuo je. da bi se bili »plašili konji, kakor so poročali nekteri listi.
Hvala Bogu, da temu ni tako. Saj s tem ravno odvemila se je večja nesreča. Gospod župnik zlomili so si na desni nogi spodnjo kost: golenico. Kraj ue-sreče je bil blizu vasi, zatoraj so bili kmalu na mestu ljudje, ki 80 prestrašeni hiteli na pomoč. Uro pozneje so bili gospod že doma in noga je bila že vravnana. Upamo, da bojo, ker je bila pomoč tako hitra, prav kmalu okrevali. Prav tužnim sercem smo jih pogrešali križev teden pri procesijah. Tem bolj smo se jih spominjali v molitvah. Danes (11/5.) pričeli smo devet-dnevnico pred Binkoštmi, ktero so nam g. župnik vedno priporočevali. Letos hočemo darovati to devetdnevnico Jezusu in Mariji, da jim izprosi prav kmalu ljubo zdravje, ktero jim vsi farani tako zelo želimo.
V Smledniku »e je 5. t. m. zjutraj veršilo prav žalostno cerkveno opravilo. Materi čerui zemlji se je namreč izročeval ta dan ondotni verli, od vsacega, ki je poznal, čislani in ljubljeni učitelj gosp. Martin Krek. Ako le kdo: on bil je vreden častnega naslova kot izgledni učitelj. Rojen v Selcih 1. 1834 od spoštovanih starišev, še posebej je bila mati pravi vzor modre, molitevne in bogoljubne žene. Študiral je le štiri razrede gl. ljudske šole v Skofji Loki. Pozneje se je učil orgljauja v Železnikih pri ondotuem g. učitelju, in postal je na to organist v Selcih. Ker se je oa 1. 1*51 naprej potrebovalo v naši deželi mnogo učiteljev, in se je zarad tega udperla pripravnica v Idriji, je z mnogimi drugimi mladenči stopil tudi Martin Krek v to šolo, ter z veliko vnemo in marljivostjo se pripravljal za učiteljski stan. Leta 1855 nastavljen je bil kot učitelj iu organist v Smlednika, in oboje to opravilo zverševal je iako dobro in pohvalno dolgih 33 let. Ker je sam spoznal, da mu primanjkuje študij, se je z vso marljivostjo dalje izobraževal sam tako, da smemo reči z vso pravico: Rajni Martin Krek je bil eden zmed pervih ljudskih učiteljev naše dežele. Bil je ob enem tudi c. kr. poštar. Njegova obnaša je bila mirna, modra, priljudna; in kar je pervo io mu edino zdaj koristi, bil je dober in vesten kristjan. Kako je bil čislan in cenjen, kazalo se je tudi dosti očitno tudi pri njegovem pogrebu. Sam blagorodni c. kr. gosp. okr. glavar Jos. Merk iz Kranja. 17 gg. učiteljev tovarišev, in obilna množica faranov spremljali so ga na zadnjem potu k grobu, iu obilo solza porosilo je njegovo prezgodnjo gomilo. Naj počiva truplo blagega rajnega Martina v sladkem miru; duša pa naj se veseli v sv. raju, in naj prosi za nas pred prestolom milosti Božje! — ^
Iz Idrije, 13,5. (Misijon.) VečKrat smo že brali v „Zg. Danici,41 kako se je tu pa tam obhajal sveti misijon; tudi mi ne moremo in ne smemo opustiti, da ne bi naznanili te velike sreče, ki smo jo letos doživeli, milosti sv. misijona, katerega so vodili prečastiti očetje Jezuiti iz Ljubljane. Iz serca moramo bogu hvaležni biti za to veliko milost, ker se je tako bogato kakor v potokih zlivala v naša serca. Hvaležni moramo biti Bogu posebno tudi zato, ker bilo je veliko zaprek in ovirr-v zarad nalezjive bolezni, ki se je prikazovala v naši okolici, iu še malo časa poprej nismo vedili, ali bo mogoče obhajati sv. misijon, ali ne. Priporočili so nam uaši vneti dušni pastirji, da naj prosimo Boga za to veliko milost; zbr<»lo se je tedaj veliko oseb, ker so molili devetdnevnice k sv. Jožefa, in uslišani smo bili. Kajti vse se je prav srečno zveršilo. Pričel se je sv. misijon 18. sušca ter se je obhajal skozi deset dni. Tiho nedeljo zjutraj ob Štirih so že hiteli ljudje v cerkev z velikim veseljem, dasiravno še niso nič videli preč. oo. misijonarjev, ker so se zarad slabega vremena pozno zvečer pripeljali. Bilo je 27 govorov. Že pri pervem govoru so bili ljudje v serce ginjeni. Z veliko navdušenostjo so hiteli verniki v cerkev in zmiraj je bila prenapolnjena samih domačih, ter so prav pazno poslušali in veliko solza se je med tem časom pretočilo. Bili so govori po uro dolgi, pa vsim so se zdeli le prekratki. Spovedovalo je devet gospodov; od ranega jutra do poznega večera spovednice bile so zmeraj obsute; pa v lepem redu so se vsi verstili. Veliko jih je bilo. ki so se zjutrai podali v cerkev, pa so zvečer še teš bili. Sv. obhajil bilo je okoli tri tisoč. Veliko starega kvasu se je postergalo, marsikteri težek kamen se je odvalil od sere, veliko serčnih ran se je zacelilo, ktere je že več let glodal červ vesti. MarsiKteri star človek je rekel: rHvala Bogu, da nisem poprej umeri,
da sem še dočakal sv. misijona.- Resuične so besede pervega govora preč. o. Doljaka, ki so rekli, „vi še ne veste, kaj je sv. misijon." Slovesnost je tudi zelo povzdigovalo izverstno petje ginljivih misijonskih pesem, ki so se prepevale, posebno med skupnim sv. obhajilom, pred in po pridigah. Jako pretresljiv prizor pa je bil pri sklepnem govoru, ko se je ljudstvo z glasnim jokom odpovedovalo hudobnemu duhu, njegovemu napuhu in vsemu njegovemu djanju. Blagoslovili so nam preč. o. misijonarji misijonski križ, ter so ga priravnali na odločeni kraj v cerkvi. Blagoslovili so nam tudi molke, križce in podobice; potem so nam podelili tudi papetev blagoslov. Oh, kako je bilo vse ljudstvo ginjeno in veselo; zares je čas sv. misijona srečen in zlat čas. Večji milosti ne more napraviti dušni pastir svojim ovčicam. kakor če jim nakloni milosti sv. misijona. Lepo je viditi ljudi, ki se tako v obilnem številu zbirajo okoli misijonskega križa.
Naša velika dolžnost je, zahvaliti se Bogu, nebeškemu Očetu, ki nam je dodelil to veliko milost. Vsa čast in h?ala tudi prečastitemu g. dekanu, preč. gosp. misijonarjem, ki so tako bogato sejali seme Božje besede. Bog daj, da bi prav veliko sadu obrodilo. Serčna hvala vsim drugim čast. gospodom, ki so tako marljivo pomagali. Vsim skupaj izrekamo iz dna serca: „Bog plačaj!"
Hvaležni Idričanje.
Iz Ternovske fare na Notranjskem. (Vfrska šola in šol4:i napredek. Prav blago dobro dela. III. red in družba treznosti. Blag bolnik. Deroarjenje. Uboj.) Že zdavnaj ni „Zg. Danica" iz našega kraja nobenega dopisa prinesla; zatorej se nadjam, da Vam bo vstre-ženo, *) ako Vam danes kaj poročam. Marsikaj bi Vam rad naznanil, pa godi se mi kakor človeku, kteri prijatelju že dolgo časa ni pisal, ter zdaj ne ve, s čim bi začel, kaj mu bi vse povedal. Naj boljše bo, da začnem z zadevo, o kteri se dan danes mnogo govori, mnogo piše — s šolo namreč. Naša fara je zelo obljudena, šteje mnogo velikih vasi, v kterih stanuje dosti ljudstva, si je vedno v dotiki z velikimi mesti, 8 Terstom in Reko. Tudi hodijo naši ljudje v zimskem času v obilnem številu v daljne ptuje dežele, da si z dervar-jenjem po gojzdih kaj prislužijo. Ni torej čuda, da se vsled tega marsiktera napaka pri nas vdomačuje. Tudi liberalcev je primeroma še precej mnogo pri nas. Zatorej smo zelo dvomili, da bo podpisovanje prošnje za versko šolo tukaj kak vspeh imelo. Zato je pa tudi vse prijatelje napredka prave šolske omike z veseljem navdalo, ko smo vidili, da se veljavni možaki skorej brez izjeme radi in veseli podpisujejo pod omenjeno peticijo. Vsi trije nadžupani ternovske fare z mnogimi odborniki so vradno podpisali prošnjo za versko šolo. Prav zadovoljni smo bili, da so pri nas ljudje spoznali, kako potrebna je sedanji sprideni mladini verska šola. Večkrat so naš kraj časniki hvalili, da je pri nas mnogo zavednih, inteligentnih narodnjakov. Zdaj se je djanski pokazalo, da je to resnica. Bog daj, da bo tudi uslišana naša prošnja!
Z letošnjim letom je bil pri nas odpert četerti šolski razred. Hvaležno moramo priznati, da se gg. učitelji in duhovni marljivo trudijo, da šolska mladina vsestransko napreduje. Vendar je pa gotova resnica, da se moška in ženska mladina, posebno v viših razredih , skupaj ne more tako vspešno podučevati, in da taka vzgoja tudi v moralnem oziru ni brez nevar-
*) Prav močno vstreženo in serčna hvala! Tako prosimo tudi dopisov od druzih krajev. ,,Danice1' čitatelji ne uničujejo in tako se dogodbe ohranijo za prihodnje čase.
Vr.
nosti. Zatorej je bila vedno želja in skerb zvedenih mož, da ae mladina po spolu razdeljena, kjer je to mogoče, podučuje. Ta želja nam bo spolnila že letos, ako je volja Božja. Kakor sem Vam bil menda tačas naznanil, je blagi dobrotnik g. Janez Valenčič daroval cerkvi sv. Petra lepo, veliko hišo z zemljiščem, z namenom, da v nji odprejo redovnice dekliško šolo. G. Valenčič bo sedaj na svoje stroške hišo popravil, priredil kapelo in šolo. Proti jeseni pridejo iz Gorice sestre naše Gospe presvetega Serca, da tu začnejo v začetku šolskega leta deklice podučevati. Ker ni daleč okrog — od Ljubljane do Reke — take nunske šole, se smemo nadjati, da bo naša dobro obiskana in da bo izverstno delovala v poduk in blaženje notranjskih deklic. Naj Bog obilo poverne g. V. njegovo čez vse hvale vredno delo. Naj bo prepričan, da mu hranijo v sercih hvaležen spomin vsi pošteni in razumni farani. Zatorej naj ga ne boli. ako mora od kakega nespre-mišljenega namesto zahvale celo kako britko slišati; sej mu je dobro znano, da ima vsako blago delo nasprotnike; tako jih mora tudi naša prihodnja dekliška šola imeti.	(Konec nasl.)
Na Vinici, 9. maja. 1/5. maja sem imel doma ob 6 sv mašo „in colore rubro," in sem kelih, na njem pateno, palo in velum, v predalček spravil; 2/5. sem maševal na Žežlji; 3/5. pa zopet doma ob 6. uri. Ko sem hotel hostijo djati na pateno, — ni je bilo, toraj sem vzel pateno od 3. keliha in rekel cerkveniku, naj gleda, kje je patera!
Včeraj sem sam vse pregledoval, ali ostermel sem, ko sem videl, da je zginila tudi patena z 2 keliha, ki je bil 1. enako zmeraj pripravljen in „colore nigro."
Vsaki kelih je bil posebej v svojem predalčku, pri 1. in 2. je bil ključek notri, pri 3. pa ne; zavoljo tega mi je ostala vsaj ena patena.
Tat je neznan in je mogoče, da bi se kaj zualo zvedeti, ko bi bila tatvina objavljena v »Slovencu" in „Zg. Danici." Morda bo tat pateni ponudil kakemu zlatarju itd. Zavarovalnine so dobili tukaj: 34 pog. od Slavije .... 26.478 gld. 3 „ od Graške .... 2.100 »
2 „ Fonciere .... 800 „ farovž od Riunione . . . 3.307 „ Zadnja mi je dala 30 gld., katere sem razdelil med nar pogumne osebe, ki so branili pri požaru.
Peš-potovanje z Juga skoz Slovenijo v Rim. (Dalje.) 10. septembra v jutro zgodaj došla sva v terg „St. Giorgio de Karara." Obiskala sva lepo župnijsko cerkvo. Prejel sem sv. Obhajilo v zahvalo za vse milosti in darove, podeljene sv. Antonu Padovanskemu. po njem pa meni in vsim. ki so ga in ga še častijo in za pomoči prosijo. Ko smo bili v cerkvi, počel je liti velik dež v plohah, pa ko se je služba Božja in pobožnost v cerkvi skončala, bilo je nebo zopet vedro in jasno.
Po zajuterku se odpraviva dalje in dojdeva v mesto »Monselice," ki stoji ob jako špičasti skaloviti gori na lepi ravnici; na verhu in po robeh te gore stojijo terdnjave v podertinah; marsikter naših slovenskih vojakov tam počiva.
Od tod pelje cesta malo na jugovzhod med platanovim krasnim drevoredom 5 ur dolgim. Kuhala obed sva sama v mali hišici poleg te ceste; kuhal sem vsaki dan jedenkrat, pa tudi dvakrat. Kaj pa? Makarone, riž, kavo; peivo dvoje prav tečno, dobro z dobrim olivnim oljem začinjeno, po trapistovski šegi. Kavo pa z mlekom, ali z žutnjaki, jajčjimi rumenjaki zmešano; poslednje je prav krepek vžitek na potu, se ve, da je
32.745 gld.
treba precej kruha v to omočenega pojesti. Vina sva v gostilnicah dobila; je prav nizke cene, po 16, pa tudi po 12 kr. liter.
O poldne dospela sva v mesto Rovigo. Cerkve zaperte. Počitek do 4 popoldne. Mesto veliKO, posebnosti ni v njem; vse neko tiho in poparjeno zbog kolere.
Ob 4 popoldne greva dalje po lepi cesti in v mraku ter sva došla v milo-lepi terg rPolisela." poleg velike reke Po, Pad, ki je naj večja v Italiji. Prenočila sva v pošteni in mirni gostilnici. Stara žena 72 let je vedno izpraševala o Avstriji in avstrijancih; osobito spoštljivo je opraševala o našem cesarju in njegovi rodovini. Povedavala je, kako dobro in srečno je bilo onda, ko so naši vojaki tu bili iu tod mimo dalje hodili na Rimsko; kako slabo in nesrečno pa je sedaj, odkar je prišlo pod prosto jediuo Italijo. Solzila se je dobra starka v razgovoru prejšnih in sedanjih časov.
11.	septembra v jutro greva dalje po visokem nasipu poleg reke Pada. Greva čez širok most, ki je na čolnih preko te velike vode. Ob jednajsti uri pred-poldnem sva v starodavnem lepem iu znamenitem, pa bogatem mestu Ferari. Greva v velekrasno in častito stolno cerkev. Slovesna sveta maša bila je opoldne pri verlo okinčanem oltarji, na kterem je bilo izpostavljenih mnogo svetih relikvij za odvernjenje kolere. Cerkev je veličastno razdeljena v tri ladije; vzvišena, velika in častita je prezbiterija. Cerkvene oboKe nadkrilujejo mnogotere kupole in polkupole. Vse stene in svodovi so umetno in okusno slikani, olepšave zidov pozlačene. Oltarji, kipovi in slike sama umetnija. Kerstni kamen je tolike umetnosti in lepote, da bi kinčal vsako stolno cerkev za veliki oltar.
Ob 2 popoldne odšla iz slavne Ferare. Spominjal sem se duš naših vojakov, kterih ostanki počivajo blizu mesta na bojnem polju.
Cesta vodi po širocih poljih in livadah. Zvečer prenočila pri grofovskih kmetih.
12.	septembra pred zoro na potu. Hud smrad in okužen zrak se tu širi iz muogobrojnih. lepo obzidanih mlakuž, v kakoršnih kouoplje godijo, kajti tu na tisuče stotov kouopnine pridelavajo. Voda v onih obzidauih mlakah je černa in gnjila; grozoviti smrad se širi iz nje, tako, da duh nekih jam — presega. Ni čuda. ako se kolera tacih krajev uaj raje poprime, veliko jih je umerlo v tej okolici, in so ravno takrat še jako inerli za kolero. Križal sem sebe in zrai z blagoslovljeno in posvečeno podobo. Blagoslovljajo io posvečujejo te voščene podobe sv. Oče rimski papež, in se rAguus Dei" imenuje iu ima vtisujeno podobo Ja^njeta Božjega. Srečno in zdrava sva prešla ta nevarni kraj. Obiskala na potu selsko. lepo župnijsko cerkev; bila je ravno rana sv. maša, pridiga med sv. mašo po evaugeliju. Ljudstva polna cerkev, v nedeljo osmine rojstva Marijinega.
Pred poldnem o 10' 2 došla v veliko mesto Bolonjo. Bolonia ima to posebnost, da se po vsem mestu zamore pod streho iti; hiše iu palače pokraj ulic in tergov imajo spreduje stene na stebrovih do pervega uadstropja, za temi stebrovi ao lepo obokana hodišča, slikana in mnogo z mozaikom tlakana; v teh hodiščih so vsako-verstne prodajalnice. V tem mestu človek ne potrebuje ne solnčnika, ne dežnika.
Pervo obiskala nadškofijsko stolno cerkev, lepe zidave, pa posebnega ni v njej; ko bi bila obuovljeua. smela bi se šteti med velelepe cerkve, nu. pa je večja, lepša in umetuiša, nego koja naših katedralk; izjemši Djakovsko v Slavoniji, ki se po pravici sme v lepoti,
umetnosti, veličastvu in velekrasni notranji vredbi in opravi sme šteti med najlepše v Rimu in v Italiji.
Izmed naj večih cerkev na svetu je sv. Petronija, na glavnem tergu Bolonje. Zidana je v gotiškem slogu, razdeljena v tri ladije s častitljivimi stebrovi. Visoko od tla druge cerkve je povzdignjena velika prezbiterija; verhu stopuic vodečih v svetišče stoji veliki oltar pod nebesom. ki ga nosijo čveteri visoki stebri; vse je iz lepega marmorja umetno izdelano, toda ni slogu cerkve primerno. Altar ima vravnavo na obedve strani sv. mašo služiti. Za oltarjem v dolgem polKrogu je duhovski kor z 2<XJ sedeži. V stranskih ladijah so prostorne kapele z oltari, v teh kapelah so okna z barvanega stekla. Vsaka teh kapel se zapira z lepim omrežjem. V vsaki stranski ladiji je 11 kapel, v vsaki jeden oltar: toraj vseh oltarjev 23, pa je samo veliki v cerkvi.
Iiila sva v tej slavui hiši Božji opoldne pri sveti ma>i. potem pa pri slovesnem blagoslovu z Najsvetejšim. Za tem bila je poslednja sveta maša ob 1 popoldne.
Počitek in obed. Ob 3 popoldne šla obiskat slo-večo devico, redovnico iz II. reda sv. Frančiška seraf., sv. Katarino iz Bolonje. Šla sva čez terg „Galvanij," na kterem stoji marmorni spominek iznajditelja elektrike, Galvani-a. S tega terga vodi ulica „via Galvani", in ravno v tej ulici ie veliki samostau II. frančiškanskega reda Klarisaric; sredi samostanskega poslopja je cerkev z licem in vhodom na ulico. Krasna cerkev z velelepo kupolo je posvečena presv. poslednji večerji Gospodovi; sedaj jo ljudstvo tu imenuje „Chiesa della Santa." V tej cerkvi, na evangeljski strani, v starem nunskem koru. molitvenici, sedi devica Katarina nestrohnjena že čez 4<)H let. Prosil sem zakristana, da bi smela iti pred Svetuico. On ide prošnjo naznanit nunskemu spovedniku iu duhovnemu Očetu. Uni pošlje zakristana, to naznanit redovnicam, ktere redoma v molitvi čujejo pri Svetnici; šel je na evang. stran vel. oltarja in tu je pozvonil, povedal v zaperto dolbljino naznanilo duh. očeta. Čez 1 , ure je zopet došel, v omenjeni votlini se zaverti polokrrgla omarica in Ključe donese. Zakristan odnese jih svečeniku, v roket in štolo oblečenem. Svečenik naji pozoveio in izj>rašajo, od kod sva in kamo ideva? Potem naju peljejo k vrata m. ki vodijo iz cerkve v omenjeni „oratonura." Tu pozvonijo v znamenje, da se iiK»žke osebe bližajo, naj odstopijo redovnice. Od-ileuejo vrata. Vstopimo v malo predsobo, od tod pa v krasni „oratoriuuiu pred Svetnico. — O, čudopolni, pretresljivi. svete bojazni mili prizor! — Na krasnem prestolu sedi ueve-ta Kristusova. Katarina Bolonjska, čista iu ponižna duhovna hči sv. očeta Frančiška in sv. Matere Klare, nestrohnjeua. — Z očmi v nebo povzdig-njenirni, v krasnem ornatu kakor kraljica opravljena, sedi z dragoceuo zlato krono na glavi, v roki levi srebern križ deržeč. Preko nog jo steklo krije, na to steklo ji sme vsaki obiskovalec noge poljubiti. Roke so gole, nje poljubiti je dozvoljeuo le svečenikom; dobri gospod nunski duhovni oče so milostno tudi nama, ker sva redovna brata Frančiškovega reda. dovolili svete roke poljubiti in se jih s svetimi spominki dotakniti; tudi moja romarnka palica se jih je dotaknila. Obraz svetnice je začernel. Zakaj? Gotovo zato, da se dva kraia na obrazu razločita iu svedočita, da je istinito se ji Dete Jezus prikazalo, da ga je poljubila in na lice pritisnila. Osobito pobožnost iu ljubezen je imela sv. Katarina, po izgledu svojega sv. očeta Frančiška, do presv. I>ete Jezusa. Nekoč je osobito hrepenela viditi ga, kakov je mali Jezušček bil. On ji želje ljubeče in svete izpolni. Prikaže se ji. — Ona v sveti, čisti in hrepeneči ljubezni ga poljubi, — pri poljubu
se ga je dotaknila z ustnicami in brado — in sedaj so ustnice svežo-rudeče in na bradi se dotik presv. Deteta lepo belo rudeče pozna. — Potem ga je v pri-serčni deviški — sveti ljubezni pritisnila na svoje desno lice — tudi tu se dotik lica Deteta Jezusa na njenem licu svežo-lepo-belo-rudeče pozna, že toliko sto let! — To in drugo so nama razložili uunski duh. oče.
(Dalje nasl.)
Iz Gaze, 17. aprila 1888. (Zanimivosti iz Palestine.) — Katoliški misijonar tega obmorskega mesta v Sveti deželi nam piše: „Čisto nepričakovano sem te dni po tukajšnem protestanškem pastorji prejel 99 gld. in 50 kr., ktere ste. rn. g., poslali (po bank. g. Mayeru) v prid mojega misijona. Dar je do=el ravno o pravem času, ker vlada mi je ravno pritiskala zarad zastalih davkov in jaz nisem imel s čim plačati; no, zdaj bom saj za nekaj časa imel mir.
Med letom 1887 so se okoliščine tod le malo spremenile. Vlada me več ne nadleguje. Ena gerška družina s 7 osebami je postala katoliška, enako žena, ki je bila omožena s katoličanom. Gerška neka družina 9 oseb, starši z otroci, se je tudi hotla pokatoličiti; bili pa so silo ubožni ljudje, moral bi bil za nje saj stanovanje oskerbeti in vojaški davek zanje plačati. Z ozirom na otroke bi bil rad to storil; toda pomočki mojega misijona mi tacih izdajkov še ne dopuščajo. Sicer pa je obstoj misijona zagotovljen, akoravno je še marsikaj treba storiti.
Šolo še zmeraj oskerbljujem sam za dečke in deklice; ker pa se je število otrok nekoliko pomnožilo; zato moram greške in mohamedanske odbijati, kajti učiteljev nastaviti mi misijonski pomočki še ne dopuščajo, pač pa se bo ne mara dalo to doseči v enem letu. Tudi se kaže nada za dekliško šolo pod vodstvom redovnic Boromejke, ki so undan pričele novicijat v Kajfi (blizo Karmela), so rekle, da so pripravljene šolo prevzeti, in ^družba za Palestino" je določila jih podpirati. Za zdaj se še pogreša potrebno osebstvo, dolgo pa se ne bo odlašalo. Dekliška šola pod nunskim vodstvom misijonu v pospeh more veliko pripomoči.
Dolgovi za zidanje, hvala Bogu, so poplačani; toda hiša ni še doveršena; namesto da bi zopet dolgove delal, raji čakam, da se spravi za hišno doveršenje potrebna svota.
Sicer dobro kaže v tem delu Svete dežele. Da ni bilo dolgo časa letošnjega spomladanskega dežja — to je zbudilo nekoliko skerbi. ali poslednjič je dež le nastopil. in sicer zredoma od 15. aprila.
Rokodelski pomočniki nas vedno manj obiskujejo. Naseljevanje judov v Gazi pa se množi. V Ardut u, nekdanjem Azot-u, sedaj stanuje tudi nekoliko katoličanov iu dobro bi bilo. vravnati ondi kak prostor, da bi se moglo včasi maševati. Ker se Ardud šteje k Gazi, tiče mene, to reč oskerbeti.
V	Betlehemu se zida nova katoliška cerkev zraven ondotne sirotišnice. Tudi v Jeruzalemu imajo katoliški Armenci privoljenje za zidanje cerkve.
Nekak gerški (razkolni) menih je na gerškega (razkolnega) patrijarha strelil in ga ranil, pa ne blezo nevarno.
Novi Vali, poglavar, v Bejrutu ima za ženo katoličanko iz Ogerskega, ako se ne motim, so tudi ujegovi otroci katoliški.
Število katoliških božjepotnikov je letos znatno večje memo druzih let.
V	Jeruzalemu je bilo že nekaj časa veliko pomanjkanje vode, ker ni bilo dežja; sadaj pa so vodnjaki gotovo zopet napolnjeni.
Framasoni in sovražniki katoličanov so vedno pre-derzniši na Jutrovem; pred drugimi napadajo jezuite, trama8onski listi žugajo z njih pregnanjem; ioda do tega je še daleč. Verska vprašanja se sadaj prereše-tujejo bolj pogosto memo poprej, o kakeLi porazumljenj pa še ni besede.
Avstrijanska karavana božjepotnikov je imela vedno vgodno vreme, toda sem ter tje odveč gorko, zlasti veliki teden; od začetka aprila pa je veliko bolj hladno.
Druga naznauila so v solnograškem cerkvenem
listu.
Konečno ponavljam zahvalo.....
Juri Gott, apostoljski misijonar.
Razgled po svetu.
Velik korak Petrograda proti Rimu. »Bazilij Livanski, protopresbiterJanjišev in novij doktrinalni krizis v ruskoj cerkvi. (Otvet g-nu Bogorodskomu. 8° VI i 92 str.) V Herderjevem bukvo-terštvu v Freiburgu. Cena 3 marka." — Ta knjiga, v ruskem jeziku pisana, na novo pojasnuje versko vprašanje o izhodu sv. Duha. Pisavec Bazilii Livanski, ako-ravno sicer ruske vere, terdi nauk katoliške Cerkve ter se priznava k resnici: „ex Patre Filioque." Ravno ta nauk, ki dela bistven dogmatičen razloček med jutrovo« razkolno in katoliško Cerkvijo, terdi pa tudi protopres-biter J a n i š e v, ki je spovednik ruskega cara in carinje. Vidi se, da stvar ie zelo važna, ker ruski učenjaki sami imenujejo ta ločivni pretres doktrinalno krizo, naučni prekret. Ruski učenjaki in njihov slavni car po prestopu tega naučnega Balkana imajo samo še prestopiti zvezno reko Tibero, da pridejo do cerkve in sedeža sv. Petra, — pa so na terdem. Spoznati namreč morajo, da sv. Peter je res tista Skala, na ktero je Kristus zidal svojo Cerkev, in da rimski papež je njegov naslednik. Tega vprašanja naj bi se zdaj poprijel učeni Livanski, in če to prav zverši, bode več kakor da bi še tri nove Amerike iznašel. Mi pa molimo v ta namen z Leonom XIII. zlasti tudi zdaj o Binkoštih, da bi sv. Duh mogočnim in učenim um razsvetlil in voljo k dobremu nagnil.
Kitajsko. Kakor pred malo mesci, tako je bila tudi zdaj na Kitajskem grozna povodeoj. Na Šangajskem se je reka Kanton uderla čez bregove in do 3000 ljudi je potonilo.
I. Bratovske zadeve
molitvenega apostoljstva. Vesoljni namen za mesec veliki traven (maj), a) Glavni namen:
Obupljive duše.
b) Posebni nameni:
26.	S. Filip Nerij. Naši vojaki. Nekaj posebnih vojaških zadev. Več delavcev. Neki zdravnik. Zadeva neke delitve in važna zadeva v premoženji.
27.	S. Trojica. Pomnoženje vere. Neko duhovsko in deško semenišče. Dva samostanska novinca. Več kandidatov za duhovski stan.
28.	S. Avguštin. Angleška. »Duhovni in obhajanci.-Več grešnikov iz navade. Nesa rodovniška občina in njen predstojnik.
29.	S. Teodozija. 3 ženski samostani, med njimi eden. ki je v veliki nevarnosti, in druge zelo važne rodovniške zadeve. Več učiteljic.
30.	S. Ferdinand. Cesar avstrijanski. Poprava 3 cerkva. Več vdovcev. 4 hudobni otroci.
31.	S. ftešnje Telo. S. Feliks iz Nikozije. Slava in češčenje Jezusu v najsv. Zakramentu. Vse poslane, in ne še uslišane zadeve. Meseca maja zamerli udje molitvenega apostoljstva in Serca Jezusovega bratovščine, ki bodo umerli meseca junija.
II. Bratovske zadeve N. lj. Gfospč presv. Jezusov. Serca.
V	molitev priporočeni:
Na milostljive priprošnje N. lj. G. presv. Jezusovega Serca, sv. Jožefa, sv. Nikolaia, ss. Hermagora in Fortunata, naših angeljev varhov iu vsih naših patronov Bog dobrotno odverni od naše dežele poboje, umore iu samomore, odpad in brezverstvo, prešestvanje iu vse nečistosti, sovraštva, preklinjevanja in vse pošastne pregrehe in velike nesreče.
—	Udom družbe Naše lj. Gospe presv. Jezusovega Serca se lepo, vaš brat, priporočam v molitev za goreč zdihljej vsaki dan, da bi mi ljubi Bog po teh priprošujah N. lj. G. J. S., in sv. Jož. sv. Ant. uslišal ueko že večletuo ponavljano prošnjo: Kajti sem vedno v hujših zadregah, da si brez Božje posebne pomoči pomagati ue morem v velicih družinskih stiskan; posebno v majuiku prosim.
—	Osebe v prav hudih iu prav težavnih tt esuih in dušnih stiskah, zoper Ktere je zastonj človeške pomoči iskati, se priporočamo v molitev udom družbe N. lj. G., da bi se te stiske vse v dobro izšle in kai kmalo nehale na priprošnjo Naše ljube Gospe, sv. Jožefa, sv. Frančiška, sv. Antona. Po dosežeui pomoči hočemo zahvalo naznaniti. — Birmanci iu otroci za pervo spoved in pervo sv. Obhajilo, posebej naše škofije, da bi vredno prejeli te »»vete zakramente. — V molitev bratovščiue N. lj. Gospe presv. Serca se priporoča 9 oseb za spreobernjenje. — Tri cele fare bratje iu sestre N. lj. G.
—	Mati priporoča hudobno sestro. — Razposajen sin za poboljšanje. — Oseba v dober namen, v dosego samostana. ali primerne službe, kakor je božia vol|a. — Sestra svoje brate za poboljšanje. — Neka družina iu nekaj sirot. — Več deklet, da bi jih Bog v dobrem poterdil in hudega varoval na prošnjo N. lj. G. in sv. Jožefa. — Hči priporoča svojo mater za poterpežljivost in vdanost v božjo voljo na priprošnjo N. lj. G. in sv. Jožefa. — Teta razposajenega mladenča. — Nekdo priporočen za srečen izid poskušnje. — Nekdo v neki nadlogi priporočen za pomoč N. lj. Gospej, s*. Jožefu, sv. Roku in sv. Urhu. — V gerlu hudo bolna. — Na nogah nevarno bolua.
Zahvale.
V	slavo lurške Matere Božje!
Iz hvaležnosti.
Neka oseba je delj časa tolike bolečine terpela, da ni imela počitka ne po dnevi ne po noči. Začela se je za bolno opravljati devetdnevnica k lurški Materi Božji, a ona sama zavžila je z velikim zaupanjem nekaj lurške vode. Glejte čudo! Bolečine so hipoma odjenjale in ona je vso noč mirno spala. Odsihdob se dobro počuti — čudežno je ozdravela! —	A.
Dvakrat sem bila uslišana v neki važni reči, ko sem se priporočevala Naši ljubi Gospej presv. Serca in sv. Jožefu. Zato bodi priserčno češčena Mati usmiljenja, bodi češčen veliki pomočnik sv. Jožef!
C • Z.
Dve v persih zlo bolni osebi ste se priporočili Naši lj. Gospej, sv. Jožefu, sv. Antonu Padovanskemu in sv. Alojziju. Obljubili ste bile, da ako ozdravite, bodete zahvalo v „Daniciu razglasile. Uslišani ste, m ste že zapustili bolniško posteljo. Upate pa, da bodete na priprošnje Naše ljube Gospe kmalu popolnoma okrevali.
Tedaj naj bode lOOOkrat zahvaljena Naša lj. Gospa, sveti Jožef, sveti Anton in sveti Alojzij.
Kerško, 14/5. 1888.	M. P. J. P.
Listek za raznoterosti.
Novosti. 1. Traetatus de SS. Eucharistiae My-sterio, Petri Einig, S. Theol. Dr. Treveris 1888. — Ža učenjake. C 1 gld. 24 k*\
2.	\Vegweiser znm Herzen Gottes. Neue Folge. Sammelausgabe d. Kal. Zeit u. Ewigk. 1882—1888. S podobami. C. 1 gld. 80 kr.
3.	„Zwei Fragen der tiegenwart." Od inons. dr. AVilh. Wingerath-a. DonauwOrth 1888. Za 10 vinarjev, ali O kr.; vredna je pa knjižica 10 cekinov, posebno za komuniste in protestante.
4.	Novissinium Vade Mecum sacerdotum, z molitvami za duhovne pred iu po maši itd. Prav pripravna mala knjižica za 80 kr., ki ne vzame skor nič prostora v žepu. —
5.	Sveta birma. Maribor. Poduk za 12 soldov.
6.	Zbirka domačih zdravil, kakor jih rabi slovenski narod. V Ljubljani 1888. Izdal D. Hribar. Cena 40 kr.
-J- Čast. g. Fr. Žagar, administrator v Javorji, je 9. t. m., previden s svetimi zakramenti, umeri. — V Javorji smo 11. t. m. k večnemu pokoju spremili Č. g. Fr. Žagarja, administratorja. Pokopal sem ga jaz (č. g. župn. Saje), izverstno pridigal je čast. g. Terček. Ljudje so silno plakali. Pokojni je veliko terpel. R. I. P.
Bodite pripravljeni! 10. t m. zjutraj je na železnici med Ljubljano in Borovnico mertud zadel nad-sprevodnika Jož Jelovška. Našli so ga mertvega v vozu in ga pripeljali v mertvašnico na pokopališče ljubljansko. Bog se mu duše usmili.
Opomba. Nekaj spisov, zlasti tudi „zahval," pri h. Vr.
V Cerkljah so čč. oo. jezuiti od 29. apr. do 10. maja z velikim vspehom vodili sv. misijon. (Dop. prih.)
Duhovske spremembe.
V Kerški škofiji: G. Šimen Incko, župnik Pod-kloštrom, je dobil faro Žabnice ter je imenovan kn. škof. konsist. svetovalec in dekan za kanalsko dekanijo. — G. Fr. Treiber, provizor v Zabnicah, gre kot farni oskerbnik v Podklošter. — Faro sv. Valburge oskerbuje g. Henrik Angerer, župnik v Št. Janžu pri Mostiču,
faro Mali Št. Vid pa gosp. Jožef Braun, župnik v Tigorčah. — Umerla sta gg. Šimen Svetin, župnik v Malem Št. Vidu, 21. apr., in Miha Krofi č, predmestni župnik fare Št. Rupert v Velikovcu, 7. maja N. v. m. p.! — Milostljivi knezoškof Jožef bodo obiskovali sledeče fare in ondod sv. birmo delili: 5. junija v Lukavi, 6. junija v Lešniku, 7. junija v St. Jakobu v Lesni dolini, 8. junija v Muti, 9. junija v Grafendorfu v Ziljski dolini, 10. junija v Kirchbachu, 11. junija v Berdu, 12. junija v Št. Štebnu pri Žili, 13. junija v Čačah, 14. junija v Št. Lenartu pri sedmem studencu, 15. junija v LoČah, 17. junija v Kapli pri Dravi, in 18. junija v Šmarjeti v Rožni dolini.
Dobrotni darovi.
Za dijaško mizo: Č. g. adm. Fr. Kadunec 2 gld. — V. r. grofinja Sofija Auerspergova s kontesama 3 gld.
—	A. M. 5 gld. — Fr. L. 2 gld. — Čast. gosp. župnik J. Ev. Oblak 8 gld. — „Nočevdanicopritiu 5 gld. — Prečast. g. župnik Fr. Karun 3 gld. — Čast. g. adm. Fr. Avguštin 5 gld.
Za sv. Detinstvo: Fr. L. 2 gld. — Čast. g. Janez Šega, kaplan v Kostanjevici, 22 gld. 89 kr.
Za pogorelce na Vinici: Dobrotnica 5 gld. — Preč. g. dek. J. Sterbenc 10 gld. — Č. g. Fr. Grivec 8 gld.
—	Č. g. Jan. Hudovernik 2 gld. — Štanga po č. g. župniku 8 gld. — S Preserja 6 gld. po čast. g. župniku.
—	Brezovic po preč. gosp. župniku 15 gld. — Čast. g. župnik Jak. Dolenec s farani 23 gld. 42 kr. — S Planine pri Vip. po preč. g. Jož. Nakusu 5 gld.
Za pogorelce v Ratečah: Fr. L. 2 gld. — Dobrotnica 5 gld. — Štanga po č. g. župniku 2 gld. — Preč. g. dek. dr. J. Sterbenc 5 gld. — Č. g. kapi. J. Hudovernik 2 gld.
Za Marijanišče: Prečast. g. župnik Jakob Dolenec, 10 gld.
Za varhe Božjega groba v Jeruzalemu: Draga 2 gld. — Z Rake po čast. gosp. župniku J. Dolinarju 12 gld.
Za Danski misijon: Z Rake 5 gld. — Dobrotnica 5 gld.
Za afrikanski misijon: Fr. L. 2 gld. — Po č. g. Br. Val. 1 gld.
Za misijone: Po č. g. Br. Val 1 gld. Za odkupovanje zamurcev Dahomejcev: Fr. L. 2 gld. Za južno Afriko: Dobrotnica 5 gld. Za pogorelce na Notranjskem: Čast. gosp. župnik J. Čibašek 5 gld.
Za Palčje: Preč. g. dek. dr. J. Sterbenc 5 gld. Za opravo ubožnih cerkev naše škofije: Godoviški družbeniki 19 gld. 72 kr. — Iz Černomlja 31 gld. — Z Zgornjega Tuhinja 17 gld. 50 kr. — Iz Spodnje Idrije Idrije 22 gld. — Iz Selc 26 gld. 40 kr. — Iz Mavčič 34 gld. — Iz Šturije 19 gld. 63 kr. — Z Roba 7 gld. 70 kr. — S Polhovega gradca 47 gld. 30 kr. — S Kovora 6 gld. 50 kr. — S Kolovrata 5 gld. — S Čemšenika 10 gld. — S Šent-Gregorja 16 gld. 20 kr.
—	Iz Mokronoga 7 gld. 60 kr. — Z Zir 38 gld. — Iz Starega terga pri Ložu za 2 leti 82 gld. — Iz Vogelj 11 gld. — Z Mozeljna pri Kočevji 12 gld. 55 kr. — Iz Adlšič 2 gld. — Iz Komende 68 gld. — Iz Dobre-polja 11 gld. 38 kr. — Iz Dobernič 42 gld. — Z Mekin 25 gld. — Z Berda zopet 2 gld.
Odgovorni vrednik: Lnka Jeran. — Tiskarji in založniki: Jožet Blaznikovi nasledniki v I^ubljani.