A. ADAMIČ: Učiteljski pevski zbori — organizacija. Mnogo se tozadevno sklepa, obljub•ja in ne izvrši. Mislim tu na okoliške zbore. Trati se črnilo, par ideadistov se trudi im končno srno tam, kjer smo bili. Ker se po naših zborovanjih tojliko ugiba, kaiko naj bi se oživotvwili zbori, bodi namen teh vrstic, da s par potezami očrtam pot, ki utegne vodiiti d>o pozitivnega uspeha. Treba je pa veselja' in dvakrait voIje. Na šoli je kak harmonij, ,viollna. Tam tiaj ta ali oni tovariš(ica) poucuje glasove pesmi, ki so določene za študij. Seveda je treba zopet nekoga določiti, k'f se bo zavzel za to delo. V okrilju zbora naj se tore.i otvorijo odseki, kaiterih naioga bodi podrobno delo. Pri glavnih skušnjah, ki so ob priliki zborovanj. potem pevovodja nima pretežkega dela. iPevovodja mora voditi evidencio. Zato je potrebno, da se vsi, ki bi sodelovali, pismeno prijavijo obenem z navedbo glasa (prosirn lj. ok.). Ob priliki prve skušnje pa treba doltočiti odsekove voditeije, da se jim, 5e potreba, dajo pojasnila, direktive itd. Pesmi za študiranje nai objavlja pevovodja v stanovskem glasilu. Notni materijal bo delal niaijveč težko5. Svetu- jein, da se za z-arčetek pojo lažje pesmi iz pesmaric, n. pr. Mofoorjeva pesmarica. Za prvo stlo je tam mnogo lepih pesmi. Kasneje bi mogoče kdo proti odškodnini prevzel litografiTanje posameznih glasov. Na ta način bi zajadrali, & morje je morje. Čemu vse to! bo rekel kdo. Zborujemo večlirat v manjših krajih. Ljudje so oač Ijudje, pa čakajo, da bo nekaj. Pa ni nič — vino, klobasa in iz skiivnostnosladkega navdušenja kaki — »škrjančki alli pa barka«. Pa je to že mnioigo. To je eno. Petje je pa menda tudi natn saraim v zabavo m razvedrilo. In to je dmgo. Bolj agilnim zborom (prosim mešaniin zborom) se odpira perspektiva za kako turnejo, akademijo. V takem sliir čaju bi bilo treba skrbeti za raznoličnosl sporeda. Če pa ponekod ni zadosti pevskega materiala, pa mislim, da bi se vseeno dal oživeti vsaj kak kvintet. Mnogo bi se dalo še govoriti o tem, pa naj končam. Na delo! Zavzemimo se Zja stvar in ne zanašajmo se na druge, da se nam ne bo godilo kot tam v viaiskih goricah župniku, ki je za biro dobil sod — vode.