Izliajajo 1. ill 15. vsaraga meseca, Ce«a jim je z» celo I gld,, za ijoI Isla 50 kr, — Naročnino sprejfima i. Krajec v Novem Mestu, dopise pa uredništvo.
Kdor želi kako oznanilo v „Dolenjske Novice" natisniti dati, plača za dvostopno petit-vrato 8 kr, za enkrat, dvakrat 12 kr., trikrat 15 kr.
Vabilo na naročbo.
z današnjo številko sklepamo deveti letnik „Dolenjskih Novic'', /i zadoščenjem smemo reči, da 8C nismo trudili zastonj; naše ljudstvo jejelo vefi čitati kakor poprej — in marsikaki uk je pal na dobra rodovitna tla. Pof^lejmo le v naše viiiojiTade, pog'lejmo na vrtove in njive tu in fcini ; veliko zapazimo koristnejša, česar prej ni bilo. Hvala gre v nniogej meri „Dol. Novicam" pa gospodom, ki podiieujejo v njili naš mili narod slovenski.
Geslu svojemu „vse za vero, dom, cesarja" 80 ostjile zveste, — ne, to geslo so zadnji Čas le se bolj odločno povdarjale Zveste mit bodo ostale tudi še dalje v prepričajiju, da le v njem je pričakovati vspesiiega delovanja za pravi blagor naroda našc^^-a.
Mal listič so „Novice". liadi tega se ne bodo spuščale v prepire, razven kadar bode neizogibno potrebno ~ marveč z mirno besedo bodo pisale v poduk, zlasti našemu preprostemu narodil.
TTsmîljenî bratje na Kranjskem.
(Posuetak po govor» v kapiteljski cerkvi novomežki daé 8, dec. 1.1. pDVUíiou! lilagoslovijenja novo bolniSnice.)
Nekaj let séru, zlasti odkar vladajo sedanji sv. Oče Leon X1U,, preŠinja ves katoliški svet neki syeï, mladostno-čil diiii, ki deluje neumorno na vse strani. KatollSka cerkev, dolgo let že zatirana in prezirana, stopa zopet v vsej svoji krasoti iu mo6i na dan vkljub silnemu klevetanju svojih sovražnikov. Duii brezverstva, ki je pregnal cvet katoličanstva: meniěke redove, omaguje pred nadnaravno silo katoliške ideje. To se kaže zlasti v tem, da se uprav v novejšem času ustanov-Ijajo nove cerkvene družbe, a stari redovi se oživljeni in pomlajeni oblastno razširjajo.
Tudi čez našo milo domovino je privihrala iz tujine že pred veČ nego sto leti vilira brez-verstva, ki je tekom časa brezobzirno zamorila marsiJtak nadepoln cvet na versko-narodnem polju,
Radi tega toplo prosimo naše rodoljubt zlasti veleč, gg. duhovne, priporočajte, razširjajt naš list. Prosimo pa tudi duševne podpore, po sebno sporočil o zanimivib dogodkilt.
Skrbeli bomo prav p(>sel)no tudi za toČn ekspedicijo, v katero so se zadnje leto vrinU nekateri uedostatki.
Cena ostane kakor doslej I gld. za celo lete
Uredništvo in založništvo.
Gronpodarske stvari.
Zelena požlahtnitev ameriških tr v trtnici,
Obilne skušnje, izvršene posebno na Ogrsken; 80 dokazale do dobretra, da zeleno požiahtiijenjť kateremu sledi zagrubanje požlabtnjenih ameriških trt na stalnem mestu v vinogradu, ne vstrez povsem — ni pravo. Pokazalo se je namreč, d; se po tej poti doseže §ele čez več let zadost gost cepljen vinograd. Pokazalo se je pa tudi da zagrubanje dosti stane. Posebno za velikeg;

zlasti se, ko se je ta ledeni, duhomoi'iû tuji dul zajedel kakor črv tudi v mnoga slovenska srca A hvala Bogu ! Tudi pri nas se dani. Katoliski zavest se ponosno dviga, in stebri te zavesti, me niSki redovi, se med nami množé.
Danes postavljamo zopet nov tak sttíber m na^a rodna tla, ko sprejemamo v svojo sredo re( usmiljenih bratov, ta dični vzor prave kršSansb požrtvovalnosti, krščanskega junaštva. Doèim st žrtvujejo drugi redovi dušnemu pastirstvu, pouČe vanju mladine in molitvi, darujejo se le-ti ko pristni usmiljeni Samarijaiii strežbi trpečega èlo veátva. V naái domovini se je že mnogo storlk tekom časa za trpeči rod. Že 1. 1228. je ustanovi' isterski mejni grof Henrik hospital v tuhinjski dolini, katerega je izročil v oskrbovanje redovnikoa antonitom; a ta ustanova je, žal, kmalu premi nula. Pozneje so se ustanovile bolnišnice po nekaterih mestih in trgih. L, 1787. so se naselil; celo usmiljeni bratje y Ljubljani, kjer so mnoge dobrega storili ; omenjam le slovežega priorja,
posestnika ta naèiii zopetiiega zaeajeiija uničenih vinogradov ni priporočati. Veliko bolj je priporočati, díl reči se sme, jedino popolnoma priporočati je nařin, ki je v tem, da se vže požlalit-njeiie in ukoreničeiie trte zasajajo precftj v pravi gogtoříti v vinograd. Pri lem iiačinu je vinog-rad brž čez in čez zatiosti na gosto zasajen, podsa-ditve pa ni treba nobene, kar edino je ravno pravo. Za tako zasaditev treba je pa seveda po-ilabtnjenih in ukoreiiičenih ameriških sajenic, tako ivanih bilf. Take bilfe pa se zadobi liibko na več [laŽiiiov, katere lioëemo tukaj našteti.
1.	Pognanke ameriških trt na vrtu, ali kjer 36 jili ima za prideljevanje ameriškega lesa, ključe zasajene, se v zadostni visokosti in v pravem času zeleno požlahtné. h požlahtnjenili mladik se iia-)ravijo potem ključi, kateri se za jedno ali dve eti v trtnico vloi.e, da se v nji ukoreničijo ali spremené v bilfe, katere se potem kar v zadostni gostosti v nov vinograd presajajo.
2.	Ključi ameriških trt se požlabtné po francoskem načinu v roki, ter isto tako po frantoskem način« uložé v trtnico. V njej se kljnČi akoreni-čijo, })ožlalunitve primejo, skratka, v požlahtnjene bilfe spremene.
3.	V roki se požlahtné, in to zopet po francoskem načinu jednoletne ameriške bilfe, katere se precej zopet ^a jedno leio vložé v trtnico, čez jedno teto pa izkopljejo, ter v vinograd posade.
4.	Jednoletne ameriške bilfe požlahtné se v drugem letu v trtnici rasteče (toraj ne da bi jih izkopali) zeleno, na Icar se říele na jesen izkopljejo ter se presade ali precej, ali pa ěele sledečo spomlad v vinograd,
rojaka našega, P. Fausta. A zasebna mržnja nekaterih meniflkili sovražnikov je za drugimi redovi tudi te pregnala iz dežele že 1. 1811. Ker 68 svetna strežba ni sponesla, prišle so v deželo usmiljene sestre sv. Viiicencija Pavijana (1, 185(>.) katere delujejo še sedaj med nami na raznih krajih. Sedaj pa se vračajo iz nova k nam v obče veselje usmiljeni bratje.
Red usmiljenili bratov se je začel na Spanj-skem. Njegov začetnik je bil sv. Janez od Boga (f 1550.). Z neznatnimi sredstvi je ustanovil 1, 1540. v Granadi bolniííiiioo, kjer so se mu pridružili v pomoč še nekateri drugi tovariši. Sv, Janez ni nameraval ustanoviti kakega reda; toda po njegovi smrti so tovariši njegovi izvrševali naprej vzajemno krščansko delo usmiljenja. S podporo kralja Filipa II, eo sezidali bolnišnice V Madridu, v Kordovi in drugod. Papež sv. Pij V. zvěděvši o tem, je to družbo 1. 1572. očitno pohvalil in jej dal redovna pravila sv. Avguština ter dovolil, da smejo bratje vsake bolnišnice izmed sebe izvoliti enega v predstojnika ; v maš-
Prvi način ni napačen, je priporočati. Le to napako ima, da je treba imeti dosti ameriških trt, ako bočenjo prilično tudi le majlino število cepljenih ameriških ključev dobiti. Vsako leto ene iji iste ameriSke trte zeleno požlahtniti pa tudi ne kaže, kajti potem začnejo hirati. Drugi naČin se dá koristno izvesti le tam, kjer so ima za trtJiico jako peščen, svižast svet na razpolago. V teskem se pa dela niti lo:iti ni, ker daje dosti preslab vspeh. Tretji način je vže veliko bolj priporoi^ati, kar se da tudi v trtnici teškega sveta s prav povoljnim uspehom izvesti. Toda najboljši vidi se nam še četni, kateri s« dá izvesti v vsakem svetu in zato ga hočemo našim vinogradnikom gorko priporočati, in tukaj bližej popisati.
Za trtnico se odloČi dober, rodovit, bolj ko mogoče rahel svet, kateri se že na jesen tikoma pred zimo 50—60 centimetrov globoko prekoplje — rigola. Na spomlad napravijo se Čisto kratki, le tri očesa imajoČi ameriški ključi, katere se tako-le v trtnico vlože, potaknejo. Svet se pred vsem prav lepo poravna, tako da je Čisto ravan. Na to se napnó po iijem motvozi (špage) tako, da prideta na vsak meter oddaljenosti, dva le 30 cm. drug od druzega oddaljena motvoza. Ob poslednih se potaknejo ključi popolnoma navpik v zemljo. To tako na gosto, da pride na vsako dlan jeden kljuČ, in tako globoko, da gleda le jedno najviše oko tikuma površja zemlje v zrak. Vsaka taka njena vrsta ključev se obsuje (ogrene) se s pe.'ikom (svižoin), ali pa ako tega ni, kar z zemljo tako, kakor se kronspir osiplje, da toraj nastanejo vrbu vr,4 potaknjenib ključev majbiii grebenČJii. Sledeča podoba kaže nam štiri tako
nika posvetiti naj se dá v vsaki redovni hiši le en brat, ki naj oskrbuje dušno pastirstvo med domačimi bolniki. To je določil papež zaradi tega, ker bi brate kot mašnike duhovska služba v strežbi bolnikov mnogokrat ovirala. Leta '586. je Štel red že 18 samostanov z bolnišnicami; tedaj se je vršil v Rimu prvi generalni kapitelj, ki je natančno določil vsa redovna pravila, katera je potem papež Pavel V. potrdil. V teh pravilih je yažno zlasti to, da mora vsak ud pri slovesni obljubi priseči, da bo spolnoval „evangeljske svète", (kar je tudi v drugih redovih običajno) poleg tega pa dostavi četrto obljubo, da se hoČe vse svoje žive dni žrtovati strežbi bolnikov.
Ko je bil red potrjen od sv. stolice, jel se je hitro razširjati tudi v drugih deželah izvan Španije. V Neapolu, Milanu in Rimu so se naselili bratje že pred L 1586. Na Francoskem so postavili prvo bolnišnico 1. 1602., ne dolgo potem tudi na Avstrijskem. V začetku 17. stoletja se je mudil dlje časa v Rimu knez Karol Evzebij Lichtensteiii, Delovanje usmiljenih bratov, kutero
potaknene ter obaule vrste kljuèev. Tako kratki
in tako v rtrtiiico vloženi, to je pota k M jeni kljuiSi se
primejo kaj radi in rastejo prav čvrsto, V poletnem Žasu se morajo pridno pletij in ob suèi 86 jim mora tudi prilivati.
Na jesen se morajo se enkrat bolj visoko obsuti, da po zimi mladikce pri tleh nič ne po-rebejo. Spomladi druiřga leta se trtce v pravem času zopet odgrcnejo ter tako obreiejo, da ostane na vsaki trti ie jeden sam palček (čfepek) jedneg-a oČeaa. Ozelenele trtice se tudi prej ko mogoče omandajo, omilijo. To tako, da o-laiie na vsaki le jeden najmoČnejli pognanek, drugi se vsi od-vržejo. PuáČeni pognanki se priveí-ejo tudi koj h količkom med vrste zataknjenim, kakor to kaže druga podoba. Da ni treba toliko količkov, postopa se lahko tudi tako. da se ěe-le na vsake tri metre po jeden, zatakne in na te pa pri-vežejo dolge preklje
piS
ali renieljni vodoravno, na kater« se potem po-gnatiki privežejo. Kadar pride čas zelene po-žlahtnitve, požlalitne se vsi pognanki 20 — 30 centimetrov visoko nad površjem zemlje. Vsi po-

je tu opazoval, priljubilo se mu je tako, da je, vračajoč se domov, vzel seboj dva usmiljena brata grofa Gabriela de Ferrara in Janeza Gasinetti-ja, katerima je leta 1005. v Felsbergu na Nižje-avstrijskem postavil samostan in bolnišnico. Tej prvi naselbini usmiljenih bratov v našem cesarstvu 80 sledile kmalo druge. Leta 1614. so se naselili na Dunaju, 1, 1015. v Gradcu itd. Sedaj delujejo nam najbližje v Zagrebu, v Gorici in Št. Vidu na Koroškem.
Čudno je, kako se je red usmiljenih bratov začel in razširil. Sv. Janez od Boga niti nameraval ni, ustanoviti kak red, in yendar je iz neznatnega semena, katero je on zasejal v špansko zemljo, prirastlo velikansko drevo, v čegar blagodejni senci počivajo sedaj neátevilni utrujeni zemski popotniki. Nad tem redom so se očiviđno vres-ničile besede sv. Pavla, ki pravi: „Niti tisti, ki eadi, je kaj, niti tisti, ki zaliva, temveč oni, ki rast daje, Bog". Sv. Janez je namreč postavil svoje delo na pravi temelj, na Kristusa, ki je
žlahtiijetii pognanki se privežejo zopet, in vsakih osem dni se omulijo ameriškim trtam vsi stranski pognanki (zalistniki) prav gotovo, in storjeno je vee. Tako se dobijo do zime kaj lepo čvrsto uko-reničene cepljene bilfe, katere se lahko koj v vinograd presadijo, ali pa v zadosti globoke jame čez zimo zasujejo, ali pa v gorki kleti pnsujejo, da čez zimo ne pozebejo. V trtnici pa se lako dosežene irte čez zimo nikakor ne smejo pustiti, ker prerade pozebejo. V prihodnji itevilki „Dol. Novic" se hočemo pomeniti nekoliko, kako se pravilno zasajajo bilfe v vitiograd
Shod kmetovalcev v Novem Mestu.
Prvi shod kmetovalcev, katerega je priredila Novomeška kmetijska podružnica s prijaznim sodelovanjem gg noyomeSkega župana Perko ta in notarja dr Poznika dne 3. E. m. v nedeljski bralnici, sponesel se je prav dobro. Udeležba je bila mnogo Stevilneja, kakor je bilo pričakovati, tako da se je kmalo po 9. uri napolnila prostorna sobana. Od blizo in daleč odzvali so se gospodarji vabilu in prišli poslušat podučne govore, ki so bili napovedani po vabilih.
Zbrane kmetovalce pozdravil je v imenu podružnice načelnik g. V. Rob rman, ki je potem v daljšem govoru razpravljal letoano vinsko letino in pojasnil položaj današne vinoreje. Vsebina tega govora je bila v glavnih potezah ta, da je letošna vinska letiua zelo podučna in da bode veliko pripomogla k skrbnejšemu obdelovanju vinogradov, ker nam je skupno z izkušnjami zadnjih let dosti očividno pokazala, kaj izda dobro obdelovanje vi-
neomajljiv „čgelni kamen". Kot glavni smoter je določil svojim tovarišem vresntčenje prve zapovedi krščanstva, zapovedi o ljubezni do Boga in do bližnjega. Z eno besedo: svojo ustanovo je pre-kvasil 8 pravim krščanskim duhom, in edino to jej je dalo življenje, bujno rast in čvrsto moč. — Sicer se je vedno mnogo govorilo o brato-ljubju, o požrtvovalnosti, o tako imenovanem humanizmu; toda toliko se o teh lepih pojmih ni Še sanjarilo in pisarilo nego v našik časih. Ko bi Človek sodil le po besedah, menil bi, da je na svetu sedaj res pravi raj, da si ves svet leži v bratskem objemu, da Človeštvo kar tekmuje v požrtvovalni ljubezni do bližnjega. Toda uprav v tem vidimo znak sedanjega Časa. Govori in poje in piee se vse navskriž o vzorih, a stori se od vsega tega skoro niČ, in ne samo nič; dela se celo ravno nasprotno I V teh bajnih časih, v katerih životarimo, ko se ves svet v „požrtvovalnem bratoljubju" kar vtaplja, vrsti se Štrajk za štrajkom; ubogi delavci tirjajo za-se pravico, katera
nogradov, kaj velja škropljenje z modro galico in kaj dobro gnojenje.
Dobra letina in lepi vinogradi naprednih gospodarjev in upanje, d» bode Se nekaj vinakih let, mora zaostale gospodarje vnemati, da se lotijo skrbnejáega obdelovanja. Govornik je posebno priporočal, da je trte èe naprej èkropiti proti peronospori, in da je vinograde izdatneje gnojiti kakor dosedaj. Za izgled naj bo v tem oziru kmetijska Bola na Grmu, ki izgledno obdeluje svoje vinograde v Cerovcili in Trski Gori. Po trtai uŽi uniiene in popolnoma opešane vinograde bode treba iz nova zasajati in sicer z ameriško trto. Pri tem bo skrbeti, da se sade le take vrste ameriSkib trt, ki so kraju primerne in popolnoma uporne proti trtni u^i. Najbolje se priporočajo tiste ameriške trte, katere je treba cepiti z domaČimi trtami. Za cepljenje ameriških trt treba je vajenih rok, zato priporoča govornik, da se gospodarji pridno udeležujejo cepilnib tečajev, katere prireja kmetijska šola na Grmu. Ker je treba za nove ameriške kulture sploh več znanja in praktične izurjenosti, treba bode, da bodo Dolenjci bolj pridno pošiljali svoje sinove v kmetijsko Šolo na Grm, kjer se v dveh letih vsemu temu priuČe. Po končanem tem govoru poprijel je besedo g. dr. Poz nik, kateri je po popisu zgodovinskih in narodnogospodarskih razmer prav poljudno razpravljal razne neprilike in škodljive posledice, ki izvirajo iz mejnih pravd. Kazal je, koliko jeze in sovraštva nastane čeŠče iz malenkostnih pravd, in koliko denarne izgube sledi takovim pravdam. Koncem svojega govora je priporočal, 1. da se nastavijo poljski čuvaji, 2. da se za vsako posestvo volijo trije ali Štirje možje, ki naj nadzorujejo meje, in katerim
je prepuščati razsodbo v malenkostnih mejnih zadevah, 3. da se naprosijo državni poslanci, da se potegujejo za vpeljavo mirovnih soduikoy za malenkostne pravdne zadeve.
Po tem govoru nastopil je župan g. Fr. Perko in pojasnil, kake koristi nam dajejo hranilnice sploh, in kake koristi imamo priČakoyati od novomeške hranilnice, ki ima pričeti v kratkem svoje delovanje, in katera bodo gotovo največjega pomena za vso Dolenjsko. Vnemal je gospodarje, da se nove hranilnice pridno poslužujejo, toliko glede vlaganja prihranjenega denarja, kakor gledé dobivanja potrebnih posojil.
Vsi govori 80 bili pohvalno sprejeti. Konečno nastopil je ^e jedenkrát podružnični načelnik ter se zahvalil pred vsem sodelujočim gospodom za njib blagi trud in potem vsim [lavzocim za lepo udeležbo, ki priča, da je zanimanje za kmetijski napredek čim dalje veČje. Iz tega ozira namerava prirediti podružnica tudi zanaprej Se take shode, vsako nedeljo pa krajša predavanja o različnih vprašanjih naprednega kmetijstva. —
Kaj je novega po avstrijskem cesarstvu?
V državnem zboru ee vrse seje jako mirno in oprezno. Vse tri glavne stranke, ki so stopile v zvezo, sc ogibljejo vsake reči, katera bi jih mogla razdružiti. Časniki, ki so njih glasila, pišejo jako prizanesljivo in miroljubno tudi o svojih nekdanjih nasprotnikih. Izjemno stanje v Pragi bo državni zbor z veliko večino potrdil. — Slovanski klub sc ni sc osnoval, ker se mnogi MladoČehi nočejo zediniti s Staročehi ; tudi Rusini
ee jim brezvestno krati, trpini nočejo več stati na stališču neumne živine. Da, res čudno je to „požrtvovalno bratoljubje" našega časa, ki svojemu bližnjemu v kruhu podaja kamen, v pijači strup, da mu ugonobi telo. A ni še zadosti to! V srce mu vceplja in vsiljuje strupene nauke, katerih uavzet in prevzet mora zaslepljeni revež pogubiti tudi svojo neumrjočo dušo. In ravno zaradi tega uprav v tem Času, ko se razlega pesem o bratoljnbju od izhoda do zahoda, stresa zemljo od severa do juga ljuta vihra, ki žuga vse pokončati.
Zato skušajo mogotci sveta potolažiti ta nepokoj, vpeljati med rodove dejansko ljubezen in ž njo ljubi zaželjeni mir. V to svrho kujejo in várijo paragrafe v potu svojega obraza. Toda zastonj se trudijo! Zakaj? Zato ker prava ljubezen ne izvira iz zmesi kljukastih paragrafov, ki ne poznajo Boga kot svojega Gospoda, prava bratovska ljubezen izvira le iz srca, ki je prekinjeno krščanskega duha. Le taka ljubezen — in nobena druga — diha pravi mir, mir pa more
uspevati le tam, kjer je edinost naČel, in taka složnost v načelih je mogoča edino le na krščanski podlagi. Krščanstvo ima o ljubezni le en paragraf, ki se glasi: „Ljubi Boga nad vse, svojega bližnjega pa kakor sam sebe I" In ta paragraf edin zadostuje, da drži ves svet po konci.
Torej Bog sam mora biti temelj vsemu dejanju in nehaiyu človeškemu, temelj tudi brato-Ijubui ljubezni. Brez tega temelja ne uspeva nič, brez njega prave ljubezni, trajnega miru ni bilo in ga ne bo! V Bogu mora ves človeški rod gledati svojega očeta, in vsi, ki njega kličejo „očeta", klicati se morajo „brate" med seboj. Kjer ni skupnega očeta, tam tudi bratje ne morejo biti. Zato se mora svet zavedati: „Da smo očeta enega sinovi, — ljudje vsi bratje, bratje vsi narodi!" Kdor tega ne prizna, o bratoljubju ne sme in ne more govoriti, ker isti si je le sam sebi brat, sam sebi — ysel
Malo jih je, žal, sedaj na svetu, ki bi to popolno umevali in izvrševali. Med temi malimi

DOLENJŠKK NOVICE.
stran. 199.
se pomišljujejo, bi li vstopili v ta krog ali ne.
V	kratkem se zbor razide, potem se snidejo deželni zbori; kranjski bo začel svoje zborovanje 28. t. m.
26. nov. je bil v Subotici na Mažarskem katoliški shod, katerega se je udeležilo do 1500 ljudi. Med drugimi je govoril grof Nikolaj Ester-liaszy zoper vladno cerkveno politiko. Sklenilo se je, da se liočejo držati strogo cerkvenih določil in da se snujejo po deželi manjši katoliški shodi, kjer naj se ppjasnuje ljudem sedanji opasni politični položaj. Škofje, ki so bili te dni pri skupnem zborovanji, izdali bodo skupni pastirski list. Bog daj uspeli!
Kaj je novegft po širokem svetu?
V Italiji je zopet ministerská kriza. Ker se nobenemu ni posrečilo sestaviti novo ministerstvo, izročil je kralj to delo bivšemu ministerskému predsedniku Crispi-ju. Orispi je jeden najljutejsih sovražnikov papeževih, ob enem pa tudi mož, ki ima na sebi polno madežev. Uboga Italija, ki ne najde boljših moŽ za svoje vladanje, nego je ta ! Tudi on se je nedavno udeležil bančnega poloma; se nedostojnejsa pa je njegova prejsna doba.
Francoska ministerská kriza se je že rešila.
V	zbornici se je 9. t. m. zgodil strašen zločin. Nekdo je vrgel med poslance bombo, ki se je pa že v zraku razletela. Poškodovala je kakih sto ljudi, nekatere smrtno nevarno. Zaprli so že mnogo ljudi.
Nemški cesar in njegov kancelai- sta dobila nedavno iz Orleana neko pošiljatev, v kateri je bil peklenski stroj, ki bi oba ubil. V pravem času so stvar Še spoznali. V nemški zbornici
pa se sveti kot kristal red usmiljenih bratov. V eediuijem ljutem boju krščanskega bratoljubja z brezverskim samoljubjem (egoizmom) je ta red neprođinia falanga, ki se neutrudno bori in staluo zmaguje ne s krvavim orožjem, temveč z neoskrunjenim mečem krŠžaiiske Jjubeziii. To so Junaki, vredni krščanskega imena, ki ne delajo za zlato in srebro, ne za svetno Čast in hvalo, temveč edino le za Boga in tudi za svojega bližnjega brez iřjeme. Klobuk doli pred tako vzornimi človekoljubil Današnje slavlje nam priča, da v naSi mili Avstriji še prevlada zavest krščansko-katoliáka, da je ni §e izpodrinil puhli nekrščanski humanizem. Kaka razlika med našim cesarstvom in nesrečno Francijo, kjer šiloma tirajo iz dobrodelnih naprav junake in junakinje krščanske ljubezni menda v zavesti, da bo zlato in srebro več storilo dobrega nego cvet krščanskega duha I Današnja slovesnost pa je tudi živa priča, da našo slovensko domovino, hvala Bogu, še vedno pre-
se katoličani jako trudijo, da bi se smeli jezuiti zopet naseliti v njih eesarstvu. Ako se vlada ne bo protivila, upati je, da pravična stvar zmaga. Ne samo krivično, temveč tudi do skrajnosti smešno je, da se mirnim redovnikom brani povrat v njih domovino.
Plâe se nam:
Iz Novega Mesta, dné 12. decembra — Zadnji praznik smo imeli vesel dan, kakoršaega v tej reči še ne pomni Dolenjska.. Dolgo pričakovana tako po-ti-ebna bolnišnica asmiljenih bratov se pe blagoslovila.
Ob pol 10, m-i je imel kapiteljski vikar istinito dovršen govor, v katerem je krasno slikal Življenje sv. Janeza od Boga pa delovanje kongregacije usmiljenih bratov, katere pravi ustanovitelj je ta veliki španski svetnik. Deloma je posnet njegov lepi govor v današnem podlistku. — Reči moramo, da je bila beBBda tu govorjena res na pravem meatu, ker doslej nase ljudstvo le le premalo pozna usmiljene brate, ki istinito skaznjejo povsod pravo krsÈansko ljubezen, ki se kakor dan od noči loči od one moderue ljubezni, ki pa ni ljubezen.
Pri slovesnej službi bo^ej so bih navzoči zastopniki mestne in ďmihelake obSine, slavnih c. k. uradov, usmiljena brata velečast. gg. provincijal in prijor iz Gradca, pa domaČi prijor z dvema bratoma n drugi. Srčno smo prosili Boga, naj rosi obilni blagoslov na delo, katero je pričela med nami njegova previdnost.
Po službi božjej smo hiteli v Kandijo, kjer je mil. g. prost slovesno blagoslovil hišo, kapelo in vse posamezne prostore. Radostnega srca je zrlo obilno pričujoče ljudstvo na lepe obrede pa tudi na usml^ene brate, od katerih je večinoma ta dan prvič slišalo tako lepe reči. — Pri slavnostnem obedu, h kateremu je mil. g. proBt povabil nad 20 gospodov, bo se glasile lepe napitnice, ki so večinoma veljale usiTiiljenim bratom in njihovemu plemenitemu delovanju.
Bog rosi nad kongregacijo usmiljenih bratov, zlasti pa se nad njihovo novo nasehtev v Kandiji obilni svoj blagoslov 1	y
veva čili duh krščanski ; danes stavimo novo ognjišče, kjer se bo trajno netil, gojil in vzžarjal plamen pristne krščanske ljubezni in zavesti.
Hvaležni moramo biti zato slavnemu redu aemiljenih bratov, da je blagovoljno postavil tudi na iiaáa tla svoj dom. Hvaležni moramo biti se zlasti visokočastitemu generalnemu priorju celega reda, da je poslal med nas svoje duhovne sinove nam v dušni in telesni blagor. Pozdravimo torej z veselimi in hvaležnimi erei te svoje in svojih potomcev blage dobrotnike; molimo za-nje, da se v okrilju trojedinega Boga, v varstvu BI. Device Marije rožni venske, kateri je posvečena bolniška kapelica, in v brambi redovnega zavetnika sv. Janeza od Boga to delo nesebične, vzorne krščanske ljubezni srečno začne in blagodejno nadaljuje do najpoznejših rodovi Blagoslov božji naj bo vedno nad tem poslopjem in naj spremlja vse one, ki bodo kedaj v njem stanovali I
Prefiast. g, proTÍncijal P. Leîtaer in prijor iz Gradca sta nas zapustila precej y aaboto, ker odide g. provincijal vže diines (15. dec.) iz Trata v sveto deželo obiskat tamošne bolnišnice usmiljenih bratov, od katerih plačuje stroške veiinoiiia nemâki red. Doslej imamo pri nas tri častite brate v Kandiji, ko se bolnišnica otvori, jih bode sest. Pogoje za sprejem amo naznKiijli vže v zadajem listu.
Pri hiái katoliške družbe rokodelskih pomočnikov v Novem Mestu se vže pridno pripravlja, da se bode moglo spomladi zgodaj začeti zidanje, jeseni pa odpreti tako potrebna dijaška kuhinja. Odpeljalo se je doslej TŽe nad sto voz prsti in kamenja, ker se koplje klet za dijaško kuhinjo. Tudi novi dobrotniki se ugla-Sajo. Mestni zastop novomeški je dal zr sedaj B lepih smrek za deske, Neimenovan gospod je dal iO gld. Gospod župnik Matija Torkar pa poslal 4 gid. Bog plati !
l2 Št. Petra. Sveti misijon v Št, Petru pri Novem Mestu se je obhajal od 18.—26, novembra. Trije veleiast. oo. lazaristi iz Ljubljane so nam faranom v svojih gorečih govorih kazali verske resnice trikrat ua dan skozi celo osmino. Omečili so v svojih ganljivih pridigah še tako trda srca. Milo se je vsaki večer ob 8. uri gÍHsil misijonski zvon, kakor bi hotel verne domisliti besedi: „Sedaj je čas, da rešiš svojo dušo". V petek večer ob 8. uri je bilo slovesno zvo-nenje v znamenje, da naj sovražnik svojemu sovražniku, mož svoji ž<'ni poda roko, ter pretrga vrv sovraštva v svojem srcu.
V	nedeljo zjutraj bilo je vesoljno sv. obhajilo; popoldan ob 3. uri slovesna procesija z misijonskim križem, pri katerem so bili navzoči mil. g. P. Ur h, prošt novomeški, z mitro in mnogo duhovnikov iz bližnjih farâ. Marsikomu se je igrala svitla solza v očesu, ko amo očitno molili sv. rožni venec. Po procesiji bil je slavnostni sklepni govor, v katerem so se od nas čast. g. mÍ8Í,jonar poslovili ter s križem v roki podelili sv. papežev blagoslov. Sedaj bilo je ginjeno sleherno srce, z glasnim jokom se je končal sv, misijon. Iz srca hvaležni smo mi farani gg. misijonarjem za njih tako trndapolno delo. Bog jim plačaj stotero! Naša sveta dulžiiost je pa tudi, da se srčno zahvaljujemo našemu duševnemu voditelju velečast. gospodu župnikn, ki nam z največjo skrbjo in marljivostjo pripravljajo pot proti svetim nebesom. — Bog naj nam jih ohrani še mnogo let!
Iz Dobrove, dué 7. decembra. — (Novi gospod župnik). Ker vam večkrat kaj sporočim, sprejmite tudi danasne vrstice. Naša lepa fara bila je od dne 18. avg, pa do dne 29. nov. t. 1, sirota brez stalnega dušnega očeta in pravega predstojnika. Mili Bog nam je pa dne 29. pretečenega meseca popoludne kmalo po 3. uri poslal novega gospoda župnika, blagega Antona Lovšina le-sem s prijaznega Holmca.
Mladina dobrovske Šole z nadučiteljem in množica odraàcenega ljudstva smo pričakovali in kolikor možno slovesno sprejeli novega gospoda župnika, ki je prišel v spremstvu treh gospodov iz Ljubljane ob znamenji „Križanega" pred g. Adajničevo hieo — v središči dobrovske fare.
V	imenu občine pozdravi jih v kratkih jedrnatih besedah občinski svetovalec g. Job. Zore. Na to predstavi jim nadučitelj šolsko mladino; v imenu te jih pozdravi učenka višjega oddelka druzega razreda v precej dolgem govoru ter jim poda lep šopek umetnih cvetlic v znamei^e popolne udanofti, spoštovanja, ljubezni in pokorščine.
Novi p. n. gospod župnik so se vsem skupaj za slovesni sprejem kaj ginljivo lahvalili in nam vsem skupaj podelili Bvoj očetovski blagoslov.
Potem se uvrste šolski otroci za svojo zastavo T lep vspored in slovesni sprevod pomikal se je od tod naravnost v farno cerkev, kjer je bil blagoslov 8 presvetim Rešnjim Telesom.
Dne 3. t. m., prvo «dventno nedeljo so bili tukfy novi gospod župnik slovesno umeSčeni.
Slavnostni govor so imeli p. n. g. dekan Flis. Trajal je dobro uro ; v njem ao posebno poudarjali, kaj je za dušnega pastirja v resnici hndo in težavno, a kaj ne. Naj obrodi prekrasni govor najlepši sad!
Daairavno ob neprijetnem zimskem času, se je oblekla Dobrova ob teb slovesnih dnevih v prav praznično obleko. Lepe maje v Kozarjah, Razorah in na Dobravi so krasile obilne zastave : cerkvene, národně in cesarske; kinčali so jih zeleni venci in slavoloki, med njim pa vsega skupaj tudi devet primernih napisov. Farna cerkev je bila v vio svojo krasoto opravljena in ovenčana.
Ob dohodu novega gospoda župnika so gromeli topiči mogočno v Kozarjah, Razorah,^ na Utiku in Dobravi. To se je godilo tudi ua Dobrovi in tam v razorskem hribu v dan slovesne instalacije skorej brez prestanka od pol 1. ure zjutraj pa do „Ave Marije" zvečer.
Da se je moglo vse tako lepo in ginl|ivo vršiti, gre vsa čast možem: Petru Doliuarju, Petru Selanu, Francetu Snhadolcu in Francetu Dovjaku ; — vrlim mladeničem za maje, druga dela pri tem, smodnik, streljanje in veličastno zvonenje; — dekletam pa za pre-akrbitev potrebnih vencev in slavolokov.
Vseh zastav po majih, hišah drevji in zvoniku sè zastavicami vred vihralo je ob teh slovesnih dnevih tam od Kozarij le-sem do farne cerkve in gori do farovža nad 200. Pokazali smo gotovo dobrovčani, dii spoštujemo in ljubimo svoje dubovne pastirje.
Novega, milega in blagega gospoda župnika naj pa dobri Bog in dobrovska mati božja sè svojo milostjo dobrotno podpirata pri vaem njihovem započetji ter naj jih y naši sredi ohraniti do skrajnosti človeških dni v trdnem, krepkem zdravji in popolnej zadovoljnosti 1
Domaće vesti.
(V kmetijski bralnici) v Novem mestu bode to nedeljo dné 17. t. m. predavanje o trtni nŠi in njenem razširjanju. Vabimo k obilni udeležbi.
(Občni zbor „Dol. Sokola") bode 30. t. m. ob 8, uri zvečer v Čitalnici.
(Jorkmadejra-vino.) Letos pridelano vino od ameriške trte Jorkmadejra v vinogradih deželne kmetijske šole v Cerovcih pri Smoleni vasi, kjer je že velik nasad te trte, nakupil je g. V. TuČek, gostilničar v Novem Mestu, Vse, ki želé pokusiti to noyo vrsto vina, opozarjamo na zadej stoječi insérât,
(Bolnišnica) usmiljenih bratov v Kandiji pri Novem Mestu se odpre Še le 1. januarja 1894. To povdarjamo posebno zato, ker ao se nekateri že oglasili ter napravili zastonj dolgo pot. Z novim letom torej se jamejo bolniki sprejemati, kolikor bode to mogoče. Pogoje smo vže v zadnjem listu povedali. Danes jih ponovimo: Prvi pogoj je, da se vselej poprej popraš», je-li mogoče, da je kedo sprejet. Kako sitno bi bilo za predstojnistvo, še bolj pa za bolnika, ako bi priSel od daleč, p» radi pomanjkanja prostora ne
dobil sprejetja. Drugič je potrebno'spričevalo od zdravnika, kakoTo bolezen ima kedo, ker se neozdravljivi ne bodo »prejemali, za te je le hiralnica. Tretjič župnijski in županijski urad naj podpišeta natanften na-cijonale, to je, zapisano bode ime in priimek, starost in vera dotifinega, rojstni kraj in pa kamo je pristojen.
(Za novo leto) je navada vosêiti si, pošiljati si posetnice. Komu to pač koristi? — Navadno je le neka vnanja šega, za kojo srce vé ali malo :ili pa nić. Obrnimo si toraje kako v korist. Odknpujmo se a kronami, katere obraiajmo mesto v brezpotrebni troSek, raje za dobre namene, v korist druStvu ss. Cirila in Metoda, za katoliški sklad, fili pa za oprostne listke v korist ubožnemn zakladu. Glej vabilo na 202 strani današnjega Usta.
(V Mokronogu) je razpisana služba pri postnem in telegrafiČnem uradu. Obrok je do 25. dec. 1.1. — Služba IL in III, učitelja v Semiču in služba III. učitelja v Dragatusu. Prošnje do 27, dec. t. 1.
(Nal vrli poslanec g. V. Pfeiťer) se je zopet prav toplo potegnil v državnem zboru za koristi naSega mesta. — Država je predlagala, naj se jej dovoli, da proda sedaj prazno vojašnico (kosamo) v Novem Mestu. Gospod Pieifer je opomnil, da je sedaj še ne kaže prodajati. Sklenjeno je bilo, da se vo->8čina pomnoži vsako leto za lO.OOO mož deželne Srambe, kamo jih bomo dejali? Ako bi bilo morda ti-eba novo kasarno zidati v Novem Mestu, naj se raje ohrani ta, da se ubranimo stroškov» — Sedaj se boče vojaščina spraviti le skupaj v velika mesta. Ni pa gotovo, da bo tako vedno ostalo, morda pride kmalu nasprotno. In če se vname kakova vojska v jugu — Bosno imamo blizu — bode treba i'avao doli dosti vojakov. — Ako pa misli državna uprava, da ji res nikakor ve6 ne bode treba, naj se pa prepusti za malo svoto ali deželi, katera je to vojašnico 1, 1779. zidala in državi podarila brez vsacega plačila, ali pa novomeškej občini, ki je z okolico vred jako veliko izgubila^ ko so jej vzeli vojaško posadko. — Zastopnik vlade je odgovoril, da s to postavo se ni sklenjeno, da se kosama mora prodati; ako je potrebna, se ne bode prodala. Če se pa to zgodi, iu bi dežela ali občina novomeška želela dobiti to poslopje za kakovo javno koristno napravo, bude državna uprava gotovo skušala vstreči kolikor mogoče.
(Tatvina.) Na Vidmu, yasi dobropoljske župnije, je v nedeljo med prvo maso nekdo _ iz pro-dajalnice odnesti nekaj denarja, sladkorja in kave. Rabil je ponarejene ključe.
(Službeni red in vežbalnik za gasilna društva) sta v slovenskem jeziku dotiskana in se bodeta ob svojem času dotičnim društvom s slovenskimi komandami razposlala v porabo. — Prestavlja pa se sedaj vežbalnik za brizga niSko moštvo.
(Zabavnik). Zbirka družbinskih iger za v sobi in pod milim nebom. To delce je zbral in izdal marljivi učitel) g. Anton Brgovnik; založil pa g. Dragotiu Hribar t Celju. Gotovo bode prišla knjižica kaj prav društvom pa tudi posameznim. Priporočamo jo. Cena je 70 kr. po pošti B kr. več.
Razne Testi,
* (Velikanski potres) je bil te dni v Perziji. Mesto Kuhan se je poruSilo. 12000 ljudi je bilo ubitih. 2000 mrličev je še pod razvalinami. Pokončanib je tudi okoli 50000 živali. Potres ni še poneli.iI.
*	(Slavni župnik Boštjan Kneip) je bil nedavno odlikovan od papeža, ki ga je imenoval svojim častnim komornikom.
» (Kolera) se je pokazala v Kiseku na Ogrskem.
*	(Avstrijske kose) «o znane kot najboljše na svetu. Proda se jih izven našib mej vsako leto za dva in pol milijona goldinarjev.
*	(Italija) je pridelala letos 30 milyonov hektolitrov vina,
*(V Parizu) je umrla nedavno za lakoto 76 letna beračica, ki je zapustila 2000 frankov v zlatu in 700 frankov v srebru.
*	(Dr, Sebastijan Brunner), papežev hiin. prelat in častni rimski grof je umrl na Dunaju 26. nov. v 79. letu svoje dôbe. Bil je izvrsten nemški pisatelj, zgodovinar in satirik. Celih 60 let se je neprestano boril s peresom v roki z vsakovrstnimi sovražniki katoliške cerkve, V vezani in nevezani besedi jih je zdelaval tako pikro in neusmiljeno, da mu je vsakdo moral utihniti. Eden najhujših nasprotnikov njegovih je priznal, da Brunner je edini, ki je v zbadljivem zavračanju kos vsem katoliškim sovražnikom. Za nas Kranjce je posebno zanimiva njegova knjižica, v kateri je do cela potrl in razdrobil toliko hvalisanega Anastazija Zelenca, rodom Antona grofa Anersperga, ki je v leskovški okolici Še vedno v žalostnem spominu. Bil je eden najhujših sovražnikov slovenskega naroda. Slavili 30 tega grofa in ga še slave kot izvrstnega pesnika svobode. Brunner je pokazal, kakšen prijatelj svobode je bil ta mož. Že v vvodu ga dobro označi, ko pravi o njem :
„Zu Hfius oin streiiger Bauernrichter; Nach nus eiu tiroseer Freiheitsđinhterl Sein FrftilleitoBiKilttakel war bilUf gar aehr, Er selbst gsb dafUr keinoa Pfennig her".
Zuto SO tudi resnične njegove besede:
„Niir die Volksiugrunderiehtar Und (las VVucherergelichter Feiert ihn al» Freiheitidiebter !"
*	(Mnčenci nase dobe.) Rusi zopet hujše preganjajo katoliške Poljake. Več cerkva so jim zaprli. Taka usoda je doletela tudi samostan v Krozeh in staro nunsko šolo. Nune sv. Benedikta so pregnali, njih imetje pa porabili v pravoslavne namene. Ko so ljudje zvedeli, da hočejo tudi cerkev pokončati, skušali so jo na nenavadni način rešiti. Od srede oktobra BO ljudje neprestano molili v cerkvi, da bi se jim sv. Rešnje Telo ne vzelo. Tako je Slo do 22. novembra t. 1. Ta dan ob 2, uri zjutraj pa je prišel v Kioze kovenski guverner geaeral Klingenberg s četo kozakov. Pridrli 80 v cerkev med pobožne ljudi. Ko ljudstvo na poziv ni hotelo zapustiti cerkve, jeli ao kozaki z golimi meči po njih mahati. Kri je tekla po cerkvi; mnogo jih je bilo umorjenih, nad sto ranjenih, večina drugih, ki je zbežala, se je vtopila v reki Krozenti. Več sto e zaprtih, katere sedaj s šibami tepo, dokler ne pridejo pred vojaško sodišče. Kozaki ao plenili dolgo sosedne vasi z izgovorom, da iščejo begunov. Ta nedolžna mučeniška kri ne sme ostati brez sad« in brez ~ kazni!
*	(Kako v Sijamezi v zahodnji Indiji sodijo.) Ako se prepirata pred sodnikom Človeka, ki svojih trditev ne moreta s pričami dokazati, zapovó sodnik, da naj se potopita v vodo. Kedor dalje ostane pod vodo, dobi pravdo. Govori se, da je bil v Bangkoku trgovec, k se je jako rad pravdal, ali bil je vže prestar, da bi sam v vodi «pričal svojo pravico. Dal je pa sina učit najboljšim plavaČem — in dobro
M mu je izpUčalĎ. Ako je imel oée pravdo, pa ae je ponadil aiu, da spriéa mesto očeta s potapljenjem
—	in oie je vselej zmagal t pravdi.
* (Star kruh) se napravi zopet avez (frišen), ^o se postavi T plehasti àkatlji ali v dobro zaprtem ilovnatem loncu v vrelo vodo. Kruh postane popolnoma tak, kakor bi bil ravno friSen, naj si bode tudi že mesece star.
(Votli zobje.) Nije kmalu bolečine huje kakor jê boleèina v zobeh. Najvećkrat pa pride od votlih zob. Zadnji čas so znašli pomoček, ki tu jako dobro služi, zové se hiperraanganno kisli kali. Dobiš ga v apoteki za 10, 20 kr. za celo leto. Tega kalija deni v pol kupice vode par zrnic. Jako lepo violetuo ru-dečkasto tekočino dobiá. Z njo si spiraj usta vsaj enkittt na dan, Se bo^e pa po vsakej jedi — in gnji-yenje zob se ti ustavi, bolečina bode prenehala, ako rabiš to reč stanovitno. Ali pa si daj v apoteki napraviti koncentrirano raztoplino hipermanganno kislega kalija, pa jo hrani v steklenici, kadar jo rabiš, pa je deni pet do áest kaplic v pol kupice vode ter ravnaj dalje kakor smo prej povedali.
Smešnice.
(Zmota.) Pyan kmet je prišel mesto v hišo, T svinjak ter je zaspal zraven svinje. Svinja se zbudi pa kruleč z rilcem obdeluje pijančev obraz. Kmet «areži: „Daj mir stara, pridigo pa prihrani za jutri! Sedaj spim".
(Kmet) je prišel k zdravniku mazaču. Kaj Vam je oče? — Okoli glave me tisi. — Kedaj pa?
—	Mislim, da kadar iman» klobuk na glavi. — Čudno
—	vsedite se, bom precej tukaj. Zdravnik skoči k dekli ter ukaže tibo; „Ana, neai klobuk k klobučarju, da ga raztegne, pa ga brž nazaj prinesi!" — Kmet zdravniku; Kaj pa tako stiskate mojo glavo? — Manjo bom napravil, da Vas ne bo več tiščalo: (Dekla prinese klobuk.) Tako, zdaj je pa dobro, poskusite, Vae bode-li zopet bolelo, ako se pokrijete. Nate klobuk! Kako je? — Ne čutim nič več — pa zdi se mi, da 8te mi napravili glavo nekoliko premajhno,
(Nemščina na železnici). Na Grosuplje je pri.šla stara ribniáka ženica ter zahtevala karto. Eada bi se peljala z železnico v Pekel. Kje pa je to ? — tacega imena nimamo. I no, pravi žena, prav blizo so Vice, malo više pa Nebesa — v Peklu je.
—	Uradniki se spogledujejo, češ, ženica je zblaznela, nevarnost je blizo, da jo pošljejo na Studenec. Vendar pa jo praša uradnik: povejte mi, katera štacija pa je prej in katera pa za njo. — Poprej so LaSče, se odreže žena, potlej pa Eibnica. — Žena, ta átacija se pa ne imenuje Pekel, ampak Ortenek. — Ju, ju gospod, Etnek je pa grad ravno zraven, mi pa pravimo tam T Peklu.
Zalivala.
Podpisani si šteje v prijetno dolžnost, da se v Imenu obdarovanlli učencev za „Miklavža" najtoplejše zalivali si. odboru „Dol. Sokola", blag. gg. A. PoljanČevej In L. Sçhegula-vej, ki ste nabirali mile darove, In vsem dobrotnikom.
NOVO MESTO, 10. decembra 1893.
JP. Morentin Hrovcit,
vôdja.
Zahvala.
Kakor poprejšnja leta, isto tako se je tudi leto» ob sv. Miklavžu obdarovalo več solakih otrok z zimsiko obleko in z obuvalom Naprošene po odboru „Dolenj-.skega sokola" nabrale ste blagorodne gospe A. Polj a-nec in L Schegula 154 gld. 50 kr., tako da se je labko obdarovalo 32 otrok, IG dečkov in 16 deklic.
Odbor „Dolenjskega sokola" šteje si v čast, za-livaljevati se s tem prisrčno v prvi vrsti vsem blagim darovalcem, blagorodnima gospeina Poljauec in Schegula, ki se niste ustrašile težavnega posla prosjačeuja od iiise do hiae, nadalje vodstvom ljudskih šol za pripomoč, osobito pa velečastnemu gospodu p. Florentinu Hrovatu za prelepi nagovor pri obdarovanju otrok in sploh vsakemu, ki je kakor si bodi pripomogel v zgoraj označeni namen.
Novomesto, dné 10. decembra 1893.
Odbor „Dolenjskega sokola",
Vabilo,
líže mnogo let oproićajo se bkgotvoritelji
čestitan a ob novem letu in ob godovih
J	o
8 tem, da si jeniljů oiiroatne littke na kurifit ubožnerau zakladu.
Na to hvalevredno navado UBoja ei mestni zastop tudi letos slavno obiinstvo opozarjati z dostavkom, da je raipeÉa-vajije oprcistml) listkov tudi letos drage volje prevzel gospod Janez KraJcc v novem Mestu.
Vrlm tega hodo v smishi obstojeCega ukrepa občinskecf» odbura uradni sluge, kakur poslednja leta, tudi leto« raiiia-iali uprostne iistke po liišaii.
Za. vsak oprostili listek, bndisi za novo leto ali za god, je, kaknr do sedaj, položiti petdeset krajcarjev, in na vpisni poli poleg imena pristaviti število vzetih listkov. Velikodušnosti niso stavljene meje, rismenim posiljatvniii bodi pridejana razloina adresft.
Mestni zastop Novomeški,
diiÉ fi, decembra 1803.
(274)
t
Tužufigft sroa javljam žalostno vest, je da Boga VsegamogoSnemu dopadlo, mojo iskreno ljub jeno sestro, gogpico
Apolouijo Turk
po daljšej mučnej bolezui, previđeno s svetimi zakra-nsenti, vteraj popoludne ob 4, uri v 37. letn njene starosti k selii v boljšo veinost poklicati.
Pogreb drage pokojne bo jutri ob poln peti uri popoludne na tukajStijo p oko p ali see.
Svete maše zti drago pokojno se bodo brale v eetrtek U, t m. v samostanski cerkvi.
Ke])ozabljivo ranjeo priporoča v blagi »pomiň in pobožno molitev v svojem ju imenu matero, brat«, sester ill druisib žahijoěili zaostalih njen \jube5i brat
P. Efrem Turk,
frufUkMJ.
NOVO MESTO, dné 13. decembra vm.
Služba obciuskega tajnika
je razpisana pri občini žužemberški z letno plačo 300 gld. Le aloveušéine in nemščine popolnoma zmožni prosilci vlože naj prošnje do konca tega meseca.
stran. 203
t
(a73j
Britko nžaljeni uazuaujamo vsem Borodnikuin, pri-jatdjetn in iiianoem prežalostno vest, da je iiaSa iiikretio ljubljena mati oziroma taštia, Btara mati in Hestrii, go<j>a
Ana Tomic roj, Nade
danes ob 3. uri popoldan, previđena s sv. zakramenti za umirajoĚe, po dolgi mučni "boleini v 70, letn svoje starosti, mirim v Gospoda zaspala.
Pogreb bode v petek 15. t. ni. ob 4, uri popoldan na meatttu pokopaliSie.
St. maSe zadníliiice se bodo brak t mnogih cerkvaii. Predraga ranjlia se priporoča v pubožeji spomin in moliter.
Sovo IlesLii, 13. decembra 181)3,
Anton Tersiner, C, kr. okr. feldwulil v p„
Florljan luran, c. kr. puStni aprovodnik,
Anton Vidio, C. kr. okr. aodn, pristav,
Antonija Tomic, Terezina Tomio,
siaahl.
Ivan Tomic, p uses tni k Kostanjevica, Viljem Tomic, trgovau Trebnje.
sinova. Marija Teralner, Alojzija J uran, Leopoldina Vidio, h6ere.
Elizabeta fladiii roj. Nadel,
sestra.
Mnogi unuki In unukinje.


Vsem onim, kteri so mi ob kratki bolezni i smrti Bioje mile, srčno ljubljene i nepoxab-Ijive hđerkti
nstineno ali pismeno svoje sožalje izrekli, posebno pa gospej Oustin za (iarovani venec i trojici trgovskih pomočnikov isrekam tem potom mojo najsrčnejšo zahvalo.
Bog Vam povei'ni.
Žaiujo6i
(260)	Tone Virant.
Udano podpisani dovoljuje si slavnemu občinstvu naznaniti, da je prevzel
gostilno pri „Solncu"
v Novem Mestu,
Obljubuje, da se bode trudil želji svojih p. _n. gostov z najboljšim starim in novim dolenjskim vinom, kakor tudi z jako dobrimi in okusnimi
jedili postreči.
Priporočevaje beleži
se za mnogobrojni obisk, sè spoštovanjem
0 (273-1)
Mihael Verstovšek. !
t
Tužnim srcem javljnmu vsem iorodttikom, prija* t«Uem ÍD znancem prezabstno vest, da se jenaJa pre-^jubljeIia soproga, oziroma Lii in sestra, gospa
Alojzija Tomšič rqj. Zaloka:
po dolgi, inuSui "bolezni, previđena s sv, «akramenti za uinirajoSe, v 32. letu svoje starosti, da6 23. novembra zjutraj ob uri preselila v boljSo boduSnost.
Pogreb je bil v soboto 25, novembra ob 9. uri dopoladne.
Svete maSe zadušnice so >fl brale v fami cerkvi v Trebnjem.
Predraga ranjka se priporoCa v blag spomin in molitev.
Za blagodejno soćutje in mnogobrojno udeležbo pri sprevodu, kakor tudi za darovane krasne vence, izrekamo nnjtoplgSo zabvalo visokoiastiti duhovščini, gg. nradnikom, goepûdi Trebenjski, gg. pevcem za njih milo petje, si. gasilnemu društvu tor vsem diUjnim pri-jate^em iu znancem.
V Trebnjem, dn6 29, novembra 1893.
Emanuel TomSid, soprog, — Ferdinand Zalokar, zdravnik in žnpaii MetliSki, oče. — Joîefa TomSIí, taS£a. — Marija Zalokar, mi\£oha. — Jožef Zalokar, brat. — Amalija Valbl ruj, Zalokar, Gabrijela KamenSek, roj. Za-(yti9)	lokar, sestri.
AI^mLO vhiictï^iï tlruvletíii obveinlila.
t

PutrtiîH srcem javljamo tnžno vest, da je naša ne-pozabljiva soproga, oziroma mati, sestra, teta i. t. d. gospa
Ivana Wolf roj. Erbežnik,
hišna posestnica v Nsvem Hestn,
po dolgi muSui bolezni in prejetji svetih zakramentov 7. decembra ob 11. nri zvečer mirno v Gospodu zaspala. Pogreb je bil v nwleljo 10, decembra popolndne oil polu peti uri.
Sv. maše se bero v mnoiih cerkvab.
7j». milo sočutje mej boleznijo in obilo spremstvo k posledt^emu počitku izrekamo vsem prijateljem in znancem najtoplejšo zahvalo.
NOVO MESTO, dné 13. decembra 1803.
V svojem in v imenu vseb sorodnikov:
Alojzij Erbežnik,	Celeatln Wolf,
sin.	HopTOE.
V gostilni V. Tučka v Novem Mestu
ae toSi
i vino od ameriške tfle Jorkmadejre
letoâni piidelek deželue kmetijske áole v OerovŠkih vinogradih pri Smoleni vasi
po 44 kr. liter. (970—i)

Otvorjenje prodajalnice.
čast mi je, najuljudneje naznauitt, da sem otvoril trgovino s suknom In manufakturnim blagom pud tvrdko
F. S. Murgelj
na Ljubljanski cesti, št. 39 v Weissovi hiši.
Moje niijski'bDeje prizadevanje bode, s strogo reelno postrežbo, aamo dobrim blagom in nizkimi cenami, steči si bla^o naklonjenost svojih velespoátovaniL kupovalcev, katero si bom trudil vedno ohraniti, V ugodni naději prav živahnega poseta, beležim
z velespostovanjein (2SÍ7-5)	F. S. Murgelj.
Jffj Novo Mesto, dué 10, oktobra 1893.
V prvem nadstropji in z rabo velikega vrta ne oddá takoj ali s 1. februarjem v najem, se izré v Rozlnovem Gradu v KandijI. (266-1)
Zanesljivim osebam,
ki so zmožne pisave, ponuja se z novim letom 1894 pri velikem, jako razširjenem zavodu dober zasluzek.
Vpraianja pošiljajo naj se v zaprtih pismih z napisom „zanesljivost" ui-eduistvn tega lista. 209—2)
Tri do štiri tisoë foilntov
je oddati na posodo. Zahteva se, da ae zavamje na. prvo meïjto. Posodijo se tndi manjše svote proti pn* pilami varnosti. — Kje, pové vredniitvo „Dol, Nov."
Stanovanje v Kandiji,
obstoječe iz treh, oziroma Štirih sob in enega kabineta, se odd a od 1. decembra 1893, oziroma 1. febrn-arija 1894 dalje.
(361-3)_Fran Kastelic,
Posestvo na lepem krajn,
v vasi tik glavne ceste in tekoče vode, se t a k o j proda za 1400 gld. — Vei se izvé piismeno ali ustmeno pri lastnici Jeri Supancič, posestnici na Bistrici pušta Št. Rupert ua Dolenjskem. (264—2) ieeeeeeweeeeeeee*w*eee#«ei
V Ameriko ^
Podpisani naznanja, da je 8. grudna t I. v lastni hiši nasproti „Soinca"


se pride iz Ljubljane v Nju-Jork skozi Baacl, Parix, Havre v jcdnajaiïk dneh za Í06 gold. Na ladijo se vstopi vsako tohoto v Havru, iz Baaela se odhaja vsaki čeiriek. — Kedor želi todi potovati, naj se obrne na Zwischcnharta v Basel (Schweix).	(166—01)
; Naznanilo 1
naznanja, da je 8. proti „Soinca"
svojo novo vrejeno gostilno
otvoril. Obljubuje, da bode vedno za dobro vino, svežo pivo, dobra jedila skrbel in sicer po nizki ceni. Ob enem se tudi p, n. gostom za njih obisk pri „Solncu" skozi 19 let mojega bivanja zahvaljujem in se za naprej tndi v moji novi gostilni za njih obisk priporočam.
Z odličnim spoštovanjem
E. Mechora,
1^(267-1)

Na Gorelcah prt Radečah se takoj prostovoljno
proda
40 oralov veliko posestvo
z vsem gospodarskim poslopjem, katero stoji zraven okrajne ceste. Cena 1500 gld. Več o tem pové
Anton Levsteh,
(268)	nti Gore)cab poŠta Radeře,
z vrtom, njivo in vinogradom je na prodaj
» v Sajenicah pri Čatežl, pošta Trebnje, Več pové Stibernik ali učitelj.	(^63—8)
Oskrbništvo grada Impolca (Neustein) posta Radna na Kranjskem, žel. post. Sevnica na Štajerskem, prodaja
amerikanske trte.
a) vkoreiUnlene trle:
Riparia selectionée......&
Soloni»..........à glđ. 30'-
York Madeira........á, gW, Í5'~
b) Kljuíe;
Riparia eeleotionèe Ja, premer 8—]5»i/řn á gld. lO'— „	„ lift, „ (!— 8w/ffi & „ 8'—
„	„ Illfi. „ 4— (ířří/řM à „ 6'—
Solonis lil. a gld. 15-—, lift, fi gld. 13'—, IlIa, & gld. 11.-York Madeira d. gld. 5--.
Cena velja za lisoâ kamedov z zavojem vred na postaji Sevnici.
Narodila se íe sedaj sprejeimjó.
Izvrstni jabolčnik
(Jabol5nl moSt) 100 litrov 7 gld. (282-5)
Pozor gosp. mlinarji!
Friâna In lina
svilnata
TO
m
[H] dobivajo se po jako nizki ceni pri (206-2)	F. S. Murgelj-u
v ííútfctn JSenttu
NoTome0to: Odgovorni nrtiduik Josip Benkgvlfi^ ^ lEdaJutelj, založiuk in úbIíqt i, Krajeo,



J ^ w
• -v-
.1.,

. v
• • • i" •• í- ■ "
t\
'	I- •
•it*:"' V^

1

M.

t-
y
• i;
V. '
. f- » • -
* «> í
i
•• . 1
I '
: í .

		t
•> • /		
•i • ,	• 'i	
• * »		
•V , .	k ' ' ..	

- • >v A
.'vV • ■
T , V
i
•
-m

. •. 'V .