vžk If undelivered return to "CLASILO K. S. K. JEDNOTE" 6117 St. Clair Ave. CIJSfKLAN, O. The lantest Slov <«n Weekly in Ihe Uai' Q "ten ot A merit f) . . Sworn circulation ■'/jl/o/ Issued every 4 Wednesday Subscription rate: For members yearly ....80.84 For nonmembers ------$1.60 Foreign Countries ........$3.00 Telephone: Randolph 628. Največji slovenski tednik v v Združenih Državah. Izhaja vsako sredo. Ima 15,200 narpčnikov. Naročnina: Za člana. na leto _____$0.84 Za nečlane ................$1.60 Za inozemstvo _______43.00 NASLOV uredništva in upravništva: 6117 St. Clair Ave. Cleveland. O. Telefon: Randolph • 628. a or THE GRAND CARNIOLIAN SLOVENIAN CATHOLIC UNION entered u Second-Clasa Matter December 12th, 1923 at the Poaf Office at Cleveland, Ohio, Under the Act of Auftxat 24, Itl2 ..... —— "' . ' »i i ■ ii t - . j " ' _ACCEF1ED F0R MAgJNQ AT SPECIAL BATE^ OP POSTAGE PROVIDED FOR TN SECTION 1103, ACT OF OCTOBER 3, 1917. AUTHORIZED ON MAY 22, 1918. ------—— i ' ' » ■' J A--"'i " ' • ' • ■■ i « - ^ štev. 15.-— No. 15. 1 • '■ ' CLEVELAND, 0„ 8. APRILA (APRIL), 1925. Leto XI. — Volume XL J. M. Trunk: Solnčna Velika noc. Nikoli mi ni dopadel latinski rek: "Ubi bene, ibi pa-tria," (Kjer boš vedno sit, tam če dom ti bit'.) Res je, da igra pri "sreči" telo važno vlogo, a od telesnega blagostanja ni vse odvisno. Nad telesom je nekaj, kar imenujemo srce. Ako kdo pet priimek solnčna Velika noč, ne, vse to je bilo stranskega pomena. Ves kjras in sijaj te Velike noči je izhajal iz zavesti, da blišči mesto, duhti raj, žari in sije solnce zopet med — svojci, zopet doma. Ni bilo slišati običajnega more zamoriti srce, potem je streljanja s toplči in bobnečega mogoče, da mu je dobro tam, odmeva ob pobočjih sinjih go-kjerkoli se dobro počuti telo, a zdi se mi, da bi jenjal biti človek, kdor bi si mogel zamoriti srce. Ravno beseda "dom" je povsem srčna zadeva, in doma ne more imeti,j kdor si zamori srce. Leta 1921 sem bil prav "na domu," v rojstni, očetovi hiši, a Velika noč tega leta je črno začrtana v mojem spominu, ker po nesrečnem plebiscitu je srce kričalo po izgubljeni domovini. Vse sem imel, pa nisem imel ničesar, ker srce ni imelo — dorfia. V letih 1922 in 1925 sem obhajal Veliko noč na severoda-kot.ski preriji. Kako? Zopet je imelo tek) vsega v izobilju, a ra, niti ne skrivnostnega buča-nja zvonov, a bila je jasna in glasna Velika noč, kakršnih je bilo malo v življenju. • 2e prej me je Rev. Turk povabil, naj I prepovedujem Slovencem. Se-ve sem smatral vabilo Za čast, ker sem smel po štirih letih zopet govoriti — svojim. Ob osmi uri je bila sveta maša za Slovence. Ne stanujejo poleg cerkve, temveč razstre^ni po raznih delih obsežnega mesta, ponajveč sicer na "Kranjskem griču," ki je pa tudi zelo oddaljen, tako da se ne more od njih Pričakovati, da bi vsako nedeljo prisoatovali službi božji v Ji cerkvi, a danes je Velika noč in ta dan se obhaja najlepše le srce, srce je čulilo praznino —J— doma, med svojimi, v lastni tujine. Tuj *ejn bil med ti srce ni imelo doma. Leto 1924 je nenadoma prineslo neko izpremembo. Tik pred Veliko nočjo sem moral nočne pesni. Besedilo sicer ni odriniti v neki zadevi na jug. slovensko, a glasovi so sloven-Na Veliki četrtek zjutraj sem ski, kakršnih ne slišiš zlahka izstopil iz vlaka v mestu Col- d je drugje. U zato so jum polnoŠtevilno. , " pristopim. Orgle zadonijo. Oglasijo se prvi zvoki veliko- ton, blizu San Bernardina v Južni Kaliforniji. Krasno jutro. Solncye je sipalo svoje jutranje žarke nad pokrajino, kakršnih bo* malo kje. Mogočne palme so šepetale v jutranjem pišu, iz oranžnih vrtov je udarjal prijeten vonj, gore so blestele v novi sneženi odeji . . . neki noy svet.se mi je odprl. Raznega humbuga v Ameriki ne manjka. Smehljal sem se, ko sem čital, da duhtijo oranže pod s snegom pokritimi gorami. Pa je dobesedno tako. Vsaj tu Amerikanci ne blufaja Po izvršenem opravku sem odrinil sredi samih vrtov, raz-, košnih vil, bajnih mest in se-lišč proti Los Angelesu. Utisi niso bili najboljši. Pa pustimo to. Na Veliki petek smo dirjali ob morju proti severu. Sami raji, ali samo nepretrgan raj. Ostal Sem sredi pota čez noč, drugi dan, na Veliko soboto, je dirjal hlapon Southern Pacific železnice proti San Francisco. Opoldne sem prestopil prag žup-nišča hrvatsko-slovenske cerkve, pozdravil prijaznega Father F. Turka, pri katerem sem se že prej naznanil, in bil sem zopet vsaj nekako — doma. Ako si, kakor jaz, preživel štiri leta med tujci, v tujini, potem boš razumel, kaj pomeni beseda dom, domovin^, svojci, svoji, rojaki, domačini . . . In jutridan je bilo Velikonočno jutro. Ampak Velikonočno jutro je bilo tndi prav doma leta 1921 in isto jutro je zažarek) tudi dve leti na dakotskih prerijah ... pa je bik> ta leta srce prazno, solnce bledo, jutro hladno, ker . . . ker ... saj veš, kaj pomeni beseda — dom. Ampak tu v mestu San Francisco . . . Ni bilo bliščeče mesto, ne palače, nasadi, vrtovi, rajska okolica, niti ne kaliforniško solnce, ki je utiMulo tej Veliki noči zo- Tako pa aleluja še ni donela. Po evangeliju se obrnem. Ne vse, a večinoma slovenski obrazi, skoroda kakor doma, da sem moral prav resno si predstavljati, da nisem doma, temveč tu v svetovnem mestu San Francisco ob obali Tihega morja. Mislil sem, da se mi bo zaple^ tal jezik, a se ni, saj je bilo srce polno, in ne jezik, srce je govorilo. Prehitro je skončano. Stopim na ulico. Mesto, nebo, morje, zemlja, vse se potaplja v velikonočno veselje. Pa ni ta sijaj, ne žar solnca, da vriska moje srce. Obhajam Veliko noč zopet med svojimi ... to je solnce, to blišč, da je biia leta 1924 Velika noč med Slovenci v San Franciscu res solnčna Velika noč. • • * Ali mnogi ljudje res nimajo srca? Ga imam samo jaz? V tujini so, proč od doma, pa silijo med tujce, proč od svojih. Reveži. Nekaj časa se bodo morda počutili srečne med tujci, a pride čas, ko bo tujec jim pokazal, da so — tujci, in. potem gorje jim, ker so zavrgli lastni dom. Brez doma bodo ostali, ker so ga iskali ne pri svojih, temveč med tujci. * * * Letos sem zopet med svojci. Ni vse tako, kakor je bilo nekdaj doma, a tudi ni vse tuje. Ako se obrnem na letošnjo Veliko noč do svojih, med katerimi sem tu v najvišji* slovenski cerkvi na sveto, potem, upam, bo solnčna tudi U Velika noč, ker tu , "... ni mi tuj noben obraz, pozna me vsak, vsako ga jaz." : -o-- Srečen je človek, na čigar obrazu se čita pismo priporočila in zaupanja. '■, ■ • ■ jt Dolg, nakremžen obraz je slab inserat. A'saver Mefko: Pomladanska meditacija. •a 4 £ Jel šumljati je potoček cvetki nežni: "Na Golgoti vmira božji Sin na križi; A krvniki hladnokrvno si delijo oblačilo fn vadljajo za njegovo sveto haljo. Ljud pa še ga zasmehuje . a pod križem Mati Njegova žaluje — Zato vidiš, A A Voda urno , * je brzela v daljavo in cvetlica je nagnila tožno glavo.--- Cuj od daleč •/ so pripluli zvonki glasi in cvetlici: peli pesem, miloglasni: "Gospod je vstal! Zlomil pečat na grobišči in prikazal svojcem bil se ves je v blišči.' . . . 2e odpluli z vetrom so glasovi .*. . po naravi pa vesela pesem ori! —Aleluja, Božji Sin je vstal od smrti, Aleluja, groba so okovi strti . . . Starogors&i. Aleluja! . Kako je zavzdihnila mati naša in rednica v radosti in v sladkosti, ko je privzdignila shujšano lice izpod težke ledene odeje, ogrinjajoče jo vso dolgo zimo. Kako je vzkliknilo radostno in hrepeneče iz mladostno, slovesno vznemirjenih njenih globočin: Solnce! Solnce ! Kako svečano, kipeče in hvaležno je zaplala proti jasnemu pomladanskemu nebu iz drhtečih njenih grudi, spet prosto dihajočih, vi soda himna: Aleluja! Mojega vstajenja dan! llozana! Aleluja! Radost in sreča vsepovsodi . . . Skozi vse stvarstvo drhti taj-' , na, čudežnomehka pesem, pre-novljenja, vstajenja, življenja. Iz zemlje klije življenska radost v prvem pomladanskem cvetju, nežnem 'in mehkem kakor ličece trinajstletne deklice, krasnem, kakor nedolžne njene oči. Z neba lije prerojenja toplota v gerkih žarkih velike baklje v nevidni roki vsemogočnega solnca božjega. AktlujaL Kesnično. ni pesmi veselejle, ne pesmi vzvišene j še in globo-kejše, ne pesmi, ki bi vzgibala in vzvalovila srce tako mogočno kakor pesem božična, svete mladosti nedolžna pesem, in pesem velikonočna, po žalosti, trpljenju in smrti veličastnega vstajenja v nebo zveneči spev... Aleluja! Gospod je vstal iz groba: Aleluja! Aleluja! Iz težkega smrtnega sna vstaja priroda! Aleluja! Aleluja! Spominu našega prerojenja in vstajenja radosten vzklik: Aleluja Hozana! Ker malo jih je, ki ne poznajo smrti. Malo izmed onih, ki imajo že dolgo pot zfc seboj. Ker mnogo prahu, dvigajočega se iz mračnih globin na širnem trgu življenja, pokrije srce na tej poti. In dušo zasenči mnoga senca lastnih in tujih zmot in grehov . . . Otrok božji, srečen in najsrečnejši, ki ne pozna bridkost^ duševne smrti! Otrok božji, nesrečen in spet osrečen z največjo srečo, ki je bil mrtev in je oživel! A nesrečen in najnesrečnejši, kdor je legel v grob in ne mara vstati ob trom Jf J 3A33 ^ ^ * 5 n a \ n - :-s'. • •• A: bi glasu božjega, v vstajenje kličočega! . . . Sladkost ztaote in greha je spoznal, ki je rodila bridkost smrti, a sladkosti vstajenja ne mara okušati njegova duša . . . O bratje, ali nismo praznovali vsi našega vstajenja velikega dne? Vstajenja iz zablod in zmot; prerojenja iz plehke radosti v globoke žalosti velike skrivnosti, in iz morečega trpljenja, iz mrzlega obupa v novega upanja topli dan? Hodili smo, o bratje, kdaj po cesti, ki se nam je zdela s soln-cem oblita; a smo šli v smrt. Šele ko se je zgrnil okoli nas žalosti in bolesti hladni mrak, je spregledalo oko, varano do-tedaj od mamljive svetlobe, kam gre haš korak. Tako nam je bil mrak trpljenja — vstajenja radostni dan! In v noči dvomov in obuja čestokrat, ko ni vedelo srce ne ,kod ne kara — ali nam ni, o bratje, razsvetlila mnogokrat ena sama mehka žalostne noči? Ali nam ni razjasnil sam pogled, vdan in ljubezni poln, mraka in teme? Ali nam ni prižgal v hipu novega, jasnega dne? Glejte, vstajenja dan . . . O bratje, da bi ne zašli nikoli več v mra£ in v noč duševne smrti! In da bi odvračali vedno druge od temin obupa, od senčnih poti zablod in zmot, od noči duševne smrti! Zato bodi blagodejen solnčcn žarek vsaka naša beseda! Iz globočin čutečega in ljubečega srca porojena naj prodira v glo-bočine src, naj ogreva, naj razsvetljuje, naj razveseljuje! Tolažba naša bodi nežna in božajoča kakor mehka sapica prvomajniška, tihi govor sanja-ve pomladi! In svarilo naše' bodi kakor pri rodna moč pomladanska, ki daje življenje in krepi, a ne uničuje in ne mori . . . Kakor razveseljujejo irca cvetlice pomladanske, jih naj razveseljujejo blage, čiste, svete naše misli, vsajene v naša dela, cveteča v njih, dehteča iz njih. Zato naj hrepeni v višin« slednja naša misel, kakor drhti v višave cvri, In kipi ijtoG nebu duh prvopomladanskega cvetja Ker glejte, o bratje, k neba dviga glavo trobentica; vstajenju zvoni zvončka večnotajna simfonija. In kam naj obračamo mi nemirne, srečo iščoče naše oči ? Kam naj drhte naša srca, po miru koprneča? Komu naj zvf^-ni naproti bolni in vzradoščeni klic naših src? Komu naj buči naproti pesem zahValnica naših duš? Ali ne Gospodu in Bogu, Solncu, našega življenja ? O resnično, k nebu naj hrepene naša srca, o bratje! In v naših du^ah naj drhti glasneje kot kdaj radostna himna velikonočna. Aleluja! Ker Gospod, življenja vir nam je blizu. Aleluja! Gospod, v trpljenju preizkušeni, je ob nas s svojo tolažbo. ! Aleluja! Gospod, od sovražnikov ponižani, v prah poteptani, nas podpira £ večno svojo roko. Ale-j luja! Gospod, od smrti vstali, sovražnikom v ponižanje, je ob nas s svojo močjo. Aleluja! Kaj nam je sovražnik? Kje je še bol, kje žalost, kje obup, kje smrt in njena moč in njeno želo? - Vse je radost v Gospodu! . Aleluja! Amen! Amen . . . Bolj lahko je zopet dobiti ali najti izgubljeni denar, kakor pa izgubljeni čas. Olje se preskuša resnica pa v — vinu. v ognju. Vsakovrstna koristna služba in delo sta enake časti vredaa. • Ce bi vse matere pravilno izvrševale svoje dolžnosti pri vzgoji otrok, bi ne bilo toliko ječ v deželi. O Najboljši tvoji prijatelji po. stanejo pri najmanjšem prepiru tvoji največji sovražniki. Pozor člani društva sv. Vida. Članom društva sv. Vida, št. 25, Cleveland, O., se tem po-tonj naznanja, da se bo naše društvo korporativno vdeležilo slovesne svete maše na velikonočno nedeljo ob 10:30 dopoldne. Pridite polnoštevilno v Knausovo dvorano ob 10. uri in prinesite s seboj regalije! Dalje sporočam sledeči sklep zadnje mesečne seje: V svrho posebne kampanje za pridobivanje novih članov bo naše društvo od danes naprej do 31. julija, 1925 poleg povsem proste pristopnine naše društva plačalo tudi pristojbino zayplravni-ško preiskavo. Idite Torej na delo! Kdor ima kakega novega člana za pristop v naše društvo, naj to sporoči predsedniku društva, bratu Anton Strniša, ali pa meni, da se vse potrebno ukrene gelde brezplačne zdravniške preiskave. Na Belo nedeljo zvečer upam, da se vsi vidimo na naši veliki plesni veselici v Grdinovi dvorani! S pozdravom, Anthony J. Fortuna, tajnik. skrbljeno, kajti igrala bo izvrstna domača godba. Torej na veselo svidenje dne 13. aprila zvečer v K. S. Domu! S pozdravom, Math Pavlakovich, tajnik. NAZNANILO. Iz urada društva Marije Vne-bovzete, št. 77 v Forest City, Pa., se naznanja, da bo redna mesečna seja ta mesec na Belo nedeljo, dne 19. aprila takoj po prvi sveti maši ' namesto 12 aprila (na Veliko nedeljo). Cenjeno članstvo se prosi, da to vpoateva in se gottfvo vdeleži prihodnje seje dne 19. aprila. VABILO NA PLESNO VESELICO. # Članom in članicam društva sv. Frančiška Šaleškega, št. 29, Joliet, 111., se tem potom ponovno naznanja, da bomo pre-redili veliko društveno plesno veselico ali "bal" dne 18. aprila t. 1., ali bolje rečeno, prvo soboto po Veliki noči. In ker je ta veselica namenjena za korist članov in članic, je vsega članstva dolžnost, da stori nekaj dobrega v tej zadevi. ' - Zadnje dni smo že razposlali tikete več članom in članicam za vstopnino, da naj iste prodajo ali sami vzamejo; tako smo razposlali tudi tikete za sreč-kanje ali žrebanje zlate zapest-ne ure (Gold Wrist Watch) vredne. $25; glejte, da tudi te tikete kar največ mogoče razprodate, kar bo v vašo lastno korist, ves čisti prebitek gre v skupno društveno blagajno. In ker smo, ravno v teh par mesecih sprejeli mnogo mladih fantov in deklet v naše društvo, in ker so vsi navdušeni za to plesno veselico, zato prosim tudi vse nase stare člane in članice, da se iste vdeležite; ma-gari če tudi dvorano Hfc ribniški način razrinemo, saj smo tukaj v Jolietu jako močni in korenjaki. Veseli moramo biti, dokler živimo. Vsi Frančiški in Frančiške bodo morali ta večer vsaj enkrat zaplesati, najsibodo že stari ali mladi, samo da bo več veselja. Zato pridite vsi na plesno veselico dne 18. aprila, da bo Slovenija dvorana polna kot še nikdar po-pred. K sklepu vas sobratsko in prijateljsko pozdravljam ter želim vsemu' članstvu našega društva in K. S.\K. Jednote zdrave in vesele velikonočne praznike. Martin Težak, predsednik. Iz urada društva Marija Poma magaj, št. 78, Chicago, 111. Vsem članicam našega društva se uljudno naznanja, da se vrši prihodnja redna seje v četrtek, dne 16. aprila, ob 7:30 zvečer v navadnih prostorih. Seja se je preložila vsled tega, ker ima društvo Holy Name Jr. tretjo nedeljo svojo igro. Torej seja se vrši tretji četrtek že ta mesec, in potem ob četrtkih vsaki mesec do jeseni. Blagovolite vzeti to naznanje, in se po tem ravnajte. Ker imamo ,na prihodnji seji veliko zelo važnih točk za rešiti, je potrebno, da se vdeležite prihodnje seje polnoštevilno. Obenem naznanjam vsem članicam, da nanj je smrt zopet vzela eno članico, in sicer usta-novnico našega društva, sosestro Heleno Lavtar. Dne 1. februarja je bila še zdrava na slav-nosti 20 letnice društva, 6. marca je umrla po kratki bolezni dveh dni, in sicer na pljučnici. Pokopali smo jo dne 10. marca na katoliškem pokopališču na Summit, 111. Pokojnico priporočamo v blag spomin in molitev. Vesele Velikonočne praznike vsem članicam našega društva kakor tudi vsemu članstvu K. S. K. Jednote, Julia Gottlieb, tajnica. VABILO na - plesno veselico, katero priredi slovensko podporno društvo Marije Davice, it. 33, K. S. K. Jednote, Pittsburgh, P<. \ vel konočni pondeljek, dne 13 aprila, 1925 v Kranjsko-Slovenskem Domu, na 57. in Butler St. Začetek ob 7. uri zvečer. Vstopnina 35e za osebo. Uljudno se vabi cenjeno občinstvo iz Pittsburgha in okolice za obilen po set na omčnjeni večer. Za dober prigrizek bodo poskrbele naše vrle gospodinje, kakor tudi za suha grla nfe bo manjkalo raznovrstnih pi-bo tudi pre- 115, Društvo sv. Veronike, št. Kansas City," Kans. Naše društvo je sklenilo na zadnji redni mesečni seji dne 8. februarja, da se zniža pristopnina v društvo na polovico in sicer za dobo šest mesecev; zato drage mi sosestre društya sv. Veronike, katere se niste vdeležile te seje, na vas s tem apeliram, da agitirate za napredek naše dične Jednote in za napredek društva sv. Veronike. Želela bi kot predsednica društva, da bi tp društvo štelo ob koncu leta vsaj 200 članic. Tudi je bilo sklenjeno zaradf velikonočne dolžnosti in sicer, da. bomo imele skupno spoved dne 18. aprila in sveto obhajilo dne 19. aprila, to bo na Belo nedeljo po Veliki noči. 2eleti je, da sc v kar največjem številu vdeležite in kar največ roo-iočc opravite spoved v soboto popoldne ih zvečer in s tem prihranite čas, da se ne bo čakalo i sveto mašo kakor sc je to ugodilo vsako leto. Želeti je tudi, da se bolj redno vdeležu-jete mesečnih sej, ker večkrat je je že slišalo: To in ono ni bilo treba ha seji. Torej vdeležite se sej in tam naj vsaka pove svoje mnenje, in na ta način' ne bo nikakih jitnosti pri društvu in med članicami. Končno želim vesele velikonočne praznike vsemu članstvu K. S. K. Jednote, posebno pa Slanicam in soserftram našega iruštv*. 0 3» Marija Gustin, predsednica. Društvo sv. Jožefa, št. 148, Bridgeport Conn. Dragi mi sobfatje in sosestre! Opominjam vas, da ne pozabite priti na prihodnjo društveno sejo, ki se bo vršila dne 19. aprila ob 1:15 popoldne. Seja se vrši malo prej zaradi finančnega poročila, ali pitanja četrtletnega računa; zato naj nihče ne izostane od te seje. Dobro vam je znano, kdor se ne bo vdeležil te četrtletne seje, bo moral plačati kazen, kakor naša društvena pravila določajo. Pridite, na tej seji boste čuli še kaj drugega koristnega in dobrega. To vas prosim, da se na sejah dostojno obnašate, pa bo ista kmalu in v redu končana. Torej ne pozabite nede* lje, dne 19. aprila! Na to sejo pričakujem vas vse. S sobratskim pozdravom, Anton Kolar, tajnik. Društvo sv. Mihalja. br. 163, Pittsburgh, Pa. Bračo i sestre zgora imeno-vanog društva, osobito oni, ko-ji niste bili prisutni na proš-loj sjednici 8. marca, da bute znali, i da se ne bi ybadavu za-trupali — članstvo je zaključilo, da se sjednica odbije z 12. aprila na treču nedjelju, 19. aprila z razloga toga, jer bo na 12. aprila padpe veliki blagdan, to jest uskrs ili po sel j ačk i "vazam." Pošto vam je več bilo en put obelodanjeno ali može niste zadnjega dopisa čitali, a povem, ravnajte se sadanjemu dopisu. Bračo i sestre! Opet vam se javlja nište zanimivi točka. Naše društvo i njegovo članstvo uvijek dela nešto novosti. Ali kaj bu pak sada ne 22. aprila? Ono je ena zanimiva predstava u živi osoba; to bu nešto lepota za viditi; svakomu bu drago, koji bu vidil ovo predstavu, a svakomu bu žal, koji iste ne bu vidil. Još nijeno društvo nije takovega delalo ko što ovo naše bu sada imalo. U dojdučem dopisu bute opazili sve doga-gjaje i osobe, koje buju predstavljale. Da bute znali unaprej za ovu predstavu, se veže svaki član i članica za 50 centi .rai^oreza, i to koji su u bližini, ili na putni listi, i koji budu prisutni na predstavi ili nebu ju s vi buju jednako platili, jer bo ovo nije samo ze Petra i PJvla, nego za nas sviju skupa, a težko njemu, za koga se najviše .daje u njego-voj nevolji. Bračo i sestre! Ne mislite, da ja ovo mečem od moje voVje, več od članskog predloga, pošto vam je več i svima poznato, d asmo imali tri lepe zabave, a sve su bile proste ili bezplatne članstvu. Bila je trgatva sa plesom 29. septembra, 1924, banket 23. novembra, 1924 i maškarski ples- 23. februar^, 1925. Tega a mi vam pak nismo krivi, kaj niste bili prisutni a vam pak neka bude žal. Još bom jen dopis dal pred sjednicum i predstavom ako bum moguči; ako pak ne bum, onda se po ovem ravnajte i neka svakega zanima dojduča sjednica i predstava, jer bo ni ste još ni jedanput imali zanimivi sjednic kot vam bude dojduča, i opominjam da je ne bi nitko izpustil. * * ♦ Bračo i. sestre,, člani i članice ! Pazite da vas ne bum opo-menjal punoputa za spoved i za spovedne cedulje ili listke. Poznato mi je in sam vas sam vidil, da vas je puno obavilo svo-ju katoličku dužnost; pak još ovi, koji niste uglete sc v one. koji jesu, pak bu sve O. K. i mirna Bosna. Iskreno čestitam i želim src tan i veseli uskrs ili vazam sve-mu članstvu našeg drutyva u oba oddelki, i glavnom odboru K. S. K. Jednote ter vsemu Jednotinemu članstvu. Raduj-te.se! Mir i blagoslov vam budi.« Bog vas živi! Matt Brosenič, tajnik. 95 — 44th £t., Pittsburgh, Pa. VABILO NA VESELICO. Cenjenim sobratskim društvom in cenjenemu občinstvu v West Alh's in Milwaukee, Wis., uljudno naznanjam, da bo naše društvo Marije Pomoč Kristj. 165 priredilo svojo plesno veselico na soboto, dne 18. aprila v Frank Kraljevi dvora-'. g—— ni. Na to veselico vas vse skupaj prav uljudno vabimo. Odbor se skrbno^ pripravlja, da uredi vse potrebno za najboljšo postrežbo cenjenim članom in članicam in cenjenim gostom. Kličem vam: Na veselo svidenje na naši veselici! S sestrskim pozdravom, Mary Muren, tajnica: NAZNANILO tajnice društva Marije Pomoč Kristjanov, št. 165, West Allis, Wisconsin. Članicam našega društva se uljudno naznanja, da bo prihodnja seja en teden kasneje kot po navadi, namreč dne 19. aprila, na tretjo (Belo) nedeljo, ne pa na velikonočno nedeljo. Članice, katere še niste opravile velikonočne dolžnosti imajo še čas, in prinesite spotedne listke na prihodnjo sejo. S sestrskim pozdravom, Mary Muren, tajnica. Joiiet', 111. — Prvo iit najstarejše društvo K. S. K. Jednote v Jolietu, društvo sv. Jožefa, št. 2, bo v nedeljo dne 10. maja t. L praznovalo 35 letnico društvenega obstanka. Slavnost 35 letnega jubileja se prične s slovesno peto sveto mašo ob 10. uri, ki se bo darovala v domači farni cerkvi sv. Jožefa. Takoj po končani službi božji prične se kosilo (banket) v "Slovenia" dvorani. Po banketu nastopijo razni govorniki. Zvečer se vrši domača zabava istotako v "Slovenia" dvorani. , Ker je željt^čJanstva društva sv. Jožefa, da se ta redka slavnost kolikor mogoče na najslav nejši in najsijajnejši način praznuje, ?ato se tem potom vabi na to slavnost vsa slovenska društva v Jolietu, kakor tudi vsa društva K. S. K. Jednote iz bližnjih mest, kakor Rockdale, Aurora, Chicago, Svouth Chicago, Waukeganj l^a Salle, Bradley, Summjt ^njlrugih bližnjih krajev. Ravno taTco se vabi vse cenjene glkvhč uradnike in uradnico K. S. K. Jednote, da nas razveselijo z njihovim pri hodom, ter tako pomagajo do pomembnejšega praznovanja 35 letnice našega društva. Rojstno melto K. S. K. Jednote vas vabi in vam kliče: Pri dite v kolikor mogoče velikem številu, da tako z radostjo in veseljem škupaj praznujemo velepomemben dan, ki naj bo v čast in ponos društvu sv. Jožefa, št. 2 in K. S. K. Jednoti. Torej na svidenje! Pripravljalni odbor. VELIK DAN K. S. K. J. V CHICAGU. Predsednik shoda je vrlo govornico, ki je tako navdušeno govorila zahvalil, navzoče je pa prosil, naj si vzamejo njene lepe besede k srcu. Kot naslednja govornica je nastopila tajnica društva sv. Ane, sestra Antonija Denša, ki je navzoče pozdravila v imenu društva. Nato je nastopil v imenu društva sv. Martina, K. S. K. Jednote brat Louis Nezemer in je apeliral v lepih besedah, naj Slovenci pristopajo v to najmlajše društvo v naselbini, ki lepo napreduje in je tudi pri centralizaciji. Zatem so prišla na vrsto druga katoliška društva. Najprvo je govoril predsednik društva sv. Jurija, brat Anton Banich, ki je v jedrnatih besedah čestital društvam K. S. K. Jednote in Jednoti, in je povedal, da smo člani in članice raznih katoliški^ društev vsi bratje in sestre, ter je navduševal rojake, naj delujejo krepko naprej za katoliška društva in organi zacije. Za slovensko podporno društvo sv. Mohorja je nastopil brat Louis Zelezriikar, predsednik, ki je občinstvo pozdravil v družbenem imerfli in čestital društvom K. S. K. Jednote za tako živahno delovanje za svoja društva in jedhoto. V imenu društva sv. Ivana je nastopil • brat Andrew Glavach, ki je v zbranih .besedah čestital društvam in K. S. K. Jednoti k napredku ter je navduševal navzoče, naj ne odnehajo, ampak naj delajo krepko naprej še za večji napredek. Kot zadnji govornik pa je bil pozvan k besedi jednotin organizator brat Leo Mladich. Ta je nastopil ves navdušen kot vedno za katoliško stvar in je [povedal marsikaj zanimivega iz 'svojih skušenj, ki jih je doživel po naselbinah. Krepko in odločno je povdaril, da vsega slabega in grdega življenja med Slovenci je kriv g&i umazani protiverski tisk. Ta je uničil naš narod, da je po enih naselbinah padel na nivo brez-verskega življenja. Slabo brez-versko časopisje ne uničuje samo sldvenskih očetovln mater, ti uničujejo in tirajo v moralno propalost tudi bodoči slovenski narod, našo mladino! Kar se vi pa še vse one, kateri še db, sedaj niste poskusili kupovati pri nas. Imamo in razdajamo še darila, katera so bila namenjena zastonj od prenovitve. * PRIDITE sedaj, leo je čas za nakup posteljnih oprav, oprave za sobe, raznih modernih setov (Sut's), Rugs, Linoleum, itd. In kaj pa lepi otročji vozički? Ali nimate sinčka in hčerke, za katere mora biti lep voziček? Ne pozabite, da vse to lahko .dobite pri nas za dober kup; vselej vam bomo hvaležni, vi pa boste z nami zadovoljni. „ N Za obilen poset se priporočamo: A. Grdina & Sons TRGOVINA S POHIŠTVOM IN POGREBNI ZAVOD. Glavna prodajalna: 6019 St. Clair Ave. Cleveland, Ohio. \ PODRUŽNICA V COLLINWOODU. 15301 Waterloo Rd. Telefoni so v službi dan in noč: Randolph 1881, Randolph 4550, podruž. Eddy 5849. P.'S. Voščimo vam vedele velikonočne praznike! a JOSIP MODIC 1033 East 62nd St. Cleveland, O. Teiefon: Randolph 7386. SLOVENSKA GROCERIJSKA TRGOVINA. t i> O O <> o o Vedno sveže blago po nizkih cenah. Naročila rastva- žam na dom. , ■ £ 0 1 V i> O Vaem cenjenim odjemalcem želim prav veaele in zadoyoljne velikonočne praznike! Prav veaele, zadovoljne in blagoalovljene velikonočne pravnike želim vaem mojim cen j. odjemalcem! Pridite si ogledat mojo veliko zalogo spomladanskih oblek za moške, mladeniče in dečke! Posebno se priporočam starišem, ko boste rabili nove obleke za vaše sinove prvo-obhajance. JOHN GORNIK Najstarežša slovenska trgovina z oblekami za moške in dečke. " 6217 ST. CLAIR AVE. CLEVELAND, OHIO. g § b g to i p g I s Edina jugoslovanska trgovina* Z MOŠKO IN DESKO OBLEKO * ^ v Chisbolm, Minn. želi vsem cenjenim odjemalcem ▼asale velikonočne praznike! BALKAN CLOTHING STORE 221 W. Lake St. CHISHOLM, MINN. Michael Baich, lastnik. Phone 48. (Nadaljevanje iz druge strani.) to je naš dan! V K. S. K. Jed-noti se bomo narodno združili, ojačili in bogato oborožili proti vsakemu zmaju, kateri bi se hotel norčevati iz naših verskih svetinj. Sadovi naših zaslug se že kažejo, mi vstajamo, a sovražnika je strah! Svita se, kje je pravica, ljuflstvo spoznava! Naprej po poti, katera so si začrtala naša krajevna društva! Naprej za večjo katoliško organizacijo in pa tudi naprej za tako nam potreben katoliški dn<#nik, da nam bo mogoče s to sfetilko posvetiti v najbolj temna kota slovenskih naselbin, da bodo še drugi spoznali," kaj se dogaja tam, kjer gospodari še samo (turško) ali bi rekel novomodno današnje časopisje takih svobodnih idej, da je človeka sram jih prijeti v roke. Dolžnost naša je, da vsi delamo! Delajmo pa na vseh • straneh in prilikah, saj tako so delali tudi naši nevidni in zapeljani rojaki, oni so delali v slepoti, mi pa vemo, da delamo prav, vemo, da delamo za versko, kakor tudi narodno blagostanje vseh. Torej: Naj živi K. S. K. Jednota! In naj živi katoliški duh, naj se združi z našo katoliško Jednoto vse, kar še misli in čuti katoliško! Kar nismo dosegli doslej, še lahko dosežemo odslej! "S sobratskimi pozdravi, Anton Grdina, glav. predsednik K. S. K. J. (Burno živahno odobravanje je sledilo, ko se je prečitalo to pismo.) Nato je naznanil predsednik shoda brat John J. Jerič, da se^ daj se bo vršil slovesen sprejem novih kandidatov in kandida-tinj v K. S. K. Jednoto, katere bo sprejel brat Martin Kreme-sec, glavni porotnik K. S. K. Jednote, ki je eden izmed najstarejših pijonirjev ' chicaške naselbine. Pred sprejemom je še enkrat predsednik shoda ^ih naselbinah, pa poročajte v naše katoliško časopisje v enega ali drugega, da bomo videli, kaj je ameriška Slovenija* ob tej priliki storila za svojo mater K. S. K. Jednoto! Zdravi! "A. S.-E." * (Konec) Veliki dan K. S. K. Jednote v Steel ton, Pa. kratko nagovoril kandidate in kandidatinit' in jih opominjaliJP<^em je naatopjjo. 12 Jnelo ob-na dolžnosti, katere txtffb s'*tem £enih "deklic, ki so klanjajo ma- dnem sprejeli nase pri K. S. K. Jednoti. Ena izmed glavnih je ta, da boste odslej tudi vi naši novi bratje in sestre delovali z vso energijo za napredek naše matere Jednote. Mi vas sprejemamo in upamo, da boste 'prave žive veje našega velikega drevesa K. S. K. Jednote, ^ci bodo rodile nadaljni sad za našo Jednoto. Kakor ste videli, da so prišli k vam ti že dosedanji člani in članice Jednote ter vas privabili in pridobili za Jednoto, tako pojdite vi odslej med svoje prijatelje in prijateljice ter vedno in vse povsod agitirajte za večjo in močnejšo K. S. K. Jednoto. Ko boste prišli na prvo bližnjo sejo, postavite se s tem in pripeljite seboj novega člana ali članico na sejo. Ce boste delali tako, oziroma bomo delali vsi, potem je naši K. S. K. Jednoti zasiguran še večji napredek, kakor pa doslej. Bog vas živi! Nato se je vršilo slovesno javno sprejemanje, katerega je vodil brat Martin Kremesec. Za odrastli oddelek je bilo navzočih 64 članov in članic in kakor se je povedalo, dobilo -se je tudi za mladinski oddelek K. S. K. Jednote nad 40 članov, torej je bilo sprejetih v oba oddelka nad sto novih članov in članic. Lepo je bilo videti, ko je cela armada novih članov in članic dvignila svoje desnice, ter je z močnim glasom ponavljala prisego zvestobe K. S. K. Jednoti. Kaj takega ljudje še ne pomnijo. Po sprejemu se je izrekla zahvala vsemu občinstvu in vsem, ki so sodelovali, da se je Chicago tako junaško pokazala v borbi pridobivanja novih članov in članic v K. S. K. Jednoto. Nato pa se je shod zaključilo z molitvijo, kakor se ga je tudi z molitvijo otvorilo. Otvoritveno in sklepno molitev je oprevil brat Rev. John Miklavčič. Tako torej vidiš, dragi čita-telj, je Chicago proslavila Jed-notin dan. Kako ste ga po dru- Jednotin dan se je obhajal im jako lep način. Prva obletnic.. društva Vnebovzetja Marije Device, št. 181. Na nedeljo, dne 22. marca smo imeli ^ Celik in pomenljiv dan v Steeltonu. Ker je bil ta dan razglašen po glavnem predsedniku in po duhovnem vodji K. S. K. Jednote, da bi članstvo praznovalo Jednotinega pa-trona sv. Jožefa, zato se tudi steeltonska društva dvignila in obhajala ta dan na najlepši na čin. Označeno nedeljo zjutraj ob osmi uri smo prikorakali v cerkev pod zastavo K. S. K. Jednote, da ljubimo našo mater Jednoto in pa sveto vero. Sveto mašo so darovali naš domači župnik father Luka Gladek; tudi so ' imeli lepo pridigo; vspodbujali so zbrane, kaj je današnji dan ali Jednotin dan in kaj so tisti člani, ki ne iz-polnujojo Jednotinih pravil Pridiga je bila jako vplivna in globoko zamišljena. Ker pa je žensko društvo Vnebovzetje Marije Device, št 181 obhajalo svojo prvo' obletnico, je bil zvečer prirejen banket v korist cerkve; pozvani so bili tudi govorniki. Na ta banket so se rojaki in rojakinje tako obilno odzvali, da je bila šolska dvorana natlačena do zadnjega kotička. Po banketu je otvoritelj ali stoloravnatelj v kratkih besedah naznanil program; nato je nastopil naš vrli Louis Bratina 3 svojo pevsko armado, ki so peli več lepih slovenskih pesmi. teri Jednoti. Pri tej alegorični sliki je marsikatero oko poro-silo, tako lepo in hrabro so te deklice* nastopile. Vsa čast in priznanje gre zato našim Časti-tim šolski msestram, ker so te učenke tako lepo za nastop iz-vežbale in naučile. Nato je stoloravnatelj pozval k besedi našega gospoda župnika Rev. Luka Gladeka, bivšega duhovnega vodjo K. S. K. Jednote. Govornik je pOvdarjfl v krasnih besedah, kaj je katoliška Jrdnota in kaj so katoliška društva. Zbirati se moramo samo pod okriljem naše matere K. S. K. Jednote. V Šleeltonu bi ne smelo »biti ni enega Slovenca ali Slovenke, ki bi ne spadal k tej Jednoti. Ljudstvo je govorniku živahno odobravalo, stoloravnatelj se mu je pa lepo zahvalil. Zatem je bil pozvan k besedi naš vrli' mladenič J. F. Simo-nich, predsednik društva sv. Alojzija, št. 42. Čeravno je bil rojen v Ameriki, se ne boji z lepim slovenskim govorom javno nastopiti. Mr. Simonich jV tudi predsednik društva Srca Jezusovega in predsednik Slovenskega kluba fare sv. Petra. Govornik se je najprvo zahvalil društvu št. 181 za povabilo; zatem je pa jako na lep način razlagal, kaj je katoliška izobrazba in katoliška Jednota. Vabil je vse rojake za pristop v katoliško Jednoto, ako hočemo svojo mladino vzgojiti v pravem krščanskem duhu; priporočal je tudi, da naj gremo duhovnikom na roke v njihovem težkem delovanju; ako bomo to storili, bomo lahko dosegli svoj zaželjeni cilj pri župnijah in Jednoti. Ljudstvo je govorniku živahno aplavdiralo v znamenje priznanja. Zatem je govoril naš sosedni župnik Rev. A. Sirca; tudi ta je povdarjal velik pomen katoliške Jednote; kaj da imamo od nje in da je bila krasna ideja onih mož, ki so td Jednoto na katoliški podlagi ustanovili. Ako bi naša Jednota vedno ne držala svojih načel, bi jo že zdavnej imeli socialisti v svojih rokah; to so ljudje, ki ne spoštujejo domovine, ne vero, ne cerkve, ne duhovnikov, ne katoliške šole. Tudi Rev. Sirca je žel za svoj govor burno odobravanje. Potem je bil pozvan k 6čsedi Mr. Mike Matjašič, - ustanovnik društva sv. Alojzija, št. 42, ki nam je v jedrnatih besedah orisal, kaj so podporna društva in K. S. K. Jednota. Žal mu je pa danes za vse one ustanovnike našega društva, katerih danes ni več med živimi in za pokojnimi ustanovniki K. S. K. Jednote. Bog daj vsem skupaj večni mir! Ljudstvo je govorniku živahno odobravalo. Potem je bil pozvan na oder .\aš vrli mladenič in tajnik društva št. 42, Mr. Anton Težak. H-abro je nastopil in rekel: "Za govornika nisem baš pripravljen," ker je pa Mr. Težak izboren pevec, ga je stoloravnatelj naprosil, da naj zapoje najljubšo mu pesem. In res si je pozval še drugega mladeniča, Mr. Jakob Simoniča, ki sta lepo v due tu zapela, ono znano: "Očka me kregajo" itd. Občinstvo jima je navdušeno ploskalo. Zatem je bila pozvana Miss Mary Matjašič, odbornica mladinskega oddelka; ta nas je pa kar presenetila, ko je rekla, da imajo 100 mladih kandidatov in da še ne bodo mirovali, dokler ne pridejo vsi v našo Jed-notino armado. Omenila je, da so še mladi in nezmožni za Jed-notino delovanje, zato naj jim odrastli pomagajo. Nato se je stoloravnatelj mladi govornici zahvalil, ker nas je tako iznenadila s svojimi kandidati; ljudstvo ji je navdušeno ploskalo. (Konec prihodnjič) o Springfield, 111. — Na velikonočno nedeljo bo za nas spring-fieldske Slovence pomembni dan, prvič ker sveta katoliška cerkev obhaja Vstajenje Kristusovo, in drugič ker bo na velikonočno nedeljo deset let, odkar biva Rev. Francis S. Mažir med nami. Bilo je na velikonočno nedeljo, 1915, ko je gospod |ppnik Rev. Mažir' imel prvo_ Božjo službo v naši cerkvi. Med nastopno pridigo nam je razložil versko skrivnost vstajenja Gospodovega. Obenem nam je pa tudi na srce položil, naj bi se z isto nedeljo počelo vstajenje in novo življenje za župnijo sv; Barbare. Da njegove besede niso padale na kamenita tla, nam potrjuje zgodovina naše župnije v zadnjih deset letih. Že leta 1915 smo otVorili slovensko župnijsko šolo s svetnimi učiteljicami, a čez leto in dan so došle med nas šolske sestre Najsvetejše Krvi, katere še danes toli uspešno in z velikim blagoslovom delujejo v prid naših otrok. Leto 1918 je bilo velepomem-bno. Sezidalo se je krasno žup-nišče za $14,000, prejšnje žup-nikovo stanovanje se je pa pre-naredilo v samostan za naše sestre. Istega leta so se nakupile tudi zelo priležne lote in hiša, ki sedaj služi kot mežna-rija. Župnija sedaj lastuje celi kvadratni mestni blok, razun štirih lotov. Tako je prostora dovolj za bodoči razvoj in za stavbo novih poslopij. Ceste so tlakane, široki cementni troto-arji položeni, mestna voda, plin in elektrika je v vseh poslopjih. Vrednost cerkvenega posestva je narastla od $9,000, leta 1915 na $60,000 leta 1924. Vse je plačano, razun starega dolga v znesku $9,900, katerega je Father Mažir že oh nastopu našel, . Leta 1919 so prve tri učenke dovršile osmi razred naše iole, in sicer Clara Žaubi, Mary Potrebuješ in Mary Zupančič, med tem, ko je lansko spomlad že eneindvajset učencev sprejelo spričevalo zrelosti in certifikat za vstop v višje iole in akademije. Vse naše seatre-učltelji-ce imajo državne učiteljske iz- pite in certifikate, tako da ima s tem šola pravico javnosti, kar je za bodoč nas t naših otrok neizrekljivega pomena. Po izpo-vedbah članov mestnega šolskega sveta, ko jih nobeden ni naše vere, po izpričevalih dekliških akademij in mestne visoke šole,. Je naša slovenska dola glede uspeha v pouku nrf najvišji stopinji, tako da kljub revščini glede šolskega poslopja in priprav, presega vse ljudske in župnijske šole v Spring fieldu/ Blagor starišem, ki to uvidijo ln pošiljajo svoje otroke v to šolo! Verski odpadniki in narodne izdaj ice pa silijo svojo ubogo deco v šole, kjer jih učitelji in ameriški otroci nazivajo s "Hunks,' 'to je Huni roparske armade ^Atilove. Lep priimek za našo ubogo slovensko deco! Toda kaj hočemo, V *> **> »> »A* *A> » > * žujemo z nepopisnimi žrtvami in težavami, a*z nad vsem častnim vspehom. Nepopisne in neizrekljive vrednosti je, kakor povsod, a še osobito pri nas, naša slovenska župnijska šola. O -tem bliščečem biseru ameriških Slovencev, o tem prežlaht-nem zakladu naše svete cerkve v Ameriki, pač vsakdor zna, da je župnijsko šola naj prva ter ima prednost celo pred cerkvijo, l^aj bi pomagala najkrasnejša cerkev ljudstvu, ki je danes še katoliško, ako bi pa za versko vzgojo otrok nihče ne skrbel? Stara Avstrija nam je dovolj jasen vzgled. Kar je drevesnica za sadonosnik, to je šola za župnijo. ' osem let zvesto in stalno ob strani stojita naša občespošto-vana cerkvena ključarja, Anton Zaubi in Jožef Zupančič. Mirno, zastopno in vzajemno sodelujeta ž njim v prid cerkve, šo- [ vodom prihodnjih okrajnih volitev. Zborovanje se je vršilo $ najjepšem redu in slogi. Med kandidati za pomožnega okrajnega nadzornika (Supervisor) je bil tudi naš rojak Anton Oberstar iz Rockdale, ki je dobil 88 glasov; Peter Kranz je dobil kot kandidat za konstab-lerja 137 glasov. —Pri družini Mr. in Mrs. John Zlogar na 1514 Cora St. sta se dne 23. marca pridružila novorojena dvojčka, sin in hčerka. Mnogo sreče in zdravja, ponosnim starišem pa naše iskrene čestitke! —Poroča se, da je bil mladi Josip E. Kuhar sin ugledne družine iz Rockdale, ki je lani Gospodu župniku Mažirju že dovršil J. T. višjo šok) — iz- bran izmed 17 drugih kot mojstrski rokoborec na illoinški univerzi v Chicagu. Na takega fanta syio Jolietčani lahko ponosni ! —Tukajšnji "Speed Boys" le in naroda. Za njuno stano- mladeniški športni klub je dne vitno zvestobo je Bog oba bla- 22. marca v notranji žogometni goslovil s srečnim družinskim igri dosegel prvenstvo za cel življenjem ter z dobrimi in!Will okraj; dosegel je v igri 6 vzglednimi otroci. Sreča, zado- točk, Irvings športni klub pa voljnost, mir in blagoslov Bož- samo 2. Naši hitri fantje ji je očevidno doma v njunih (Speed Boys) imajo prvenstvo lepih modernih domovih. že od leta 1921, za kar jim gre Slovenci, vi pa pridite v obil- vsa in Poznanje. Sloven- nern številu na velikonočno nedeljo v našo cerkev. Šolski otroci bodo pri rani sveti maši ob sedmih zapeli slovensko velikonočno pesem, pri sveti maši ob devetih pa angleške. Pri veliki maši ob desetih bo cerkveni zbor zapel po^ latinsko. Tako bomo z našim župnikom vred vsi v veselju in radosti obhajali desetletnico njegovega« bivanja in delovanja med nami^ Poročevalec. ski igralci tega kluba so: J. Gregorich, J. Stimac, Smoli^h in John Zivetz, ml. —Mladi Edvard Simonich je igral s člani Joliet Central Athletic Association, ki so dosegli prvenstvo Will-Grundy okraja v košarčni žogometni igri. Čestitamo! Jolietski opazovalec. -o--' POZOR KRAJEVNA DRUŠTVA! Tiskarna "Ameriške Domovine" je nabavila in založila večje število vplačilnih knjižic za društva K. S. K. Jednote. Te knjižice sq zelo prikladne in najbolj priročne, kar smo jih še kdaj imeli: Narejene so za šestletno vplačevanje asesmen-ta. Z njimi bo tajnikom mnogo dela prihranjenega ;,pišite označeni tiskarni po brezplačen vzorec. ' Cene novih vplačilnih knjižic so sledeče: . 25 iztisov stane — 50 iztisov stane 100 iztjpov stane 200 iztisov stane 300 iztisov stane 500 iztisav stane 1,000 iztisov stane* Naslov, tiskarne je: "Anyjri ška Domovina/' 6117 St Clair Ave., Cleveland, Ohio. -g-:— 5 LETNICA .SLOVANSKE BANKE V CLEVELANDU, O 2e več Iptflhiate čitali in videli v našem listu kakega oglasa L ke za izbiranje kandidatov po- kar na celi strani, kajti tako JOLLETSKE VESTJ. —Rojak Stefan Kosutich, stanujoč na 1004% Eastern Ave. je dne 22. marca vložil prošnjo pri mestni policiji za iskanje njegovega 16 letnega sina Štefana ml. Navedenec je že več let obiskoval Loyola češko ■ semenišče v Leslie, 111. Pred nekaj dnevi so ga zalbtili, ko je v spalni sobi kadil cigareto, nakar so mu naložili malo kazen. To je pa dečka tako prestrašilo, da je pobegnil iz šole in prišel semkaj v Joliet. Ker se je pa njegov oče med "tem drugam preselil, ga ni mogel sin najti. Ljudje menijo, da se je napotil v Chicago. —Okrajni" zastopniki države Illinois so te dni pregledali nove iavne kaznilnice v svrho do-enja kredita $1,000,000 za gradbo nove kaznilnice. ■ —Dne 19. marca se je vršila J konvencija republikanske stran- veliki oglasi so pri nas bolj redki. Na šesti strani današnje izdaje citate nekaj redkega in W-sebnega iz naša ameriške slovenske metropole (Clevelanda); lepo Zgodovino in krasno poročilo prve, edine in največje slovenske banke v Ameriki (The North American Banking & Savings Co.), ki je povsem v slovenskih rokah. Ta pristno ameriški slovenski denarni zavod je obhajal te dni 5 letnico svojega obstanka. Kaj je v teh kratkih letih dosegel, lahko raz-vidite iz številk. - Velik uspeh! Čestitamo! The North American Banka je bila ustanovljena baš pred 5 leti (3. aprila, 1920), z $187,-500 kapitala in rezervnim skladom. Vsled jako previdnega gospodarstva, dobrega, umnega in praktičnega vodstva si je označena edina in največja slovenska banka v Ameriki pridobila splošno zaupanje med našimi rojaki. Tekom pet let so njene vloge narastle na $3,211,-522.87 ali okroglo za dva tisoč odstotkov! kar je najboljši dokaz solidnega poslovanja in postrežbe. Označeni banki, kjer ima tudi naša K. S. K. Jednota naložen svoj svoj denar *(za konvenčni sklad), povodom, njene petletnice obstanka iskreno čestitamo in želimo, da bi njene vloge čez pet -let narastle na $10,000,000. Tedaj bomo pa priobčili kar dve strani oglasa! -K)—- LEP NAPREDEK SLOVENSKE POSOJILNICE V CLEVELANDU, O. Geslo: . "Zrno do zrna pogača, kamen do kamna palača," so si mislili pred osmimi leti usta-novniki naše slovenje posojilnice (The International Building & Loan Association) v Clevelandu. In niso se varali! To podjetje 'se je pričelo s par stotaki; danes je pa narastlo že nad milijon dolarjev! V pol strani obsegajočega oglasa na osmi strani razvidite iz prvega četrtletnega finančnega poročila sedanje stanje,- gotovo največje slovenske posojilnice v Ameriki, do kakega uspeha je danes dospela. Njeno imetje, oziroma vloge in drugo znašajo $1,217*424.15. Navedena posojilnica plačuje po 5 odsto'obreeti na hranilne vloge. Na stotine in stotine naših ror jakov vam lahko priča in dokazuje, da se imajo zahvaliti samo slovenski posojilnici, da so danes lastniki svojcih lastnih domov in hiš. K temu jim je pripomogla naša slovenska posojilnica. Ce si mislite zgraditi stoj lasten dom, obrnite se na označeno posojilnico; tam boste dobili vsa potrebna pojasnila in tudi označena posojilnica vam bo šla pošteno in rada na roke. Protest. y številki 50 "Glas Naroda" z dne 9. marca je bil priobčen iz Barbcrtona, O., dopis, katerega vsebina so bile spretno izražene polresnice. Čitateljem/ ki ne poznajo naših razmer in delovanja našega župnika, Rev. Father Bombacha, so morale zvijačne opazke in zavijanja v dopisu dati pač čudne pojme o vodstvu in življenju v naši župniji. Ni naš namen za enkrat spuščati se V%osebnost; pač pa si štejemo v dolžnost, kot fara-ni, ki smo se dali vpisati za ude naše lastne $Upnije in jo kot taki podpiramo in vzdržujemo — njeno dobro ime braniti na gentlemanski način, ga ohraniti in večati med rojaki širom Amerike. £ato izjavljamo spodaj podpisani, 1. da kot vzdržujoči farani, k? se zanimamo za obstanek in razvoj naše mlade župnije, popolnoma odobravamo vpeljavo reda v župnijskih zadevah;- 2. da smo popolnoma v soglasju z vodstvom fare glede načina za vzdrževanje tega reda, in dajemo našemu župnilfu Rev. Father Bombach-u popolno zaupnico. Kakor Že gori omenjeno, ni naš namen za enkrat spuščati se v kako osebnost, dovoljujemo si le svetovati vsem tistim, ki skušajo na lažnjiv način v slabo luč devati našega priljubljenega župnika Rev. Father Bombach-a, da naj ne skušajo več kaj takega storiti, ker sicer bi .nas primorali, da bi drugikrat kaj več in bolj resno spregovorili. Vas pa, gospod župnik, prosimo, da si ne jemljete preveč k srcu slične napade; imejte zavest, da farani so z vami. Barberton, O., 27. marcA, 1925. . Podpisi: Mathew Mihelčič, Frank Sega, Joseph Lekšan, Johrf Sega, Steve Somrak, John Vujovič, Jacob Casserman; Mihael Pristov, Paul Palčič, John Lintol, Alojz Kalčič, Joseph Sega, Jacob Sabec, Anton Okolish, Alojz Shemrov, J. Otoničar, Frank Skerl, Anton Ozbolt, John Zeleznikar, John Rupert, Stefan Trenta, Joseph Hiti, Joe Lukežič, John Stopar, John Uj-čič, Louis Bruss, Anton Gradi-šer. Opomba: Naj zadostujejo za enkrat ti podpisi. V prihodnje, ako bi se Še kateri postopil* ob-rekovati našega gospoda župnika, je pripravljena protestirati cela fara. Velika noč v Nišu. Piše Dr. T. M. Praznik slave- in veselja, praznik prvih pomladnih dni je zopet tu. "Kako je bilo lani v tem času doma prijetno! In letos moram biti tako daleč od doma," mi je potožil mlad vojak. "Koliko bi dal, da bi smel Vsaj za par dni domov, pa ne gre. Tako bodo samo moje misli hitele čez hribe in doline v slovensko planinsko vas . . ." Da, kdor je živel kdaj v tujini — teh je sedaj po svetovni vojni premnogo — ta ve, kako je težko hiti človeku, posebno mlademu, neizkušenemu vojaku, v prazničnih dheh med tujimi, ljudmi v, tujem svetu, kjer ni božajoče roke matere, ne smehljajočega se obraza sestre, ne pirhov in ne potic, ne prijateljskega razgovora s sosedi. Hladni obrazi, stroga povelja predstojnikov, tu ni mesta srcu in ljubezni. Se blagor tem, ka* teri se nahajajo v kraju, kjer je katoliška cerkev, katoliški duhovnik. Ti vsaj tuintam lahko obiščejo njega, ki jih vabi k sebi, potožijo svoje težave duhovniku in čujejo tolažilne besede in olajša se jim pri srcu; zopet gredo z novim pogumom na vsakdanje opravilo. Kako težko je šele onim v krajih, kjer ni ne katoliškega duhovnika, ne cerkve, kjer živijo in služijo raztreseni med tujci po veri in ne čujejo tola-žilhe besede. Takih je mnogo več kot prvih. Niški apostolski administrator g. Hrdy ve dobro, kako težko je v tujini, zato je cel marec pripravljal, da preseneti ni-ške katoličane domačine in vojake iz daljnih krajev. Ni lahka služba duhovnika v teh razmerah; daleč, 50 |n več kilometrov na okoli nobenega tovariša. Katoličani raztreseni po celi pokrajini; tu eden prosi, da naj pride krstit dete, tam leži drugi na mrtvaški postelji; kraji brez železnic in brez prometnih zvez. Katoličani tu vedo ceniti požrtvovalnost svojega dušnega pastirja in ga spoštujejo, in tudi pravoslavni se čudijo neumorni delavnosti katoliških duhovnikov. Zidarji so nanovo očistili in pobelili cerkveno poslopje, slikar je par dni krasil stene, nanovo so namestili sveti križev pot; skratka, cerkvica je dobila praznično lice. Prišel je Veliki petek. V cerkvici je bil pripravljen božji grpb, preprosto sicer, vqpdar lepo. Preti njim sta stražila dva vojaka. Prihajali so obiskovat? cerkvico katoličani, prihajali i pravoslavni. V posebno velikem številu so se odzvali vojaki. -Z oficirji na čelu je prihajala Čate za četo; drug ja drugim so pripogibali kolena pred Kristom na križu na tleh, pred božjim grobom, in molili: in misli so mislile na dom. > Na Veliko soboto dopoldne se je zopet oglasil zvonček. Nič manj, ni učinkovalo na duše prisotnih njegovo zvonenje, kot gromki glas zvonov-velikanov na vernike v cerkvah tam v domovini. Zvečer ob 6. je pričela slovesnost Vstajenja. Cerkev je bila nabito polna: elegantno oblečeni meščani poleg siromašnih vernikov iz predmestij., vojaki poleg civilno oblečenih. In vendar so še prihajali novi, kljub dežju, ki je kot nalašč stavljal na preizkušnjo hiške katoličane. Prestali so jo dobro, prišli so v velikem številu. Komandant divizije je poslal svojega zastopnika, mestni župan je odredil za vzdrževanje reda pri procesiji; pokazala sta nejvečje spoštovanje do katoliške vere. Zali bog je. bil prehud dež, pa se procesija ni mogla vršiti v takem obsegu, kot je bilo nameravano. Sla je samo okrog cerkve. Ves -čas slovesnosti je lepo pel cerkveni pevski zbor, vendar vse lepše, vse bolj slovesno je zadonela slovenska velikonočna . pesem iz grlN vojakov, ki so peli na dvorišču. In na obrazih je sevala velikonočna sreča in veselje. Na Veliko nedeljo se je nebo zjasnilo. Prekrasno jutranje solnce je izšlo izza ozelenelih hribov, zhiskrila je rosa na livadah, priklonile so se prve^ pomladne cvetke. Zopet so hiteli katoličani v svoj dom, da se je napolnil le prekmalu in so pozneje došli morali ostati na dvorišču. Vojaki so imeli zjutraj svojo sveto mašo .v vojašnici — daroval jo je vojaški duhovnik g. Lovrič, vendar so se tudi dopoldanske svete maše v cerkvi vdeležili v velikem številu. Tiha molitev navzočih se je spajala -S slavnostno pesmijo pevskega zbora in hitela v nebeške višave. Zopet so zapeli vojaki par velikonočnih pesmi z vsem občutkom. Med sveto daritvijo je igrala tudi vojna muzika. Vse tako- slavnostno, vzvišeno, segajoče do dna srca. Bil je dan sitče in Vstajenja za dušo. Omenil mi je po sveti maši pravoslaven Srb: "Kako mora biti šele v vaši domovini lepo v" teh dneh, ako je že tu tako krasno!" , • S tem pa še ni končal glavni praznik za . niške "katoličane. Kakor za Božič, tako nas je 4 za Veliko noč gospod administrator Hrdy presenetil z igro, v katero je on vložil vse svoje moči, mnogo časa in pa potrpežljivosti, da'igralce — v tem slučaju igralke — čim bolje pripravi in nauči. Igrala so dekleta in sicer igro "Mučenice Kristova, oprosti mi!" Vzeta je iz tretjega stoletja, iz časov preganjanja kristjanov. Dekleta in otroci, katerih stariši žive že od nekdaj v Nišu, in zopet drugi, kateri so' prišli .nedavno v Niš, iz raznih krajev naše domovine, so nastopili brez bojazni, igrali s srcem in navdušenjem, z znanjem in spretnostjo, katere človek ne bi pričakoval. Trud gospoda odministratorja je rodil obilen sad. Zalibog je bila dvorana, bolje reči soba mnogo premajhna, da bi mogli vsi biti navzoči. Tako' se je dovršil glavni praznik le prerano. Poživil je vero v srcih navzočih, vlil nove tolažbe, navdušil za nadaljne delovanje, pokazal je, da niški katoličani delujejo tudi na prosvetnem polju in to z dobrim uspehom. Toda pravega, re^ smotrenega dejfi v takih krajih biti ne more, dokler šc ne poveča število duhovnikov. Sprožati kako idejo je ena stvar, isto izvršiti, je pa zopet druga stvar. Nekateri ljudje si izposojujejo sitnosti, mčd tem ko drugi čakajo, da jih jim sosedje mečejo čez plot. j 9! 9-i 01 i 9! % 05 0! T i Glavnemu odboru K. S. K. Jednote, vsem društvenim uradnikom ter članstvu širom Amerike ČASTITAMO na krasnem napredku, ki ga je imela K. S. K. Jednota tekom zadnjih mesecev ter VOŠČIMO vsem skupaj zdrave in vesele VELIKONOČNE PRAZNIKE! Slovenska unijska tiskarna Ameriška Domovina , 6117 St. Clair Ave. CLEVELAND, O. V g B B B S g B B B B £ £ m B B g B NAZNANILO in, ZAHVALA S tužnim in žalostnim srcem naznanjamo vsem prijateljem in znancem žalostno vest, da je nam preminula ljubljena mati Helena Lavtar ' dne 6. februarja, 1925 previdena s sv. zakramenti za umirajoče. Mcojna se je narodila 14. septembra, 1867. v Dolenji vasi, fara Selca na Gorenjskem. V Chicagi je bivala okrog 25 let. Dolžnost nas'veže, da tem potom iskreno zahvalimo društvo Krščanskih mater in žena, katerega članice so pokojno obiskovale, ko se je nahajala na mrtvaškem odru. molile za nien pokoj, ss udeležile pogreba, in hvala za darovane sv. maše. Istofako 'najlepša hvala ženskemu podpornemu društvu Marija Pomagaj, št. 78. K. S. K. J. za obiske, ko se je pokojna nahajala na mrtvaškem odru, za darovani venec in za v?e drugo, kar so storile članice in odbornkc omenjenega društva ob tej priliki za pokojno. — Oba društva lepo zahvalimo za pogrebnice in vse, kar sta storila ob tej priliki. Vse sorodnike, ki so obiskali pokoino, se udeležili pogreba ali pomagali na kakeršcnkoli način prav prisrčno zahvaljujemo. Dafic najlepše zahvaljujemo Rev. Leo O. F. M. pomožnega župnika cerkve sv. Štefana za obiske in podeljene sv. zakramente za umirajoče in lepe pogrebne obrede. Najlepše zahvaljujemo tudi vse one, ki so se udeležili pogrebne sv. maše in pogreba, kakor tudi vse one, ki &o v tako velikem številu prihajali kropit pokojno, ko je ležala'na mrtvaškem odru. Vsem najlepa hvala. Vi, pokojna mati pa, ki ste dokončali to zemeljsko pot in odšli v večnost po svoje plačilo, spite mirn« v Gospodu in spočite se v Njem, da boste s krepostjo vstali, ko Vas obudi angeljska tromba za večno življenje! Mi pa sc bomo Vas spominjali v molitvah! Žalujoči ostali: Frank, Floric in John, sinovi; Kose in Anna Lavtar, sinahe. Chicago, lil., dne 14. marca, 1925. 1 SLOVENSKA MLEKARNA r i NORWOOD DAIRY i J. Klauzer, lastnik 1172 Norwood Rd., Cleveland, O. j Razvaža na dom garantirano, vedno sveže in čisto j mleko. Slovenske gospodinje! Podpirajte domače P I podjetje! ' Voščim vam prav zadovoljne in vesele j velikonočne praznike! _ P P iT F r ** P * «U>JU za K. S. K. Jednote! K. S-. K lednota Ustanovljena v Jolietu, IUL4 dne 2. aprila 1804. Fnkorporirana v Joliatu, __ dne t2- Unuarija, 1898. GLAVNI URAD: 1004 N. CHICAGO ST, JOLIET, ILL. Solventnoat aktivnega oddelka znaša 100.18%: solventnoat mladinske;« od-delka tnala 121.43% Od ustanovitve do 1. marca, 1925 znaša skupna izplačana podpora $2,464,630.00. GLAVNI URADNIKI: Glavni predsednik: Anton Grdina, 1053 Bast 62nd St., Cleveland, Ohio. I. podpredsednik: Matt Jerman, 332 Michigan Ave, Pueblo. Colo II. podpredsednik: Anton Skubic, P. O. Aurora, Minn. III. podpredsed.: Mrs. Mary Prisland, 1034 Dillingham An. Shehovgsn. WU Glavni tajnik: Josip Zalar, 1004 N. Chicago St., Joliet. IU Pomožni tajnik: Steve G Vertin, 1004 N. Chicago St., Jollat IU Blagajnik: John Grahek, 1012 N. Broadway, Joliet, III Duhovni vodja: Rev. J. J. Oman, 3547 E. 80th St., Cleveland, Ohio. • Vrhovni zdravnik: Dr. Jos. V. Grahek, R. 303 Amer State Bank Bldg 800 Grant St at Sixth Ave., Pittsburgh, Pa. # NADZORNI ODBOR- Frank Opeka, 26— lOtfc St., North Chicago, IU John Jerich, 1849 W. 22nd St., Chicago, HI. John Germ, 817 East "C" St., Pueblo, Colo. John Zulich, 16301 Waterloo Rd., Cleveland, Ohio V Martin Shukle. 811 Ave "A", Eveleth, Minn ' ' • 1 POROTNI ODBOR: John R. Sterbentz, 174 Woodland Ave., Laurium, Mich. Martin Kremesec, 2004 Coulter St., Chicago, III. Frank Trempush. 42—48tb St., Pittsburgh, Pa. PRAVNI ODBOR John Dechman, Bo* 529 Forest City, Pa. John Murn, 42 Halleck Ave., Brooklyn, N. V. John Botkovlch, 1201 So. S. Fe Ave, Pueblo, Colo. UREDNIK "GLASILA K. S. K. JEDNOTE": Ivan Zupan. 6117 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio. Telefon: Randolph 628 Vsa pisma in denarne zadeve, tikajoče se Jednote naj se pošiljajo ns glavnegs tajnika JOSIP ZALAR, 1004 N. Chicago St, Joliet, 111, dopise, društvene vesti, razna naznanila, oglase in naročnino pa — K. S K. JEDNOTE", 6117 St. Clair Ave, Cleveland, Ohio Vzrok smrti: rak v želodcu. Zavarovan za $1000. Pristopil k j kdaj pred Te zaupanja poln in na "GLASILO 9 [ESELE goslovljene veliko- nočne praznike želim vsem cen j. sobratom in sosestram K. S. K. Jednote! Naj nas letošnja Velika-noč v prenovljenem letu naše podporne organizacije navdušuje k še bolj marljivemu delovanju, dokler, ne dosežemo njenega popolnega Vstajenja! ANTON GRDINA, gl. predsednik K. S. K. Jednote. Cleveland, O. 8. aprila, 1925. iAV zadovoljne in vesele velikonočne praznike želim vsem gl. odbornikom, vsem odbornikom krajevnih društev in vsemu članstvu K. S. K. Jednote, tako tudi vsem prijateljem in znancem! JOSIP ZALAR, gl. tajnik K. S. K. Jednote. Joliet, 111., 8. aprila, 1925. i a 91 8 % 91 i a i 1 0. NASI BODOČI SHODI IN PRffiEMTVET Zopet imam poročati vesele vesti o naših krajevnih društvih. Dne 2. in 3. maja se bo vršil velik katoliški shod skupnih društev v Indianapolisu, Ind., to bo o priliki 25 letnice društva sv. Alojzija, št. 52. Dne 10. maja obhaja društvo sv. Jožefa, št. 2 v Jolietu, Ul., 35 letnico svojega obstanka; to bo za rojstni kraj naše Jednote velik dan. Dne 31. maja bo velika slavnost v Lorain, O., povodorrr20 letnice društva Marije Čistega Spočetja, št. 85 in v spomin Jed-notine 31 letnice skupaj z društvom sv. Cirila in Metoda* št. 101. Nadalje se bodo meseca julija vršile večje slavnosti v La Salle, 111. in v Waukegan, 111. 4 Vs«j ostaja društva, ki morda nameravajo letos prirediti kak shod, so prošena, da to kmalu javijo na glavni urfid ali pa meni, da na ta način glavni urad pomaga društvom razdeliti pravi čas in da pomaga povabiti na vdeležbo tudi druga društva in uradnike, da bi se te slavnosti ne vršile v isti bližini naenkrat Vselej pa sd krajevna društva prošena, da se odzovejo na svojih rednih ali izvanrednih sejah, ko prejmejo vabilo od enega ali drugega sosednega društva. Vselej naj se vabilu odzovejo s korporativno vdeležbo, če le mogoče, kajti roka roko umije. Le na takih shodih in sestankih se boste razvedrili in ojačili, ip v tem bomo vedno našli pravi napredek. S to novo odločitvijo, katero sem prejel 4. aprila iz Loraina, da se bo slovesnost.vršila šele 31. maja, ne bomo imeli nobenega ■sestanka dne 12. aprila, Her ta dan bo velik cerkveni praznik (Velika nedelja). Cenjeno članstvo naših društev v Lorainu naj torej to vpošteva, da pridemo dne 31. maja vsi' v Lorain ANTON GRDINA, glavni predsednik. IZ URADA GLAVNEGA TAJNIKA NAZNANILO ASESMENTA 4-25, ZA MESEC APRIL, 1925. Imena umrlih članov in članic. * Zaporedna št. 16. 15466 LO.UIS ZORKO — Star 45 let, član- društva sv. Jožefa, št. 41, Pittsburgh, Pa., umrl 3. februarja, 1925. Vzrok smrti: alkoholizem. Zavarovan za $1000. Pristopil k Jednoti 15. novembra, 1909, R. 35. 17. 7J50 JOHN JURESIČ — Star 64 let, član društva Vitezi' sv. Martina, št. 75, La Salle, 111., umrl 16. februarja, 1925. Jednoti 19. septembra, 1904, R. 53. 18. • 5013 PETER STERK — Star 54 let, član društva sv, Petra in Pavla, št. 88, Kansas City, Kans., umrl 12. marca, 1926. Vzrok smrti: srčna bolezen. Zavarovan za $1000. Pristopil k Jednoti 2. februarja, 1903, R. 44. 19. • 2113 HELENA LAUTAR — Stara 57 let, članica društva Marije Pomagaj, Št. 78, Chicago, 111., umrla 6. marca, 1925. Vzrok smrti: pljučnica. Zavarovana za $1000. Pristopila * Jednoti 24'. februarja, 1904, R. 47. 20. 10617 MARY LATIN — Stara 47 let, članica društva Marije Pomagaj, št. 147, Rankin, Pa.; umrla 24. februarja, 1925. Vzrok smrti: pljučnica. Zavarovana za $250. Pristopila k Jednoti 12. aprila, 1923, R. 45. Imena poškodovanih in operiranih članov in članic. ' Zaporedna št. 34. 23459 EDWARD MUTZ — Clan društva sv. Jožefa, št. 2, Joliet, 111., operiran 10. februarja, 1925. Opravičen do podpore $100. 35. 23088 RUDOLF PRUSS — Člani društva sv. Jožefa, št. 2, Joliet, 111., operiran 25. februarja, 1925. Opravičen do podpore $100. 36. 2180 ANNA STRUBEL — Članica društva sv. Jožefa, št. 7, Pueblo, Colo., operirana 8. februarja, 1925. Opravičena do podpore $75. 37. 17839 JAKOB ROM — Clan društva sv. Janeza Krstnika, št. 14, Butte, Mont., poškodovan 9. marca, 1922. Oprkvičen do podpore $250, za izgubo vida na levem očesu. 38. 25034 ALOJZU FLORE — Clan društva sv. Roka, št. 15, Pittsburgh, Pa., operiran 23. januarja, 1925. Opravičen do podpore $100. 39. 20925 FRANK DOMITROVICH, st. — Clan društva sv. Jožefa, št. 43, Anaconda, Mont., operiran 28. februarja, 1925. Opravičen do podpore $50. 40. 18816 JOHN IVANClC — Cjan društva sv. Florijana, št. 44, So. Chicago, 111., operijan 12. januarja, 1925. Opravičen do podpore $100. ., 41. 23621 PETER KRILICH — Clan društva »v. Florijana, št. 44, So. Chicago, HI., operiran 23. februarja, 1925. Opravičen do podpore $100. 42. 10483 URSULA TRATNIK -r- Članica društva sv. Antona, št. 72, Ely, Minn., operirana 24. februarja, 1925. Opravičena do podpore $100. 43. 10926 VICTOR RADOSEVICH — Clan društva Marije Sedem Žalosti, št; 84, Trimountain, Mich., operiran 3. novembra, 1924. . Opravičen do podpore $100. 44. • .. . , 3K»n 3247 MARIJA STRUMBEL — Članica društva Marije Čistega Spočetja, št. 104, Pueblo, Colo., operirana 15. februarja, 1.925. Opravičena do podpore $100. 45. 1 5934 MARY LAVRICH — Članica društva sv. Genovefe, št. 108, Joliet, 111., operirana 24. februarja, 1925. Opravičena do podpore $100. 46. 4072 MARY KADUNC — Članica društva sv. Genovefe, št. 108, Joliet, 111., operirana 2. februarja, 1925, Opravičena do podpore $100. 47. 13215 JOSEPH J. PESHEL — Clan društva sv. Jožefa, št. 112, Ely; Minn., operiran 16. februarja, 1925. Opravičen do podpore $100. ; 1 48. 11079 ROZALIJA STERK — Članica društva sv. Veronika, št. 115, Kansas City, Kans., operirana 20. januarja, 1925. Opravičena do podpore $100. 49. 5980 MARIJA MATOS — Članica, društva sv. "Ane, št. 123, Bridgeport. O., operirana 17. februarja, 1925. Opravičena do podpore $75. 50. 4070 MARY KAUCNIK — Članica društva sv. Ane, št. 127, Waukegan, 111., operirana 5. januarja, 1925. Opravičena do podpore $100. 51. 25462 FRANK MIKELSON — Clan društva sv. Cirila in Metoda, št. 144, Sheboygan Wis., operiran 11. februarja, 1925. Opravičen do podpore $50. 52. 10249 MARIJA JANXKOVIC — Članica društva Marije Čistega Spočetja, št. 160, Kansas, City, Kans., operirana 4. februarja, 1925. Opravičene do podpore $100. Izplačana onemogla podpora. Zaporedna št.'28. 13902 MARKO KOVAClC — Clan društva sv; Petra in Pavla, št. 91, Rankin, Pa., izplačali $50. . ti " T„ JOSIP ZALAR, glavni tajnik. - Johet, Ul., 28. marca, 1935. * ■o—....... 'Ksavcr Metko: Meditacija pred fcrižem. Ali se smem zgruditi v prah pred Teboj, Ti večne ljubezni in' neumljivega božjega usmiljenja presveto znamenje ? Ali se smem, nevreden pač, da se dotaknem z gorečim poljubom zemlje, ki si vsajen v njo, še manj vreden, da pokleknem na posvečeno to grudo; nevreden, da se Ti približa moja noga, ki je sledila tolikokrat grenkemu svetnemu veselju; nevreden, da diham v veličastni Tvoji bliži- ni, da govorim z Njim in molim k Njemu, ki visi na' Tebi v večni ljubezni in v nadzemelj-skem trpljenju ... Ali Bmem? Nevreden! Vem! In vendar prihajam t zaupanjem. Zakaj Usmiljeni, ki visi na Tebi it usmiljenja do mene, me vabi sam v nedoumni svoji dobroti. "Pridite k meni vsi,' ki se .trudite in Ste obteženi, in jaz vas poživim!" Aleluja! Hvala in čast Ti, Sin božji in Davidov kraljevi Sin! Glej, slišal sem Tvojo besedo in prihajam . . . O sv. Krit! Kdo se je zgrudil je bil varan v pričakovanju otroško vdanega srca? Kdo je pokleknil kdaj pred Tebe v duš ni žalosti tolažbe iščoč in je Vstal nepotolaien? Kdo se je oklenil kdaj Tebe odpuščanja proseč, a je odhajal izpred Tebe z vso težo in butaro grehov in zmot . . .? O na Križa svetem lesu Tr-peči, glej, nemirno je moje srce, na smrt zbegano. Zato sem se osmelil in prihajam k Tebi, miru in zavetja iščoč. Glej, bolna je moja duša in trpi. Zato se zateka k Tebi, k tolažbe in miru najglobljemu, neusahljivemu viru. Glej, strah me je v svetu in sveta, njegovega hrupa in šuma. Zato se zatekam v Tvoje varstvo, v Tvoj mir. O Ti, ki odjemlješ grehe sveta, odvzemi breme srca! O Ti, ki sušiš solze, potolaži trpečo dušo! O Ti, ki rosiš blagoslov v izobilju na svoje otroke, blagoslovi jo, da najde mir! O Ti, vir vse dobrote in vsega usmiljenja, usmili se, usmili se! . . . O Ti, za moje grehe Trpeči, ozri se milostno name, kakor si se ozrl poln usmiljenja na skru-šenega sotrpina ob sveti svoji desnici! Ne daj, da bi bil kakor levi hudodelnik, sovražnik svetemu Tvojemu Križu trpljenja! Ne daj, da bi ne bil deležen odpuščajočega Tvojega pogleda, ne velike cene Tvoje krvi in sladkega, oživljajočega njenega zdravila. Ne daj, o zame se Pokoreči, da bi se zlili čez me potoki jeze in proklet-stva, izvirajoči in kipeči zakrknjenim srcem iz tega večnega studenca vseh milosti . . . Ne daj, zame IJmirajoči!-Naj mi presune dušo do glo-bočin zadnji, najmilostnejši pogled iz umirajočega Tvojega očesa! Naj mi rani srce žarni odsev iz zevajoče rane božjega Tvojega srca! Prebode mi naj srce in mi ga naj prekvasi in napolni do vrha s sočutnim usmiljenjem, s kipečo ljubeznijo z neskončno hvaležnostjo. . . - In ko 1 se nagne k večeru tudi meni Veliki petek mojega življenja, mi dodeli po bridkem svojem trpljenju, f)o preliti pre-dragoceni svoji krvi in po nebeškem svojem usmiljenju — ne po večni svoji pravičnosti, ker kako bi obstal pred to? — da slišim tudi jaz sladki Tvoj glas: "Se danes boš z menoj v raju." --------- Hozana Ti, Kralj višav, Od rešenik moj,' moj Zveličar! Hozana Ti, ki prihajaš na prestolu svoje časti in svojega kraljestva, na plamtečih oblakih neba, v svetlobi večnosti, da me sprejmeš v večni svoj mir . . . Hozana Ti! . . . -o- NAPREDEK KATOL. CERVE t V AMERIKI. New Columbia model 140 New York. — Iz zadnjega iz-vestja "Christian Herald" se povzema štatistika, ki kaže, da je število pripadnikov raznih krščanskih organizacij v Ameriki jako narastlo. Tekom preteklega leta so dobile razne cerkve 590,000 novih članov. Izmed vseh je rimsko-katoliška cerkev v Ameriki najbolj napredovala. 220,000 članov ima več kot leto prej. Skupno število katoličanov v Ameriki znaša 16,022,964, to je, ljudi, ki redno obiskujejo cerkev in jo podpirajo. Od protestantovskih cerkev je najmočnejša metodi-stična, ki ima osem milijonov 700 tisoč članov. Za njo pridejo baptisti, ki štejejo 8,227,-000 članov, nadalje so luteran-ti, ki imajo 2,503,642 članov. Tekom zadnjih 30 let se je članstvo raznih cerkvenih ob-v Ameriki pomnožilo za procentov, dočim se je prebivalstvo pomnožilo lc za 80 procentov. ZliSTAVE, BANDERA, REGAXJJE in ZLATE ZNAKE xa dnfltra tefr Hane K. S. K. J. \ ; izdeluje EMIL BACHMAN 1107 S. Hamlin Are. Chicago, I1L rtUte po ceniki Delujmo močnejšo is večjo K. & K. Jednoto! POPOLNOMA ZNIŽANE CENE SAMO ZA DESET DNB Zaradi prevelike zaloge se bo ta krasni in pripravni Columbia inštrument prodajal z šestimi ploščami, 500 glasnih igel in čistilec za plošče ZA SAMO $39.50 Pošljite $5.00 z naročilom, drugo plačate, kadar blago sprejmete. 15 let poštene trgovine in splošnega zaupanja je najboljša garancija za vas, da boste pri nas pošteno in solidno postrežem, pa če pridete osebno ali naročite po pošiL Pišite po cenik od najnovejših slovenskih in drugih plošč, piano rol, Radio in za gramofone, kateri se vam pošlje brezplačno. Frank Cerne V 6033 St. Clair Ave. Cleveland, O. POSLEDICE NEPREMIŠLJENOSTI. Kakor poroča glavni poštni department Združenih držav, je bilo koncem fiskalnega leta, 30. junija, 1924, skupaj 19,238,548 pisem, ki niso bila izročena na določena mesta vsled pomanjkljivih in slabih naslovov. Denarja se je našlo v teh "mrtvih pismih" v znesku $125,997.59. Vseeno se je poštni oblasti posrečilo od te svote odposiljate-Ijem pisem vrniti $70,473.63; svote $55,523.96 pa nikakor ni bik) mogoče povrniti odpošilja-teljem pisem, ker niso označili svojega naslova na pismu. Se večje, svote gredo v izgubo vsako leto v nepremišljeno plačanih zdravniških računih od strani onih oseb, ki nočejo čuvati svojega zdravja. Dosti slučajev bolezni bi lahxko preprečili, .če bi pravočasno rabili splošno znano Trinerjevo grenko vino, najboljše želodčno zdravilo in okrepčilo. "Vsa moč mojega zdravja obstoja v Trinerjevem grenkem vinu," tako nam piše Mrs. Helen Zy-drik, Nanticoke, Pa. Prehlad in kašelj sta znamenje hude bolezni; vsled tega teh bolezni ne smete zanemarjati; vzemite takoj Trinerjev Cough Sedative. Za revmatiz em in nevralgijo je najboljše zdravilo Trinerjev. Liniment. Ce Trinerjevih zdravil ne morete dobiti v vaši sosedni lekarni, pišite naravnost na: Joseph Triner Co., Chicago, 111. * (Advertis.) NAD 20 LET že izdelujem HARMONIKE, ki so med vsemi drugimi izdelki priznane za najboljše. V izdelovanju harmonik sem torej dosegel najboljšo skušnjo in prakso. Da so moje harmonike v resnici najbolj znane in priljubljene, dokazujejo številna pohvalna pisma iz vseh krajev širom držav. V zalogi imam tudi najnovejše slovenske in druge . PIANO KOLLE in PLOŠČE ZA GRAMOFONE. Pišite po cenik. • Pri meni boste dobili vsak muzikalični inštrument, mali ali veliki, za nizko ceno. Blago razpošiljam po celi Ameriki. Se uljudno priporočam rojakom. ANTON MERVAR Music Store, 6921 ST. CLAIR AVE. CLEVELAND, OHIO. VELIKO NA DOBIČKU D. K. Geirgieff, Chilco, Idaho, piše: "Pošljite mi takoj tri škatlje Bolgarskega zeliščnega čaja. Jaz rabim ta čaj že več časa ter mi je v resnici kot čudodelno pomagal. Ta čaj je izborno sredstvo, če imate bolečine v želodcu, trebuhu, ledicah in jetrih.* Bolgarski želiščni čaj se dobi v vseh lekarnah; cena je 35c, 75c in $1.25. (Advertis.) FARMA NAPRODAJ. 80 akrov obsegajoča farma na.Willard, Wis., se proda po zelo zmerni ceni. Okoli 20 ak rov je 'Čiste zemlje, drugo še hosta, zelo veliko drv in lesa vsakč vrste ter mala hišica. | Vzrok prodaje, ker se je lastnik smrtno ponesrečil. Za natančnejša pojasnila se je obrniti pismeno pa: Peter Fortun 371 — 2nd Ave. Milwaukee, Wis. IZPLAČA SE zavarovati hiše, pohištva in avtomobile pri nas, ker ob fasu pogajanj za odškodnino se izkaže materi ničin« zlata vredna. J. KLEPEC AGENCY, Phone 5768 ali pa 2196-R. Insurance. Real Ebtate, Loans. 107 N. Chicago Street. JOLIET^ ILL. SEMENA. V zalogi imam najboljša vrtna, poljska in cvetlična semena. - Pišite takoj po brezplačni semenski cenik. Blago pošiljam poštnine prosto. MATH. PEZDIR Box 772, City Hall Sta. Naw York, N. Y. 1920-1925. Dvojna pomoč. Veliko bank je v našem mestu Clevelandu, a menda nijed-na nima tako ugodnega položaja kot ga ima naša The North American Bank. Kakorhitro smo namreč ustanovili našo Slovensko Banko The North American Bank. smo zagotovili našim rojakom dvakratno pomoč. Predno je bila naša Banka ustanovljena, je bil vsak rojak odvisen od tujih bank. \ Sel je vprašat za posojilo, včasih ga je dobil, včasih pa ne, kakor je bilo. Kadar so bili malo slabši časi, da se je nabiral denar na tujih bankah, so dovolili posojila. Kakorhitro pa se je odprla industrija, se niso brigale za majhna posojila, ki neso k večjem kak poldrugi procent ali dva in so posojevali rajši kar po stotisoč industrijalnim podjetjem, kjer je bil dober zaslužek. Z ustanovitvijo naše banke The North American Bank pa smo takoj odprli vrata vsem našim rojakom, ki so gradili ali: kupovali domove. Dovoljevali | smo posojila in danes je nad I milijon dolarjev posojenih na naša posestva — enim manj, dragim več, kakor je bila cenitev in pa postrežba. To je bila torej direktna pomoč od naše Slovenske Banke. A pomagali smo še drugače — to je indirektno. Kaj se to pravi, bomo kmalu videli. Dokler ni bilo naše banke, so tuje banke mislile: če damo ali ne damo. je vsejedno, ker drugam itak ne morejo iti ljudje kot k nam. Ko smo pa odprli vrata naše Slovenske Banke The North American Bank, so začele tuje banke takoj vpoštevati in spoštovati naše rojake. Mislile so: če ne damo mi, pojde tje, v svoj zavod, pa ga izgubimo za vselej. In začele so rade posojati — po nekaterih krajih so celo ponujale — vsaj razumemo, kaj pomenja beseda konkurenca. In tako je zadnjih pet let dobilo jako veliko naših ljudi posojila tudi pri tujih bankah. In še več. Ker so se hotele tuje banke prikupiti našim ljudem, so jim posojevale ceneje kot drugje. Medtem, ko so drugim narodom računale po sedem od sto, kjer ni bilo zadostne vloge, so dobili naši ljudje skoro vseskozi po šest od sto. , Ali v^fete, odkod je ta dobrota in naklonjenost od strani tistih denarnih zavodov, ki so nas poznali prej samo tedaj, kadar smo prinašali vloge? Ali mislite, da pomenja to posebno ljubezen do našega naroda? Kaj še — strah pred našo Slovensko Banko, strah pred njenim napredkom, to je vse, kar je bilo. Kdor izmed vas je torej uži-: val te naklonjenosti od strani drugih denarnih zavodov, naj pomni, da si jih ni pridobil sam, da mu jih ni pridobil kdo drugi, pač pa da jih je povzročila naša Slovenska Banka. Mi smo čisto zadovoljni s tem — nam je do pomoči našim rojakom in veseli smo, da imamo danes odprta vrata, pred petimi leti pc ni bilo nobenih. Tudi narred.k. In to velja, da zapišemo, da bomo vedeli, od kdaj in zakaj imamo tak kredit. Dve letnici — to je vse. Razlika med njima je pet let. Ali je to velika doba v človeškem življenju? Kakor se vzame. Ce je življenje potekalo enakomerno, se človek ozre na to do-| bo in zdi se mu, kot bi bilo včeraj. Ce ni bik) nobenih izpre-memb, je pet let nekaj kratkega. • Drugim se bo zdelo teh pet i let zopet velika doba. Kdor je ! zagledal pred petimi leti luč sveta, je danes Se deček ali deklica, ki se igra najbrže že s ti-; stimi kockami, na katerih je I abeceda. Marsikdo hodi s pe-, timi leti že v ^otroški vrtec. Otroci, ki so spadali pred petimi letmi še med dečke in deklice, so danes fantje in dekleta. Marsikdo je med tem časom iz-premenil življenje in v marsikateri družini so se dogodile iz-premembe, katerih se spominja človek z veselim ali žalostnim srcem. Pet let je dozdevno majhna, v resnici pa velika doba našega življenja. V prvih petih letih posnema človek in nabira zase tisti posebni značaj, kateri ga potem spremlja navadno do groba. Največ posebnosti nabere človek baš v petih letih in, med temi tudi najvažnejše. Ce bi kdo rekel: "Pustite mi otroke do petega leta, potem vam j jih pa izročim," bi imeli kmalu na svetu en sam jezik, Karkoli | dobi človek v letih, ko se ne za-Iveda, to se mu vcepi najbolj globoko v srce. Ce je pet let velika doba v človeškem življenju, potem je še brez primere večja v trgovini, podjetju in obrti. Kdor pod vzame kaj in premaga težave prvih petih let, tisti je na konju. Kakor je doba prvih petih let človeškega življenja najbolj nevarna, pravtako je doba prvih petih let vsakega j podjetja težavna. Pridejo ta-1 kozvane začetne ali otroške bolezni, če ni krepke narave, spretne in potrpežljive roke — potem ni bodočnosti. Dete rabi prveh pet let bofj svojo mater in svojega očeta, kot vsa poznejša leta.skufcaj, brez ozira na to, kako dolgo živi. In vsako podjetje je prav enako: prvih pet let je treba polno potrpljenja, polno skrbi in trdega dela, Kadar je pet let prestanih, potem gre takorekoč samo od sebe. , V letu 1920 je bilo — natan-1 čno dne 3. aprila, ko smo v Clevelandu odprli našo Sloven-, sko Banko The North American' Bank. Sicer pravijo ljudje, da i je vsak začetek težak. Ampak resnica je baš. na nasprotni strani: začetek je primeroma lahek. Oženiti se pi težko, odpreti kako trgovino ali obrt je, lahko — pač pa so težave kasneje. Vzdržati to, kar je člo-j vek započel, to je težava in tu-j di stroški in trdo delo. Karko-j li se rodi ali započne, ima svojo • krizo: dete z boleznimi, zakoni ski stan s financami, podjetje pa s pravilnim obratom. Začeti in nakupiti je lahko — spraviti v denar, je težje. Se težje je potem, ko ima človek dovolj prodanega, a nim* dovolj sredstev na rokah, da bi pokril zapadle račune. Ce- se človek srečno spravi iz vseh takih zagat. če vstraja pet let£ potem i? njegova bodočnost zagotovljena. Veliko je poklicanih, malo izbranih — veliko' ljudi začne s tem ali onem —— malo jih je, ki bi vztrajali in držali. Ampak neki angleški pregovor pravi: "Where we will there is a way." (kamorkoli hočemo, tje drži pot). Nekateri človek vidi same strme gore, pa se prestraši, pu^ti vse skupaj in gre nazaj. Drugi zopet pravi: "Nazaj ne, za sabo sem razdrl vsa pota in požgal vse mostove." Gre dalje in čim delj gre, toliko bolj se mu kaže, da niso gore tako visoke in pota ne tako slaba, da bi se ne prišlo, Če človek hoče. Kdor se vprašuje: "Ne vem, kako bo, tisti omaga prej ali slej." Kdor pravi: "Tako bo in tako mora biti, pa če se vse na glavo postavi," tisti napreduje. Zanimiv pogovor. In Slovenci smo rekli pred petimi leti: "Mi hočemo svojo banko" in dobili smo jo. In rekli smo: "Mi hočemo, da napreduje," in Napredovala je. Ce začne posameznik trgovino in mu naraste v petih letih tako, da je še enkrat tako velika, ; pravimp, da je 'dobro napredoval. Našo Slovensko Banko smo začeli s primeroma sto-sestdeset tisoč dolarjev kapitala in danes je nad tri milijonski zavod, to se pravi z drugimi besedami, da nismo napredovali dvakrat, trikrat, petkrat, ampak imamo danes dvajset krat tako velik denarni zavod, kot je bil v začetku. Z drugimi besedami se to pravi: naša Slor venska Banka The North American Bank je napredovala v zadnjih pet letih za okroglo: dva tisoč odstotkov. "h/ April 3, 1920 187.500.00 April 3, 1921 1,193.928.50 . April 3, 1922 1,668.963.01 April 3, 1923 2,656.559.12 April 3, 1924 3,052.400.84 Marca 31,^1925 3,211.522.87 Dokaz zdrave rasti in napredka največjega slovenskega finančnega zavoda v Ameriki: THE NORTH AMERICAN BANKING & SAVINGS CO. CLEVELAND, OHIO.' J. M. SELIŠKAK JOSEPH STAMPFEL FRANK T. CULLITAN JOSEPH ZALOKAR JOHN GORNIK JOHN POPOVIC FRANK VESEL DIREKTORIJ: FRANK M. JAKSIČ JERNEJ KNAUS ANTON PRIJATELJ FRANK SUHADOLNIK ANTON LOGAR FRANK KERŽE FRANK OGLAR ( FRANK PAULIN FRANK ČERNE JIM SEPIC ANTON GRDINA ■ FRANK IVANČIC ANTON ANtLOVAR JACOB JANCHAR Pogum v zvezi z čisto glavo 10 pridnimi rokami ne pozna nobene krize. Včeraj je prošlo, jutri ni — če torej misliš kaj doseči, začni danes. Bodi jako dobrih rok, kadar vlagaš denar ha banko, kadar ga pa dvigaš, bodi največji skopuh. 't'.' JAVNA ZAHVALA. Dne 3. aprila je minilo pet let, kar smo odprli vrata nase Slovenske Banke: The North American Bank. Kaj pomenja proslava naše prve petletnice? Pet let dela, pet let rasti, pet let napredka in kar je poglavitno: pet let zaupanja od strani našega naroda. Da, izkazati moremo danes napredek, kot ga ne more nijedna banka. Začeli smo z majhnim, rastli od leta do leta, danes je The North American Bank denarni zavod, ki ni poznan samo med nami, ampak tudi med drugimi narodi, ne samo v Ameriki , ampak tudi po drugih krajih sveta. Naravno je, da smo bili od prvega začetka previdni in skrbni gospodarji, ki smo vse dvakrat premislili in prevdarili, predno smo kaj sklenili^ Vendar pa bi bilo vse naše delo zastonj, če bi ne bili uživali v toliki meri zaupanja našega naroda, ki se je takoj od začetka poprijel našega domačega denarnega zavoda in prinašal svoje prihranke y naš zavod. Zato bodi na tem mestu izrečena javna zahvala vsem našim prijateljem, vložnikom, podpornikom, agitatorjem in sploh vsem, ki so direktno ali indirektno pomagali do takega razvoja našega denarnega zavoda - The North American Bank. Dobra beseda najde lepo mesto. Nešteto naših prijkteljev smo imeli, ki so bili vsak čas pripravljeni storiti kak korak za našo banko, ki so jo priporočali ob vsaki priliki. , Bančno vodstvo je od svoje strani skušalo vse, da se izkažfc vrednega tega zaupanja. Pomagali smo s posojili v stoterih slučajih, s posojili na vknjižbe in na osebni kredit. Kakorhitro smo zvišali našo rezervo na tako višino, kot je naša vložena glavnica, to je na stodvajsetpet tisoč dolarjev, smo takoj znižali obrestno mero za posojila na posestva od sedem na šest procentov. Pomislite, po še3t procentov posojil^ in to brez vsakega bonusa ali drugih postranskih stroškov. Banka se je sicer s tem odpovedala lepemu letnemu dobičku, pridobila si je pa številne prijatelje in se izkazala napram vsem vredna zaupanja, katerega s) imeli naši prijatelji in zagovorniki od orVega začetka. Še enkrat torej: Vsem in vsakemu po ebej, kar vas je bilo med našimi gloznfki, prijatelji in podporniki: najlepša zahvala in zajedno prijateljsko priporočilo, da nam ostanete tudi v bodoče v enaki meri naklonjeni. Z našim dobrim in spretnim vodstvom in vašo prijateljsko pomočjo in zaupnostjo bomo kmalu zgradili zavod, ki bo čast in ponos naši zavednosti in steber našega gospodarstva. :dobro imenuje začetka mili, ali I ni voditi ka. med Marsikateri oče je pustil v starem kraju majhno deklico, prišel v Ameriko, bival tukaj recimo pet let, potem se pa vrnil domov. In ko je pozdravljal svoje domače, se je ustavil pri deklici, zrl jo neverjetno, potem pa pristavil s tihim zadovoljstvom : "Kako si vzra-stla." Ce bi bila naša Slovanska Banka taka deldica, ki bi jo človek videl pri njenem rojstvu, potem pa zopet čez pet let, bi nehote vprašal: "Kako je to, da ši tako vzrasfla?" In deklica bi mu odgovorila: ""Bila sem rojena v kraju, kjer so bili vsi pogoji dani. Našega naroda v slovenski metropoli — Clevelandu je okoli trideset - tisoč. Delavci, obrtniki, posestniki, profesijonisti in razni drugi poklici — povsod smo in na vse mogoče načine si služimo svoj kruh. Ločimo se po postavi, podobi, značaju, prepričanju, starosti in zdravju — I a vsi skupaj smo Slovenci. Pr-I vo in poglavitno je torej, da so bili pogoji za mojo rast." Pogoji bi se dali primerjati dobri njivi — če hočemo da kaj dobrega vzraste, moramo imeti e. In to seme se upanje ljudstva. Od sicer nekateri dvo-Slovenci res zmož-k zavod, kot je ban-danes ni nikogar več i. Ne samo, da smD j zmožni, pač pa celo bolj zmožni ! kot drugi, kajti moja rast je bi-jla taka kot nobene druge banke i ne. ' Dobro seme mora biti v rokah dobrega gospodarja. In ta ! dober gosjjodar je direktorij Slovenske Banke.' Sami poznani možje v naselbini, ki so pokazali pri svojem gospodarstvu, znajo napredovati. Različni da so zmožni in previdni in da možje vseh let in prepričanj — e z eno samo skupno mislijo:' gospodariti tako pri naši Slovenski Banki, da ne bo to gospodarstvo samo dobro, ampak najboljše med dobrimi. In tako je tudi v resnici. Kdorkoli ima priliko pogledati notranje gospodarstvo naše Banke, pa naj bodo zastopniki drugih Bank ali državni Bančni pre-gledovalci, vsi so eni v tem, da ima naša Slovenska Banka najboljše in najbolj previdne gospodarje. Ce hočemo, da nam dobro preorana, dobro obsejana in dobro oskrbovana njiva res izvrstno rodi, je treba, da ji posvečamo dobro skrb. In ta skrb pri naši Slovenski Banki se imenuje dobro vodstvo. Vsakoletni pregledovala naše drža- • Ive popisujejo to notranje vodstvo z besedami: najboljše, popolnoma v redu in naše častit-ke . . . Vsak v naši Slovenski Banki.je na svojem mestu in vsi skupaj odpravljajo vestno I in skrbno svojo dolžnost od predsednika, menežerja do najmlajšega uradnika. In kjerkoli so ti pogoji, tam more biti le eno: stalen, zdrav in siguren napredek. Tako bi govorila naša Sloven-'ska Banka, ko bi bila živa deklica.. Povzemimo nekaj njenih nasvetov pri naših zasebnih podjetjih, -pa se bomo kmalu prepričali, kako dobri, zdravi in premišljeni so. -o- Človek, ki si je znal gospodariti, proučuje bodoče načrte, tisti pa, ki si ni znal, premišlja krize v preteklosti. Dobro je, skrbeti za splošen napredek naroda, še lepše pa skrbeti za svoj lastni dom. Kdor večno sklepa, nikdar ne sklene. Našim trgovcem Velikonočne slavnosti v Sevilji. Velikonočne slavnosti v Sevilji v gotovih točkah nič ne zaostajajo za onimi v Rimu in se odlikujejo vsled svojega izrednega značaja, ki jim ga je vtisnil duh španskega naroda Jn navade duhovništva. Občevanje med duhovniki in ljudstvom je v Španiji mnogo bolj tesno kot v katerikoli drugi državi. V Španiji kadijo duhovniki na cestah in pijejo. po. kavarnah svojo kavo, kot vsi drugi ljudje. V cerkvah ni klopi, niti stolov, vsi ljudje stojijo. Cerkev je za vsa živa bitja in če se slučajno kak pes izgubi vanjo, ga nihče ne izganja. In neka lepa navada kaže naivno, a obenem prisrčno in veselo vero Spancev: na veliki četrtek, petek in soboto nosijo osebe, ki imajo ptiče v kletkah, slednje v jcer kve, da žvrgolijo in na ta način častijo Boga. Od cvetne nedelje do velikonočne sobote se dan na dan vršijo procesije, ki jih prirejajo bratovščine, katerih večina je zelo stara, kajti prva, bratovščina de Santo Entierro (sv pogreba), je bila ustanovljena v 14. stoletju. Te bratovščine so včasih korporativnega značaja, tako na primer obstoja bratovščina smotkarjev (ciga-reros), ali pa pekov (panade-ros). x * Te bratovščine nosijo v procesijah neke vrste odre, imenovane "pašo,"' na katerih se nahajajo kipi Matere Božje ali svetnikov. Ti kipi" so oblečeni v krasne obleke in nosijo dragocene- plašče. Vse to tvori občudovanje ljudstva.. Obredi velikonočnega tedna privlačujejo tudi mnogo tujcev. Lahko si predstavljate velilfpst in težo teh "pasos," če pomislite, da je za nekatere treba tri-' deset mož, da jih nosijo. Ena bratovščina ima lahjfO vec "pasos/' in v Sevilji je okoli 7d bratovščin. Seviljske dame okrasijo s s svojimi lastnimi dragulji roke in vrat svet& kipov. Zato tudi korakajo orožniki ob strani. Sicer so pa vojaške čete postavljene po cestac in ne delajo samo reda, ampak tudi izkazujejo kipom čast, ki jim gre. Nekatere procesije se vrše ponoči pri luči ogromriHi sveč in te delajo največji vtis. Vse se vrše v prisotnosti lokalnih oblasti, ki so zbrane na nalašč za to postavljenem odru, in generala, ki zastopa kralja in v katerega družbi je več oficirjev vseh vrst. Včasih se zgodijo čudni slučaji. Navdušen gledalec začne na glas prepevati o svoji trdni veri. Te manifestacije se imenujejo "sactas" navzoči jim ploskajo ali pa sc jim rogajo, če niso dobre. Cerkveni obredi so enaki onim v vseh drugih deželah. Vendar spominjajo nekateri na obrede pred skrinjo zaveze v starodavnem zakonu. Tako na primer izvaja mladina pred glavnim oltarjem stolnice strogo odmerjen plese na Veliko so-» boto. Ti plesi se imenuje/o "seises." Obenem se blagoslovi velikonočna sveča, ki tehta 350 do 100 kilogramov. S tpm so cerkveni obredi končani in velikonočno jagnje pričakuje goste v . hiši. Vsakdo si ga je lahko kupil zadnje tri dni Velikega tedna pri Puerta de la carne (vrata mesa) v "matadoro" (klav-i • niči), kjer je posebno tržišče zanje. Včasih pade na veliki teden tudi druga velika španska slav-nost, imenqvana "ferja (se-^menj).' Ta se vrši od 18. do 20. aprila. Seviljski semenj je poljedel ski in živinski semenj, ^obenem pa narodni semenj z vsemi vrstami atrakcij; komedije, cirkusi, strelne barake itd. Clo-, vek se pa moti, če misli, da je seviljski semenj isto kot semenj v kakem drugem evropskem mestu. Pod sinjim Špan-, skim nebom pestro vrvijo žive barve narodnih noš, tu srečava-mo tipe krasnega andaluškega naroda, cigane in meščane. To sicer še ni Orijent, tod Evropa to gotovo ni. Elegantni del slavnosti se vrši poleg Prado de San Sebastian, na katerem je nastanjen semenj. Na obeh straneh dolge avenije so postavljene lesene kolibe, imenovane "casetas." Te najamejo za ves čas slavnosti družbe ali rodbine. V teh kolibah, ki so razkošno opremljene, se ljudje shajajo, plešejo in gledajo mimoidoče sprehajalce. Tu lahko občudujemo slikovite vprege mul ali konjev, elegantne jahače in lepe Španjolke v narodnih nošah. Le ob takih slavnostih se še vidijo te noše, ki na žalost vedno bolj izginjajo. Španjolke nosijo peče in avbe iz belih ali črnih čipk, ali pa iz črnega bar-šuna. Nepozabljiv je pogled na tako pestro množico, ki se ž južno živahnostjo preriva in vrvi po široki aveniji. komunistični družabni ' red in družina. V Moskvi je psed nedavnim posebno sodišče razsojalo v sle-dečent slučaju: . Delavec Mihajlo, ki je preje živel s svojo ženo-v lepi slogi, je tožil svojo ženo zaradi zanemarjanja otrok in gospodinjskih dolžnosti. Zena, ki je tudi de* lavka, posveča ves prosti čas javnemu delu, svoje otroke pa pušča brez nege in nadzorstva. Kot državni pravdnik je na razpravi nastopal mlad delavec, lfi je v svojem govoru nagjašal, da je umetno uvajanje novega družabnega reda škodljivo in da preti družinam propad. Žene, kakor je- Mihajlova, bodo iz navdušenja za javnost morda rešile tisoč zapuščenih otroK, istočasno pa bodo dvatisoč svojih lastnih otrok izročile pogubi. Možje bodo v žalosti iskali pozabi jen j a v krčmi in pri izgubljenih ženskah. Mihajlova in njen zagovor*. Ik sta naglašala, da je jivnj ddo za uveljavljenje komunističnega družabnega reda prva skrb in najbolj zaslužno. Sodišče je bilo istega mnenja in je Mihaj' lovo oprostilo. ^ Črni robi pod oCmi. svarilno znamenje. Pazite na črne robe pod očmi, ker ti naslanjajo, da niste docela zdravi. Zdrava aaeba pe -fe: Največja zaloga Lubtesovih harmonik! u in edina agentura zk vso Ameriko, za najboljše vrste starokrajske kose, moti-ke in drugo orodje. Z Izročilom nam pošljite denar ali poštna nakaznico. Poštnino plačamo mi, ceni so: Kose MOLDOVKE najmočnejše, jam-čene, 26—28—30—33 ^palcev dolge, so po $2.50, šest kos skupaj po $2.00 vsaka. Kose, ožje POLBRAnkE, ročno kova-e, 30^32 paufts^doli Kašelj oslabuje sistem In je vedno neprijeten. Tukaj prida na noč Severa's Cough Balsam. Teši razdraženje, odpravi pič-lost sluzoV) olajša kašelj in može preprečiti dosti resnih bolezni. Csna 15 in 50 centov. Vprein)te vaSega MwimiWL W. F. SCVrRA CO. CEDAR RAPIDS. IOWA IZDAL SEM NOVI . CENIK Domačih Zdravil katere priporoča Msgr. Kneipp t knjigi uDomači zdravnik". Piiite takoj po brezplačni cenik, da ga imate v slučaju potrebe pri rokah. V ceniku so še razne druge koristne stvari. MATH PEZDIR, Box 772, City Hall Sta. New York, N. T. , . L pa , skupaj po $1.Q0. KI epa I no <*odj po $1:50. J Kosišča m#tna in' doma na Kranjskem, po SI.50. . Brusilni kamni^ "Bergamo1 manjši po 50c. Osetniki leseni, po Sfc. po .$2 malo težje pežna, izdelana .00, ta lažja po 75c, u, ldfos lice, ier kaljene nalašč ne sot. litra Najnovejše gramofonske plošče. Vsaka velja 75c No. 240*7 "špic polka," harmonika, kitara k) banjo. "Pokiotii," harmonika, kitara in banjo. No. 24038 "Cleveland polka," harmonika. kitara in banjo. "Na Marianca," harmonika, kitara in banjo. Zgornja plotče je igral Simonči« ali po do made Hojer Instrumen- , tal Trio. No. 24*19 "Venček slov. narodnih pasmi," na obeh straneh. Pojejo Miiava« sestra, spremljano na piano. No. 31040 "Moj spominek," spremljano na t>i*np, fla to in gMli. P«je Frank švigel—Primp* Kacoj , "Zagorski Zvanovi." t avansom. poje Frank Svigel—Frlmoi Kogoj. Zgoraj« plošč« »o glasne, imajo S Pri Jako iist glas. Paatljaas tudi po polti izven Clevalanda. ~ kija tudi vse i a« do-Piiite druga r- brezplačen cenik. S« priporočam xa obila naročila. anton mervar MUSIC HOUSE 6919*6921 St. Clair Ave. Cleveland, Ohio. Srpi, veliki za klepati po $1.00. Motike "Struike" ročno kovane pri Dobrem polj za amerikansko zemljo, po $1.50, Razpošiljamo starokrajske šlifanc lijerne steklenice, 90c, 1 liter $1.25fc2 litra (Stefan) S2.00. ~ Naslov zapišite samo: I STEPHEN STONICH, CHISHOLM, MINN. Razpošiljamo tudi v vse kraje dobro zapakirane bakrene kotle s kapo in cevmi. veselo alelujo! želi vsem cenjenim odjemalcem v Clevelandu in okolici , največja in najstarejša • SLOVENSKA CVETLIČARNA Slapnik & Co. 6120 in 6419 ST. CLAIR AVE. . CLEVELAND, OHIO, v . Okrasite si svoje domove za praznike S SVE2IMI ROŽAMI; pri nas jih dobite! pozor clevelandčani Na Belo nedeljo (19. t m.) bo v Grdi- sTM,, Jioji^vorwi VELIKA PLESNA VESELICA dr. sv. Vida št 25. K. S. K. J. PREVIDNO in PAMETNO ravna oni, ki svojega denarja ne drži doma brez obresti, ampak ga nalaga v varne, državne, okrajne, mestne (municipalne) ter šolske bonde in bonde občezna-nih korporacij, ki mu donadajo od 5% do 6 % obresti na leto. Te obresti se lahko z odstriženimi kuponi lahko zamenja vsakih 6 mesecev, če rabite denar, lahko bonde vsak dan morda celo z dobičkom prodate. Način kupovanja bondov je priporočati tudi podpornim organizacijam in družtvom. Skoro vse bonde, katere lastuje K. S. K. J. smo jih MI prodali v popolno zadovoljnosL Pišite nam za pojasnila v slovenskem jeziku, da vam dopošljemo ponudbene cirkularje. A. C. ALLYN & CO. 71 W. MONROE ST., CHICAGO, ILL. v*-.' 'av?Ya\"'av..vaAr.-a ' VABILO Častni vecer^ ali benefico GOSPE A. DANILOVE VESELO ALELUJO! 2elita rojakom v Clevelandu in raznih naselbinah FLAJNIK & KURNIK i lastnika v ' 'e SLOVENSKE KNJIGARNE 6121 St. Clair Ave. Cleveland, O. Pišite po naš veliki cenik raznovrstnih slovenskih knjig, iger, muzikalij, rnolitvenikov, itd. V nedeljo, dne 2G. aprila priredi dram. društvo "Ivan Cankar" v korist režiserke ge. Danilove v Slov. Nar. Domu, Cleveland, O. krasno Ivo Voj-novičevo igro v štirih dejanjih s petjem in plesom: "EKVINOKCLF ali 'Maščevana ljubezen Jele', v kateri bo imela glavno ulo-go gospa Danilova. Ta igra bo yprizorjena prvič na slo'venskem odru v Ameriki. HIŠA NAPRODAJ. Velika prostorna in lepo urejena hiša s 17 sobami naprodaj, po zelo nizki ceni. Hiša donaša mesečno $150 najm^nine renta. Hiša je v bližini tovaren in tako zelo primerna za "Rooming house." Mrs. J. Solan d, lastnica, Phone.5566. 1710 Jackson St. Joliet, 111. Tel. 1874 W. Joliet, Dl. Najboljše uglaševanje glaseyir-jeV (Piano Tuning) po nizki ceni. Delo garantirano. R. ZUPANEC 805 N. Chicago St. Joliet, UL Established 1857 PRIHRANITE SI DENAR PRI POŠILJANJU V STARO DOMO. VINO. Vedno vprašajte za ceno v naši banki. Dosegli smo stro-kovnjaštvo v tem oziru, da pošiljamo denar po najnižji ceni. Ker smo v zvezi z velikimi denarnimi zavodi v Evropi, si lahko pri nas vedno nekaj prihranite, ko pošljete denar v staro domovino. Pridite še danes k nam glede informacije cen. Gotovo boste zadovoljni Premoienje u banke cnafta $12.000.000.00 |UI||||||||||||||||||||UIUIIIIflllllllllUIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIHIUIIIIIIIIIIUIIIIIIIII|il f ...VABILO Da VEUKI KONCERT... I 1 in GLEDALIŠKE IGRE 1 SLOVENSKEGA PEVSKEGA DRUŠT. | DOMOVINA", V BRIDGEPORT, CONN, ki sc vrši 1 V NEDELJO, DNE 19. APRILA 1925. | zvečer ob 8. uri. v Rakoci dvorani. SPORED: I.) "Lira" poje Slovensko pevsko društvo "DOMOVINA". | II.) Gledališka igra "POGODBA" Igralci: Miklavž Mlakar, kmet Neža, njegova žena .... Marko, njun sin 7.________ Marjana —................ Hanic« .....;.........t........... Simon, orožnik ......—. Miha Hašperon .......— Luka Gaber .................. ......... Anton Kolar Kristina Zadravec ____.... Štefan Virak ....... Verona Kolar _______ Msry Koceth ______ Štefan Kavas ....... Johan Koceth Joc Horvath III.) Gledališka igra: "VSE NAŠE" Jure ................................................................... Ivan Bakac Jokel .......................................................................— Johan Koceth l)otfc ............................................................................ Stefan Vira* Vpncel ...................:............................................... Vencel Kociper IV.) "Pijan študent", kuplet, poje Štefan Kavas. •V.) "Oj, z Bogom, ti planinski cvet!" poje pevsko dr. "DOMOVINA". Vstopnina 50c, za otroke vstopnina prosta. Dragi nam rdjaki in rojakinje! Na to prireditev vas vse prav uljudno vabimo. Tako zanimivih iger in lepega petja tukaj v Bridgcportu še niste videli in slišali. Pridite vsi, brez izjeme, gotovo vam ne bo žal! Vsakemu bo gotovo žal, kdor se tega koncerta jie bo udeležil. Torej na svidenje vsi Slovenci iz Bridgeport^ in okolice dne 19. aprila v Rakoci dvoranh Uljudno vas vabimo in pozdravljamo: Odbor Slov. pevsk. dr. "DOMOVI NA»\ Večno hrepenetije. Nemško spisal F. Klug. Poslovenil F. O. T. (Nadaljevanje) "Da, gospod — mati štirih otrok ,pa vendar v sirotišnici! OVa ležita pa na pokopališču: Edvard, ki je umrl devet let ftpr za škrlatinko, in moja Marijana, ki je dosegla 'ena in dvajset let. Potem je zbolela za jetiko. O gospod, ko bi ta ie živela, bi rajši delala, da bi imela krvave roke, kakor bi me videla tukaj v sirotišnici! Gospod, če bi ji bili mogli takrat kupiti več mleka ...!** "Mati Hribarica, ali ne bi šla rajši v sobo?" Šla sta, Ernest Svetec se je moral pri vratih malo skloniti, v sobi je bilo pa kljub vsemu uboštvu čedno. Nekaj geranij je stalo v glinastih loncih na oknih, ozka postelja — bolje posteljica — v kotu je bila pokrita z odejo z rjavimi in rumenimi lisami. Stene so bile zeleno poslikane s samo štiripe-resnimi deteljnimi listi na tem zelenem temelju, vedno dve pe- nerodnim poklonom stol izpod mize. - Ernest Svetec se usede — drugega vzame pa starka, komaj je še mogel kaplan v izginjajoči svetlobi spoznati neštete gube izmučenega starki-nega obraza in da ima mati Hribarica sive lase, ki cikajo nekoliko na zelenkasto. "Torej, Fhamiea," nadaljuje Ernest Svetec, "o dveh otrokih ste mi že pripovedovali — govoriva zdaj še o drugih!" "Ah, gospod, to so žalostne reči! Štiri otroke sva vzgojila, moj mož in jaz. Anton postal mizar, zdaj dela v mestu in ima osem otrok. Elizabeta je vzela nekega strojevodja; otrok nimata. Eva je bila v zakonu nesrečna: mož je postal pijanec. Odšel je od nje in jo pustil samo s tremi otroki; zdaj si pomaga skozi življenje v mestu z likanjem. Nji je najhujše. Najmlajši, Karel,- je pa v vojski. Moj mož je utonil »i temnomodri. dve rjastorde- toda tega vam še nisem pove-če. Na kavlju je visel izpod dala, gospod, kako je prišlo, da malo rjavega, nekoč belega I se moj rajni Martin ni več vr-stropa s klejem pomazan trak, nil ..." . da so se lovile mijhe, poln mrt- "Mati Hribarica, govoriva \ih in napol mrtvih živalic, i rajši prej o Karlu!" Prav pod njem je stala belo po- "Prav, gospod! Toda prej strugana miza. ki jo je obda- Vam moram povedati, kako sem jala na dveh straneh ob steni hotela iti k svojim otrokom, ki ae več prav močna, toda tudi me pa niso mogli nič porabiti, belo postrugana klop; na dru- glejte, gospod, ko mi je mož gih dveh straneh je bil pa po- ; utonil, se kar nisem mogla več tisnjen pod mizo po en stol z j videti na Bregu.-Karel je prav-izrabljeno slamnato mrežo. kar dovršil šolo in hotel postati "Usedite se, gospod!" pravi brivec. Dobro, šla sva v mesto, mati Hribarica in potegne z {Zadnje prihranjene krajcarje sem dala za Karla kot učnino, pet mark mi je še ostalo. Tedaj sem šla k najstarejšemu, k Antonu, in, rekla: 'Stara sem, rada bi bittj pri svojih otrokih; sprejmi me, Anton!' On je rekel: 'Mati. prej moram govoriti z ženo!* In ko sem to nedeljo popoldne prišla iz cerkve, mi je rekel: 'Mati, ne moremo. Deset . ljudi moram preživeti, za vas ni več dovolj!' 'Dobro, Anton,' sem rekla, 'nočem vam biti v nadlego! Božji blagoslov naj vas spremlja!' In šla sem dalje k Elizabeti v istem mestu. 'Elizabeta,' sem rekla, 'stara sem, rada bi bila pri svojih otrokih; sprejmite me!' Toda žalostno me je pogledala in dejala: 'Mati, o tem moram pa prej govoriti z možem!' In ko je vprašala moža, ji je rekel: 'Žena, jaz ti nisem delal nadloge s svojimi starši, naj tudi tvoja mati ne hodi v hišo!' Tako sem torej šla še tisti večer k Evi — ko sem pa videla njeno bedo, serft samo rekla: 'Eva, naj prenočim danes pri tebi!' Drugo jutro sem ji dala pet mark, ki sem jih še imela, in rekla, naj kupi za to najmlajšemu gorko obleko. Nato sem šla domov, gospod, na Breg y sirotišnico! Zdaj čakam samo še Karla, da se vrne iz vojske. V zadnjem pismu mi je šele pisal: 'Mati, bolje vam bo, če se, zopet vrnem!'" Starka vstane in brska po miznem predalu. "Rada bi vam pokazala pismo, gospod!!' "Pustite zdaj, mati Hribarica," ugovarja Ernest Svetec. "Karel se je torej poboljšal, ste rekli. Ali ne bi molila zanj ta-4coj očenaš?" In molila sta, kaplan in žena brez doma. "Oče naš . . ." sta molila in nato "Ceščena, Marija .. . !" Ko sta izgovorila: "zdaj in ob naši smrtni uri, amen" — pravi Ernest Svetec počasi in i Ernest Svetec jo prime za roko: "Mati, vse bomo zopet tam videli!" Počasi je popuščala strašna napetost, ki je zgrabila starko. Tiho je jokala v predpasnik, ki ga je držala pred obrazom. £rn svilen predpasnik je imela, tenek, marsikatera nit je že odpovedala: Nato je pogledala z rdeče ob- ^Jovesno: "Mati, zdaj moliva prav pobožno: 'Gospod, daj mu večni mir . . .' !" Starka je gledala najprej za hip kaplana, kot ga ne bi umela. Nato je šel njen pogled «*isto počasi v daljavo, njene z gubami obdane oči so se povečale in razširile — sekundo pozneje je spreletelo nekaj sunkoma vse kite starega obraza, ki je po-jjokanimi očmi skozi okno proti stal v trenutku belosiv kot star!nebu in rekla: "Zdaj mi bo marmor. , Kite so : se krčevito vsaj kdo tam gori odprl vrata, napele, da so bilo videti reR kot'ko pridem tja." iz marmorja. Starka se je pri-j * * * jela hitro za srce — in v tem Ernest Svetec se je vrnil v strašnem stanju je obstala, kaplanijo, ves zatopljen v misli. Ustnice so se ji mrziično hitro Prikrival je razburjenost, toda premikale, glasu pa niso dale iz Marija jo je opazila. "Kaj tP sebe — samo neko piskanje je je brat?" ga je vprašala, prihajalo iz* grla, kot bi jo kdo Tedaj je pripovedoval sestri, dušil. kaj je popoldne doživel. -"To "Mati Hribarica," pravi Er-i-ie trpljenje, Marija," je končal, nest Svetec, "Bog Vam je vzel!"to ie bridkost življenja; temu najboljšega otroka. Bog ga je ^Pre dušo, drugemu jo odpre, vzel, da se ne bi izgubil!" če obrne človek trdi ključ na Zdaj začne starka hitro govoriti besede: "Večni mir, večni mir,,večni mir . . . ;" hitro je to izgovorila in brez misli. levo ali desno. (Dalje prihodnjič.) ANTON ANŽLOVAR 6202 St. Clair Ave. Cleveland, O. Trgovina z^modno obleko za ženske, deklice in otroke. Velika zaloga spomladanskih tfblek in klobukov za ženske in deklice. * - Ker se bli|a prvo sv. obhajilo, se priporočam starišem, da si pridejo ogledat mojo zalogo lepih oblek za deklice-prvoobhajanke. • * • ■, . Želim prav vesele in blagoslovi jene velikonočne praznike vaem cenjenim odjemalcem! Vesele Velikonočne Praznike Ji J* £ Ji Ji Ji 4 ji j. Ji ji Ji J* & Ji Ji Voščim vsem svojim odjemalcem in j« jim priporočam se nadalje. Slovenske in hrvatske gospodinje, pridite ;n se prepričajte, da imamo ved-dno sveže blago po jako zmernih cenah. In p ri nas se vam nudi tudi vedno TOČNA POSTREŽBA. V zal 3gi imamo šolske potrebščine kakor tudi SLADOLED - in - KENDY CIGARE, TOBAK, CIGARETE. Frank Matjašič 1115 Norwood Rd. Penn 103-1. Cleveland, Ohio. r p* «r v p sr tr r r r r r p v r p r r tr r r r v r . Bjftii I^fcw At*m iV "Iftifl SKUPNO POTOVANJE V JUGOSLAVIJO PRIREDI • SLOVENSKA BANKA ZAKRAJSEK & ČEŠARK 7» Ninth Are. New York, N. T. hi sicer z najboljšim parnikom francoske linije "Paris-om", ki od- 4 pljuje iz New Yorka na 25. aprila. S potniki bo potoval tudi uradnik naše banke, ki bo skrbel za čim udobnejše potovanje potnikov teta potovanja. Ako ste namenjeni v domovino to pomlad, ne zunumte le prilike! Vedite, da so "Retour-karte" za potnike III.-razreda znatno ceneje kakor so bile, istotako so rnatno ceneji jugoslovanski potni listi, k! so sedaj veljavni za eno leto. Poleg tega dobijo nedrfavlja-.ni poseben "PERMIT", na podlagi katerega sc lahko v teku enega leta nemoteno vrqejo v Ameriko. še danes pišite po nadaljna pojasnila. KaSar pošiljate denar v stari kraj, bodisi v dolarjih, dinarjih, lirah ali v avstr. kronah, se vselej obrnite na našo banko. Mi imamo direktne zveze z največjimi bankaihi v starem kraju. LASTNO ros I. OP JE Prvo četrtletno finančno poročilo International 'Building SSL Loan Association 6235 St. Clair A-t>e. Cleveland, Ohio Država Ohio ) SS Okraj Cuyahoga) Paul Schnejler, ko je bil pravilno zaprisežen izjavlja, da je tajnik International Building & Loan Association v Cleveland, Ohio, in da je zgoraj navedeno finančno poročilo, tikajoče se zadev in poslovanja označene družbe ob zaključku z dne enointridesetega marca 1925 resnično in pravilho, ter kaže finančno stanje koncem prvega četrtletja 1925 konča vsi se 31. marca 1925 Paul Schneller, tajnik. Podpisano in zapriseženo v moji prisotnosti danes, dne tretjega aprila, A. D. 1925. (Pečat) Paul Natoni, javni notar. m S stanjem z dne 31. marca, 1925. - i • v ■ i IMETJE: Gotovina J--------------------------------------$ 113,020.44 Posojila vknjižena na posestva.............__................967,408.62 Posojila na lastne delnice in druge varnostne listine-----1 _ 62,061.39 OpravsPv uradu .-------1--------v-------------------4,216.85 Zemljišče in lastno poslopje-----_----.--------------• 70,716.85 Skupaj 1.:-----...-----..i-j----------$1,217,424.15 OBVEZNOSTI: Vplačljive (neplačane) delnice... __-------------------$ 17,426.14 Plačane delnice...................---------------- 173,800.00 Vloge na obresti.................................. 916,271.28 Odplačano na posojila .............*............. 28,500.46 Menjice, še neplačane.............................. 25,000.00 Denar naložen na kupčijo posestev. ------------------- 14,115.48 Rezerva za podcenilno vrednost pisarniške oprave .J_____ 2,543.32 Rezervni sklad----------------------------------- 10,000.00 Rezervna članarina delničarjev '---------------------*__ 40.00 Nerazdeljen dobiček ------------------------------- 29,727.47 Skupaj.....-................................$1,217,424.15