^■j^M BlalA^tf mm ^, I 11 I 1 rOnniU pnlTMln v gUurom. Leto LXXmM št. 218 Ljubljana, torek 24« septembra I940 Cena Din i.— OVENS Izhaja vsak dan popoldne Izvzemal nedelje in praznike. — Inseratl do 80 petit vrst a Din 2, do 100 vrst a Din 2.50, od 100 do 300 vrst a Din 3, večji inaeratl petit vrsta Din 4.—. Popust po dogovoru, inseratnl davek posebej. — »Slovenski Narode velja mesečno v Jugoslaviji Din 14.—, za inozemstvo Din 25.—. Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO IN UPBAVNISTVO LJUBLJANA* Knafljeva ulica št. 5 Telefon: 31-22, 31-23, 31-24, 31-25 ln 31-28 Podružnice: MARIBOR, Grajski trg št. 7 — NOVO MESTO, Ljubljanska cesta, telefon St. 26 — CELJE, celjsko uredništvo: Strossmaverjeva ulica 1, telefon št. 65; podružnica uprave: K ocen ova uL 2, telefon St. 190 — JESENICE: Ob kolodvoru 101. SLOVENJ GRADEC, Slomškov trg 5. — Postna hranilnica v Ljubljani St. 10.351. rancozi v Indokini se branijo Položaj je še popolnoma nejasen Bofi međ francoskimi in japonskimi četami so trajali vso noč — Prve letalske bitke H o n g k o n g, 24. sept. s. (Reuter). Položaj v francoski Indokini je po zadnjih poročilih še popolnoma nejasen. Davi so preko šanghaja dospela poročila, da so boji med francoskimi in jakonskimi četami ob meji Indokine še vedno v teku. Boji so trajali vso preteklo noč in še v zgodnjih jutranjih urah. Iz Hanoia je prispela vest, da so japonska letala dvakrat napadla francosko letališče v Langsonu. Nadalje so bili izvedeni letalski napadi na železniško progo Hanoi —Langčau. Hanoi sam je imel tudi že svoj prvi letalski alarm. Po francoskih podatkih je francosko protiletalsko topništvo sestrelilo že dva japonska bombnika, ženske in otroci francoskih državljanov so bili evakuirani iz obmejnih predelov. Haifong. 24. sept. AA (Reuter). Včeraj popoldne se je zopet razvnela bitka med francoskimi jn japonskimi četami na meji Indokine. Boj je trajal do noči. Po francoskih poročilih so japonske čete napadle francoske postojanke 20 km od meje blizu pokrajine Dongd3njra Japonsko letalstvo je četam pomagalo z bombardiranjem francoskih letališč in francoskih vojaških oddelkov. Ko so japonska letala preletela mejo, je bil v vsej Indok»ni letalski alarm. Prebivalstvo se je v redu zateklo v zavetišča. Nesoglasja med japonskimi oblastmi Sanghaj, 24. sept. j. (TOP). Po najnovejših vesteh iz Hanoia se lahko sklepa, da ne vlada glede pravic, ki jih daje Japonski novo sklenjeni dogovor s francosko Indokino, precejšnje nesoglasje samo med Tokijem in japonsko vojaško komisijo v Indokini, temveč tudi med to komisijo ter generalnim štabom japonske vojske v Kantonu. Ko je francoska vlada včeraj popoldne v službenem komunikeju objavila podpis prijateljskega dogovora z Japonsko glede Indokine, je poveljništvo japonske vojske v Kantonu obvestilo japonsko vojaško komisijo, da spada med pogoje za veljavnost te pogodbe tudi vkorakanje japonskih čet v Indokino. Japonsko vojaško poveljništvo v Kantonu je vkorakanje tudi odredilo, kar pa je biio po mnenju drugih japonskih instanc po sklenjenem dogovoru prenagljeno. TvJi že znano, kakšna bo nadaljnja usoda ipponskih čet, ki so prekoračile mojo Indokine. New York, 21. sept. s. (Asa. Press). Po tukajšnjih informacijah se zdi, da je bil razvoj dogodkov v francoski Indokini drugačen, nego ga opisujejo japonska in francoska uradna poročila. Vsebina francosko-japonskega sporazuma je bila delno objavljena šele potem, ko so japonske čete že prekoračile mejo Indokine, šele pod pritiskom sile so menda Francozi pristali na sprejetje japonskih zahtev. V ostalem so pričele japonske čete korakati v Indokino dve uri pred časom, ko je po informacijah, ki so bile dane pred 4 dnevi, potekel 72 urni japonski ultimat. Siamske čete pripravljene ob meji B a n g k o k, 24. sept. s. (Reuter). Siam-slsi ministrski predsednik je včeraj objavil, da bo siamska vlada odpovedala nenapa-dalni pakt s Francijo, Hongkong, 24. sept. s. (Tass). Associated Press poroča, da je pričakovati, da bo istočasno z japonsko vojsko tudi siamska vojska pričela korakati v Indokino. Siamske čete so že zbrane na meji. Medtem so pričeli Kitajci sistematsko uničevati železniško progo Haiphong—Nan-king. V severnem delu Tongkinškega zaliva se zbira večje število japonskih vojnih ladij. Francoski demanti Vichy, 24. sept. s. (Ass. Press). Francoska vlada je snoči demantirala vesti, da bi bila pod nemškim ali italijanskim pritiskom pristala na japonske zahteve glede Indokine. Poziv francoskega guvernerja Hongkong, 24. sept. s. (Reuter). Admiral Decoux je izdal proglas, v katerem poziva prebivalstvo Indokine, naj mirno sppej me novi položaj po sporazumu z Japonsko. Protest čangkajškove vlade Cungking, 24. sept. s. (Reuter). Cang-kajškova vlada je poslala vladi francoske Indokine oster protest zaradi pristanka na japonske zahteve. Kitajska vlada sporoča dalje, da bo zaradi tega podvzela obrambne ukrepe, kakršni se ji bodo zdeli primerni ter da bodo zanje in njihove posledice nosile odgovornost francoske oblasti. Amerika obsoja japonski vpad VFashington. 24 sept. AA. (DNB). Glede na dogodke v Indokini ie zunanji minister Hull izjavil, da vlada Zedinjenih držav obsoja postopek in metode Japonsko Hull ni hotel dati nikakršne izjave o morebitnih ukrepih ameriške vlade v zvezi s tem dogodkom. Na neko vprašanje je Hull odgovoril da zahtevajo Zedinjene države slei ko prei svoboden promet čez Birmo Obenem ie zavrnii glasove, do katerih 1^ ameriška kri žarka »Augusta« ^dplula v Singapur na popravilo Na opozorilo, da ie Siam meseca avgusta uvozil iz Zedinje-nih držav za 468.000 dolarjev letal, ie lz-iavil. da ie Siam naročil ta letala že pred. letom dni. Angleško-ameriško sodelovanje na Pacifiku London, 24. sept. s. (Tass). >Sunday Times« poročajo, da obsegajo angleško-ame-riško-avstralski razgovori v Washingtonu širok krog vprašanj. Dejstvo, da prisostvu- je razgovorom avstralski poslanik pomeni, da so na prvem mestu vprašanja obrambe Tihega oceana. V diplomatskih krogih napovedujejo po pisanju lista, da se tičejo razgovori tudi dovolitve oporišč za Zedinjene države v Singapuru, nadalje v Sidnevu in drugih avstralskih luk ah, na Novi Zelandiji in celo v angleških kolonijah v Afriki. Vznemirjenje v Toki j u Tokio, 24. sept. b. (Tass). Agencija Do-mej javlja, da so uradni japonski krogi resno vznemirjeni paradi poročil o angleš-ko-ameriškem sodelovanju v Tihem oceanu. V japonskih krogih s pozornostjo zasledujejo razvoj dogodkov. Japonska bi smatrala, da bi dovolitev mornariškega opori- I šča Zedinjenim državam v Singapuru pomenilo resno ogražanje japonskega go- ' spostvo nad zapadnim delom Tihega ocea- na. Stališče Zedinjenih držav v tem pogledu smatrajo v Tokiju kot izzivanje Japonske. Ameriška križarka v Singapuru Washington, 24. sept. s. (Reuter). Na konferenci tiska je včeraj zunanji minister Hull omenil možnost, da bo ameriška križarka »Oclasta« obiskala Singapur, vendar pa ta obisk ne bo imel posebnega pomena, temveč bo samo vljudnostnega značaja. Japonski protest v Singapuru Singapur, 24. sept. s. (Reuter). Tukajšnji japonski generalni konzulat je ostro protestiral pri upravnih oblasteh zaradi aretacije nekaterih japonskih državljanov v Singapuru. Borba za francosko Zapadno Hfrlko General de Gaulle obstreljuje z angleškimi vojnimi ladjami Dakar, ker je francoski guverner odklonil izročitev kolonije Vichy, 24. sept. e. (TCP). Včeraj od 14. je general de Gaulle na čelu angleške eskadre napadel pristanišče Dakar v francoski zapadni Afriki. General de Gaulle Je pred napadom na mesto poslal tamošnjemu guvernerju ultimat, v katerem je zahteval, da kolonijo brezpogojno izroči njemu. Ko je dobil negativen odgovor, je dal general de Gaulle naglo za streljanje. Streli so porušili več zasebnih hiš, mnogo pa jih je bilo poškodovanih. Prve žrtve Vichy, 24. sept. s. (CBC). Snoči je bila pomorska bitka med angleškimi in francoskimi vojnimi ladjami pred Dakarjem še v teku. Ob 18. je bilo smrtnih žrtev bitke v luki že 60. mnogo drugih civilistov pa je bilo ubitih. "5 Angleško uradno poročilo London, 24. sept. s. (Reuter). Edino uradno poročilo, ki je bilo o dogodkih pred Dakarjem doslej v Londonu objavljeno, je snočnji komunike angleškega rninistrstva za informacije. V tem komunikeju je rečeno, da je general de Gaulle zvedel, da skušajo Nemci spraviti zapadno francosko-afriško luko pod svojo kontrolo. Dejstvo, da je nedavno prispelo pred Dakar iz Tou-lona več francoskih vojnih ladij, je to na-ziranje še potrdilo, ker francoske vojne ladje vsekakor ne bi mogle odpluti brez nemškega dovoljenja. Zato se je general de Gaulle, kakor pravi komunike dalje, odločil, da gre s »svobodno francosko vojskoc pomagat onim elementom v Dakarju, ki so voljni pridružiti se njegovemu pokretu. Včeraj zjutraj je prispel na angleški vojni ladji pred Dakar in pozval tamkajšnje svoje pristaše, naj se mu pridružijo ter razvijejo zastavo svobodne Francije. Komunike pravi dalje, da v času poročila položaj pred Dakarjem še ni bil jasen, da pa nudi ta angleška vojska in mornarica generalu de Gaulleu vso razpoložljivo pomoč. Pomorski boji se nadaljujejo? London, 24. sept. s. (Reuter). O položaju pred Dakarjem ni na razpolago še nobenega uradnega poročila angleške admira-litete, poročila novinarskih agencij pa javljajo, da so v teku boji. Kakor se je zvedelo, je včeraj zgodaj zjutraj prispela pred Dakar eakadra angleške vojne mornarice. Na eni izmed ladij je general de Gaulle, ki je pozval svoje pristaše v Dakarju, naj se postavijo na njegovo stran. Poročila, ki so prispela iz Vlchvja, pravijo, da je general de Gaulle pozval nato guvernerja francoske Zapadne Afrike k predaji. Ko je ta odklonil ultimat, so pričele angleške vojne ladje streljati. 2e po prvih strelih je bila zadeta radijska postaja v Dakarju. Od tedaj niso več na razpolago avtentična poročila o dogodkih. Dopisnikom ameriških agencij v W chvju so bila z uradne francoske strani dana različna protislovna poročila. Vsekakor se kaže, da so zaenkrat pred Dakarjem v teku pomorski boji in Se ni znano, če so bili medtem že končani. Francoska vlada je snoči objavila, da je pred Dakarjem 6 francoskih vojnih ladij, kakor tudi 35.000 tonska oklopnica >Richelieu<, ki so jo sicer Angleži pred meseci pri napadu na Dakarju poškodovali, M pa najbrže vsaj z nekaterimi topovi še lahko strelja. Poleg tega je znano, da razpolagajo Francozi pred Dakarjem tudi z močnim obalnim topništvom in z več letali, ki so na nekem letališču na severovzhodu mesta. Prav to letališče je bilo eden Izmed ciljev, ki so ga pričele včeraj angleške vojne ladje obstreljevati. Protislovna poročila vlade v Vichyju London, 24. sept. s. (Reuter). Francoska vlada v Vichvju je izdala o dogodkih pred Dakarjem več protislovnih poročil. Tako je najprej zvečer izjavil zunanji minister Baudoin novinarjem, da Francija angleške akcije ne bo smatrala kot casus bel 11, da pa se bo sili uprla s silo. Po večerni seji francoske vlade pa je bilo sporočeno, da smatra vlada incident pred Dakarjem za hujši nego svoječasno pomorsko bitko pred Oranom, to pa zato, ker se pred Dakarjem sploh ne nahajajo francoske vojne ladje. Francoska vlada je tudi objavila, da je Dakar odprto, nezaščiteno mesto. V nasprotju s tem pravijo druga pol- uradna francoska poročila, da je pred Dakarjem več francoskih vojnih ladij. Ameriška oporišča v zapadni Afriki New York. 24. sept. s. (Reuter). »New York Times« poročajo iz Washingtona. da smatrajo Zedinjene države, da bi bil status quo v zapadni Afriki velikega pomena za varnost Amerike. Vlada Zedinjenih držav se zato pogaja z angleško vlado, da bi pristala na ureditev ameriškega mornariškega ODorišča v angleški zapadnoafriški koloniji Sierra Leone. Smatrajo, da so ta pogajanja v zvezi s poročili, da sta Nemčija iri Italija ponudili Španiji med drugim francoski Maroko, če vstopi Španija na strani držav osi v vojno. Doslej najhujši letalski napad na Berlin Angleška letala so po polnoči nad tri ure industrijska predmestja ibard&rala Berlin, 24. sept. s. (DNB). Preteklo noč je bil nekoliko pred polnočjo v Berlinu letalski alarm, ki je trajal nato okoli tri ure. Kljub močnemu odporu protiletalskega topništva je nekaj sovražnim letalom uspelo preleteli zunanje okraje severnega in vzhodnega Berlina, pri čemer je bilo vrženih več bomb. Točke, kamor so padle bombe, so daleč proč od vsakega vojaškega objekta, kar je nov dokaz, da Angleži s polnim namenom bombardirajo stanovanjske hiše. Pri napadu je bilo povzročene nekaj škode m je bilo večje število civilistov ubitih oziroma ranjenih. Na vojaških objektih m bilo škode. New Tork, 24. sept. s. (Reuter). Po ameriških poročilih Is Berlina je doživela nemška prestolnica preteklo noč svoj doslej najhujši letalski napad. Alarm v Berlinu Je trajal skoro štiri ure. Pričel se je nekaj pred polnočjo. Kolikor je znano so angleška letala metala bombe na Industrijske objekte v predmesten Berlina. Nemško protiletalsko topništvo je obstreljevalo angleška letala s silovitim ognjem. Tudi v središču Berlina so se čule eksplozije treh bomb. Prav v vseh zakloniščih v mestu je bilo slišati eksplozije, streljanje protiletalskega topništva ln brnenje motorjev. Angleška letala so se spustila pri napadu nizko nad mesto ter so potem odvrgla svoje bombe. Pod'-obnejšega poročila o škodi, ki'jo je povzročil napad, še ni na razpolago. Angleško poročilo London, 24. sept. s. (Reuter). Letalsko ministrstvo je objavilo davi naslednji kratki komunike: Močne edinice angleških bombnikov so preteklo noč napadle važne vojaške objekte v Berlinu. Veliki požari New Tork, 24. sept. s. (Reuter). Po ameriških poročilih je pri letalskem napadu na Berlin izbnihnil preteklo noč v enem izmed okrajev nemške prestolnice velik požar. New York, 24. sept. L Po vesteh, ki so prispele sem, divjajo v raznih krajih Berlina, zlasti v središču mesta veliki požari, ki so jih povzročile bombe angleških letal. Napad na mun&ci jsko tovarno pri Dresdenu London, 24. sept. s. (Reuter). Letalsko ministrstvo je snoči javilo, da so v noči na ponedeljek angleška letala bombardirala važno nemško tovarno municije v Lau-tl, severovzhodno od Dresdena. Naknadno je objavilo letalsko ministrstvo, da je ista skupina angleških letal napadla tudi tovorne kolodvore okoli Dresdena in železniško križišče v Torgau, severozapadno od Dresdena, Izmed običajnih napadov na kanalske luke je bil v noči na ponedeljek najhujši napad na Ostende, kjer je bilo očividno zadeto municijsko skladišče. Nastala je strahovita eksplozija. Letalski boji nad Londonom Nemški napadi na angleško prestolnico se ponavljajo vsako noč 24. sept s. (Reuter). V 17. noči nemških letalskih napad o— na London 5=ta bila od protiletalskega topništva nad prestolnico sestreljena dva nemška bombnika. Eden izmed njiju, aparat tipa Henckl 111. je kmalu po polnoči padel na zemljo v Surrevu. Drugo letalo ie bilo neka i ur prej sestreljeno nad samim središčem Londona. Dve nemški letali sta se pojavili nad središčem mesta, nakar so stopili v akciio številni žarometi in protiletalski topovi bo izmed letei m Je mnnlmflo žarome- tom, drugo pa ni moglo več uiti in je zadeto od granat protiletalskih tooov s strahovito eksplozijo padlo na zemljo. Opaženo ie bilo, da se je protiletalska obramba Londona preteklo noč v mnogo večji meri posluževala žarometov nego prejšnje noči. V noči je bilo vrženih neka i bomb tudi na središče Londona, kakor tudi na okraj neposredno ob središču. Neka bomba 1e zadela neko uradno rx»lopje in predrla zgornji dve nadstropji, žrtev ni bilo. Zadet ie bH tuđi edeo izmed pofitaifa ura- dov, v severovzhodnem Londonu pa so bombe poškodovale skupino luksuznih stanovanj. V nekem predmestiu so zažigal ne bombe zadele pomožno reševalno postajo, pa ni bilo žrtev. Večina bomb ie padla na zunania okrožja Londona. Poleg tega so bili preteklo noč izvršeni letalski napadi na več mest v južnovzhod-ni Angliji, na srednjo, severozapadno in iužno zapadno Anglijo ter na Wales. Dopoldanski alarm v Londonu New York, 24. sept. i. Ob pol 10. je bil v Londonu alarm. Opazili so velike roje nemških letal, ki so leteli proti Londonu. Uradno poročilo o nočnih napadih London, 24. sept. s. (Reuter). O nemških letalskih napadih na Anglijo preteklo noč sta objavili davi letalsko in notranje ministrstvo naslednji komunike: Nemški letalski napadi so se zopet raztezali preko mnogih delov Londona. Več hiš in več industrijskih podjetij je bilo zadetih od bomb. Bilo je mnogo človeških žrtev, med njimi tudi nekaj smrtnih. Nemška letala so napadla tudi neko mesto v južnovzhodni Angliji, pri čemer je bilo nekaj hiš razdejanih. Tu je bilo mnogo človeških žrtev. Bombe so bile vržene ponoči tudi na več okrožij severozapadne Anglije. V enem okrožju je bilo zadetih več hiš, pri čemer je bilo tudi manjše število človeških žrtev. Pri napadih na druge dele Anglije je povzročena škoda majhna in število žrtev malenkostno. En sovražni bombnik je bil v zgodnjih jutranjih urah sestreljen nad južnovzhodno Anglijo. Eden izmed 4 pilotov angleških lovskih letal, ki so jih včeraj pogrešili, se je medtem že javil in pogrešajo sedaj samo tri pilote. Skupno je bilo včeraj podnevi sestreljenih 11 nemških in 11 angleških letal. Miren dan London. 24. sept. s. (Reuter). VČerai je imel London podnevi primeroma miren dan. Nemška letala so sicer ponovno skušala prodreti nad mesto, pa jim to ni uspelo. Nad Londonom samim ie bilo v teku dneva opaženo eno samo sovražno 1e-talo. Letalski alarm v mestu ie bil trikrat. Nemško poročilo Berlin. 24. sept. s. (DNB). Nemška letala so tudi včerai nadaljevala izvidniške polete nad iužno Anglijo. V letalskih bitkah, ki so se pri tem razvile, ie bilo včerai do večera sestreljenih 21 angleških letal. Pet nemških letal se še ni vrnilo na svoja oporišča. Kraljev govor med letalskim alarmom London, 24. sept. s. (Reuter). Krali Jurij je imel snoči svoi govor do radiu iz zaklonišča v kleti Buckinghamske palače. Neka i minut, preden ie začel Icrali govoriti, je bil v Londonu odrejen letalski alarm, že prei pa ie bilo poskrbljeno za ta primer in je bil zato v kleti Bucking-hamske palače postavljen poseben mikrofon. Nova odlikovanja London. 24. sept. s. (Reuter). Za predsednika komisije, ki bo odločala o podeljevanju novih odlikovani za civilne zasluge »Jurjevega križca in Jurjeve kolajne«, ie krali imenoval bivšega ministra za koordinacijo obrambe admirala lorda Chatfielda.. Ameriška sodba o položajn New Tork, 24. sept. br. (CBC). »New York Times« se v obširnem članku bavi s poročilom, ki ga je podal vladi brigadni general Strong. ki se ie mudil dalie ča^a v Angliji z nalogo, da opazuje letalsko vojno med Anglijo in Nemčijo. List poroča, da ie general Strong prišel do naslednjih zaključkov: 1. Anglija bo po dolgi vojni premagala Nemčijo. 2. Nemški bombni napadi na London in druga mesta n;so povzročili v vojaškem pogledu ni kake znatnejše škode. 3. Angleško letalstvo ima kvalitativno premoč nad nemškim in ta premoč vedno bolj narašča. 4. Angleži priznavajo vse svoje izgube in cenijo nemške izgube prej prenizko kakor previsoko. Strong ie tudi sporočil, da so nemšHci uieti letalci priznali svoje presenečenje nad sprejemom, ki so ga doživeli v Angliji, ter da se boje vedno bolj naraščajoče moči angleškega letalstva. »New York Times« naglasa, da so v istem smislu poročali tudi ameriški novinarji, ki se mude v Angliji, toda ameriška javnost iim ni hotela verjeti, češ. da so preveč optimistični ali da pošiljajo taka poročila zaradi angleške cenzure. Generalu Strong u se vsega tega ne more očitati, ker ni bil podvržen prav nflsaki cenzuri in mu je bi!a dnna vsaka prilika, da si je mo?el ustvariti docela ias-no in neodvisno sodbo. Bombardiranje nemških postojank ob Kanalu London. 24. sept. s. (Reuter). Snoči je bilo vreme nad južno Anglijo in Kanalom lepo. Morje je bilo mirno, pihal le rahel zapadni veter, nad francosko obalo na te ležala lahna megla. Ugodno vreme so izkoristili angleški bombniki, kakor ie bilo mogoče ugotoviti Nadaljevanje na Z* str. x angleške obale, za obsežne napade na nemške vojaške postojanke ob bele jski in francoski obali. Vse od Dunkerquea pa do Boulosnea je nebo žarelo od oožarov in eksplozij. Nekatere eksplozije so bile tako močne, da so zračni pritisk čutili na drugi strani Kanala pri Dovru. Nemško protiletalsko topništvo ie napadlo angleška letala s silovitim ognjem, toda večji del noči so se vrstile na raznih točkah obale težke eksplozije v zadetih objektih, kakor tudi eksplozije bomb. Vojna v Egiptu Bombardiranje italijanskih vojaških transportov Kairo, 24. sept. s. (Reuter). Snočnji komunike vrhovnega poveljništva angleškega letalstva na Bližnjem vzhodu javlja, da so v noči na ponedeljek angleški bombniki napadli velike italijanske vojaške transporte pri Siri Baraniju. Bombe so ponovno direktno pogodile cilj. V soboto ponoči so angleška letala bombardirala luko Benghasi v Libiji. Ena izmed ladij v luki je bila direktno zadeta, v skladiščih pristanišča pa je izbruhnilo več požarov. V Menastiru v Egiptu je bilo bombardirano italijansko vojaško letališče. Južnoafriški in angleški bombniki so na- padli štiri letališča v italijanski Vzhodni Afriki. Internacija italijanskih državljanov Kairo, 24. sept. s. (Reuter). Egiptska vlada je snoči odredila internacijo italijanskih državljanov v Egiptu. Samo v Kairu je bilo že zvečer interniranih 7.000 Italijanov. Kairo. 24. sept. s. (Reuter). Uradno demantiralo včeraj razširjene vesti, češ da je bilo proglašeno vojno stanje. Po raigovorifi v Rimu Nemški listi poudarjajo, da so v fUsnu razpravljali predvsem o vlogi Afrike Berlin, 24. sept. s (DNB). Nemški zunanji minister RibbentroD se ie snoči vrnil iz Rima ter se je takoj oo svojem prihodu v Berlin oodai na poročanje v kan-celarjevo Dalačo. Ob zaključk.) rimskih posvetovanj p d črtavajo nemški listi še enkrat da bod o imeli izredno dalekosežne politične posledice. »Vdlkischer Eeobarhter« niše da so veljali rimski razgovori Dredvsam raz-čiščeniu nalo?. ki jih bo v novi ureditvi sveta imela Afrika, zlasti v odnosih do Evrone. List pri tem poudarja <*a b do pravice, ki jih bo imel eden izmed partnerjev velesil osi v Afriki, že same oosebi vključevale pravice drugega partnerja. Nobena velesila osi ne misli ori tem na enostransko svojo korist. Nadalje opozar- ja list. da so rimske razgovore s posebnim zanimanjem zasledovali v Madridu. »Deutsche Alleemeine Zeitune« piše da 1e bil orogram teh razeovorov ki iih ie imei zunanji minister Ribbentrop v Rimu ^eved:-, zelo ob-ežen To ie razumljivo ker velesili osi ne mislita nikdar same na vojno, temveč na vojno zrna a o in mir Za pobornika noveea svetovnega reda ie to samo posebi umevno. Priprave za dolgo vojno Ncw York. 24 sept. br. (CBC) V ameriških diplomatskih krogih smatraio rimsko konferenco za dokaz, da sta Nemčija in Italija opustili upanje na hUer konec voine ter da se Droravljata sedai na dolgo trajno vojevanje. Zaključltev izrednega zasedanja sobranja Sofija, 24. sept. e. Ko je bil včeraj popoldne v podrobni razpravi sprejet vladni načrt zakona o izrednem kreditu, je predsednik vlade Filov prečital kraljevi ukaz, s katerim se izredno zasedanje sobranja zaključuje. Pristanek madžarskega letala v Romuniji Bukarešta, 24. sept. e. (Štefani). Snoči se je madžarski bombnik spustil na rumun-sko ozemlje blizu Arada. Člani posadke so izjavili, da so bili namenjeni v Cluj, da pa so zaradi pokvarjenega motorja morali pristati na rumunskem ozemlju. Uvedena je bila preiskava. Sovjetski manevri v Ukrajini Kijev. 24. sept. AA. (Tass). Tu so se začeli včeraj manevri v navzočnosti komisarja za naredno obrambo Timošenka. Manevri v Transkavkaziji pa so končani. Moskva, 24. sept. s. (Tass). Pravkar so bili končani veliki tridnevni manevri vojske leningradskega vojnega okrožja. Pri manevrih so sodelovali pehota, topništvo, aviacija in močni oddelki tankov. Manevrom je prisostvoval šef štaba leningTad-skeg/a vojnega okrožja general Ponedeljov. Nadomestek za vitamin K Moskva, 24. septembra. A A (Tass V V osrednjem zavodu za izkustveno medicino so izdelali preparat, ki ne samo. da zamenja vitamin K. temveč deluje celo močnejše od njega. Ta preparat bedo uporabljali med drugim ori kirurških operacijah. Metercološka postaja v kovčegu Moskva, 24. sept. AA. (Tass). Znanstveni sodelavec geofizične opazovalnice v Ti- flisu inž. Abgar ie izdelal »ročno« vrem?-n oslovsko Dostaio. ki raznolaea z vsemi važnimi aparati. Te anarate ie možno razložiti tako. da se vse skuoa.i spravi v notni kovčeg srednje velikosti. Turčija ima dovolj bombaža Carigrad. 24. sept AA. (DNB). Letos So v Turčiji pridelali 80.000 bal bombaža. K temu je treba prišteti še ostanek bom- baža iz leta 1939, tako da je na trgu zdaj okrog 100.000 bal bombaža. Od tega jih je dczcJaj prodanih 50 000. Rumuniji bodo prodali za visoke cene okrog 20.000 bal. Žetev v Bolgariji Sofija. 24. septembra. AA. Žetev vseh vrst žita v Bolgariji ie končana Letošnja žetev je maniša kakor lanska. Zaradi hladnega vremena bo slabši tudi pridelek bombaža Zdi pa se. da so koruza, čebula, sončnica in živinska hrana dobro obrodile. Grki ne morejo prodati svojega olja Atene, 24. sept. AA. (DNB). Izvzemši izvoz v Jugoslavijo in Italijo je grški izvoz olja prispel na mrtvo točko. Izvoz v Severno Ameriko je neznaten. Letošnji pridelek olja cenijo na 100.000 ton. Gospodarska pogajanja med Madžarsko in Italijo Rim, 24. septembra. A A. (DNB). List »Giornale d* Italia« poroča, da bo te dni prišla v Rim madžarska delegacija, ki bo vodila trgovinske razgovore. Delegacijo bo vodil opolnomočeni minister Nik- lom. Ta delegacija bo razpravljala z me-rodajnimi italijanskimi trgovinskimi krogi o sporazumu, ki bo stopil v veljavo 1. januarja leta 1941, v katerem se je treba prilagoditi novim prilikam. »Giornale d' Italia« ob tej priliki poudarja, da se je trgovina med Italijo in Madžarsko v poslednjih dveh letih zelo okrepila. živilske nakaznice v Franciji Pariz. 24. septembra. AA. (DNB). Od danes se bo na Francoskem dobid kruh, meso, mast, sladkor, milo, kava nž in sir samo na živežne nakaznice. V gostilnah s« bo racioniranje zadele sele 30 septembra. Poročilo, izdano o tem v listah pravi, da je racioniranje živež* v prvi vrst' posledica britanske blokade. Da1 je pravi poročilo, da je letošnja žetev v Francir posebno v nezasedenih pokrajinah mnoge slabša kakor prejšnja leta, posebne slaba pa ie produkcija sladkorja zaradi zanemarjanja nege sladkorne repe. Sorzna poročita Cur*hf 24. septembra. Beograd 10, Pariz 9.85. London 16.55, New York 436, Milan 22.10, Madrid 40, Berlin 175.25. Iz Radeč — Nova učiteljica. V petek je nastopila službo na tukajšnji ljudski šoli gdč. Pahor Marija, ki je bila premeščena na lastno prošnjo iz Zagorja ob Savi. — Letos smo pri nas brez sadja. Zaradi slabe letine smo pri nas letos popolnoma brez vsakega sadja. Nikjer ni dobiti ne hrušk, ne jabolk. Sadje prodajajo samo nekateri trgovci, cena pa mu je izredno visoka. — Važno opozorilo trgovcem in obrtnikom. Opaža se, da nekateri obrtniki in trgovci nočejo pošiljati svojih vajencev v tukajšnjo strokovno nadaljevalno šolo. Opozarjamo jih na določila obrtnega zakona in določbe »Uredbe o organizaciji strokovno nadaljevalnih šol«, po katerih morajo skrbeti, da učenec, ki pri njih stanuje točno obiskuje šolo in se brigati, da prihaja v šolo čist in v redu. Službodaja-cev, ki ne vpišejo svojih učencev v šolo, bo šolsko vodstvo v smislu zakona prijavilo sreskemu načelstvu, katere prijave pa se bodo smatrale kot nujne! H koncu vodstvo šole posebno opozarja službodajal-ce na ČL 35 uredbe o strok, nad šolah, ki se glasi: »Vajenci, ki jim je s pogodbo odrejen rok učenja ob'ti potekel, smeio opraviti pomočniški izpit (§ 25 Zakona o obrtih), toda ne morejo dobiti izpričevala O opravljenem pomočniškem izpitu, dokler ne predložijo o tem, da so po treh letih obiskovanja šole uspešno dovršili itrokovno nadaljevalno Šolo. Zaradi tega morajo vajenci, ki so opravljali in opravili pomočniški izpit, a niso dovršili te šole, hoditi še naprej v strokovno nadaljevalno šolo prav do dopolnjenega 18. leta Naše gledališče DRAMA Začetek ob 20. uri Torek, 24. septembra: Pohujšanje v dolini šentflorijanski. Red Torek Sreda, 25. septembra: Pohujšanje v dolini šentflorijanski. Red Sreda četrtek, 26. septembra: Pohujšanje v dolini šentflorijanski. Red Četrtek Petek, 27. septembra: Razvalina življenja. Red Premierski V letoSnjem sporedu je zastopan Cankar s farso: »Pohujšanje v dolini šentflorijanski«. Poleg prvega nastopa Angele SancJ-nove v vlogi Jacinte, bo imelo običnatvo priložnost pozdraviti na dramskem odru njegovega bivšega člana Bojana Pecka, ki se je po večletnem uspešnem delu pri opereti vrnil v dramo in bo idral vlogo Zlo-deja, s katero je že pred leti potrdil svoje odlične igralske kvalitete. Drugo slovensko dramatično delo, ki bo prišlo v letošnji spored bo Finigarjeva drama »Razvalina življenja« v režiji Milana Skrbinška. Dejanje slika vzroke in posledice nesrečnega zakona med kmečkim parom. * Beethoven zavzema v muzikalni literaturi mesto med naj geni jalne jšimi komponisti in je po svojih mogočnih, invencioznih delih, pred vsem v simfonični glasbi veli- kan med njimi. Edina opera, ki jo je komponira! je »Fidelio«. Naša opera jo bo uprizorila kot uvodno predstavo v letošnjo sezono. Delo obsega dve dejanji (3 slike) ln bo zasedeno z našimi prvimi opernimi močmi: Franclom Betettom, mlado, talentirano T. Labo&evo, Popovom, Ribičevo in Lupšo. Dirigent dr. Svara. Režiser: Ciril Debevec. Uprizoritev klasične Leharjeve operete »Grof Luksemburški« s Sonjo Ivančičevo in Franclom v glavnih partijah, obeta postati za občinstvo, ki ljubi lahko glasbo, prvovrsten dogodek. Da zna občinstvo ceniti prizadevanje ravnateljstva, ki mu je nudilo že lansko sezono opereto v zasede«, s prvimi močmi, so dokazale razprodane predstave »Frasquite«. Pričakovati je, da bo »Grof Luksemburški« v odlični zasedbi prav tak dogodek, ki bo polnil gledališče. Dve žrtvi bele kug**, MazaStvo bi bilo treba za tre ti z najstrožjimi ukrepi Zagone. 24 septembra Naš revir je pod vtisom žalostne smrti komaj 16 let stare Julke Zoharjeve, ki je postala žrtev svoje Lahkomiselnosti in brez-vestnosti neke mazačice. Bila je žrtev bele kuge, ki se pri nas čedalje bolj širi in zahteva čedalje več žrtev Res je. da živimc v rezkih časih in da ni majhna stvar dandanes izpolnjevati sveti materinski poklic. Včasih so se matere žrtvovaie za svoje otroke, rodile so jih in jih redile tei skrbele, da so doraščali in postali vredni člani človeške družbe, danes pa ni več v mladih materah volje in čuta odgovornosti, zato brezvestnim mazačicam ni težko pregovoriti žrtev. Kako si je mogoče drugače razlagati, da se mlada mati. ki ji ne preti beda in pomanjkanje zateče k mazačici ;n si pusti »pomagati*, pa s tem pride ob življenje Predvsem bi biio treba mazačice z najstrožjimi ukrepi zatreti. Glede tega socialnega zla v dana>nji družbi smo čitali sicer že mnoge nasvete in predloge, toda stori se v resnici premalo za odpravo bele kuge Bolj ali manj stroge kazn-i ne pomagajo kajti znano je da mazačice po prestani kazni nikakor ne izgube svojega »ugleda« ter sc njih khentela na- to še poveča Strasne je tudi dejetvo. da spravljajo žrtve ne naravnost v grob. temveč v bolezen m hiranje Poglejte statistiko bolnih žena v revirjih m industrijskih krajih, pa boste spoznali te žrtve, ki so z eno nogo v grobu, dasi so *e mlade Pokojna JuLka Zoharjeva je na prigovarjanje neke starejše ženske iz kolonije obiskala v družbi Še neke 201etne mlade ženske mazačico v Trbovljah Nesrečna mlada žena je zaužila neko zelišče zaradi katerega je nastopilo hudo zastrupljenje. V bolnici žrtvi niso rm gli več pomagati, odpeljali so jo domov, kjer je v groznih bolečinah umrla. Snoči ob 23. se je 26letni rudar Rudi Žohar, mož pokojne Julke. v neopaženem tre-jutku zastrupi! v stanovarju svojih staršev t liz<»lom Poklicali so zdravnika dr Kaj-zelja roda vsaka pomoč ie biLa zaman, kajti nesrečni Rudi je oh pol 3 zjutraj po hudem trpljenju izdihnil. Zdaj ležita obe nesrečn- žrtvi d.ruga poleg druge na mrtvašk« m odru Julka bo pokopana danes. Rud. pa mtn Vsa soseščina sočustvuje & težki prizadeto Zohar-jevo družino ki ie pred ler* pr jamski ka-tastrofi izguoila tudi redmka Mladina se pogreza v blato nemorale Mladi ljudje, ki izkoriščajo in izsiljujejo, da se lahko zabavajo v nočnih lokalili Ljubljana, 24 septembra Razprave pred sodnikom poedincem okrožnega sodišča razkrivajo čedalje češče, kako se naša mladina pogreza v blato nemorale. Kadar sede na zatožno klop obtoženec, ki je v brezposelnosti kradel in vlamljal. obsojamo njegovo dejanje, toda vendarle se nam ne zdi njegov zločin tako ogaben, kakor zločini tistih, ki se morajo v zadnjem času zagovarjati zaradi nemoralnih dejanj. Glede na število razprav take vrste že lahko sklepamo, da današnje razmere strašno slabo vplivajo na značaje doraščajoče mladine. Morda gre tudi za degeneracijo, ki se kaže v takih dejanjih. še mnogo bolj žalostno pa je, da so med moralnimi iztirjenci tudi mladeniči, ki se lahko pobahajo, da so vpisani na univerzi. Včeraj se je pred sodnikom zagovarjala taka čedna druščina mladeničev, med katerimi je bil tudi neki »akademik«. Sest fantov je sedelo na zatožni klopi, vsi so bili obtoženi, da so se pregrešili proti § 285 k. z. Trije so svoja dejanja priznali, ostali so tajili, sodnik je obsodil pet obtožencev, enega je oprostil. Včasih se pojavi pred sodnikom človek s perverznim nagnjenjem. Poznamo nekaj takih nesrečnikov, ki pridejo na sodišče skesani in strti z zagovorom, da se ne morejo zoperstavljati nenaravnim nagonom. Ti sodijo v resnici bolj v bolnišnico kot v kaznilnico. Drugače pa je s fantalini, kakršni so sedeli včeraj pred sodnikom. Izkazalo se je, da so se udajali nemoral-noti samo zaradi tega. da so lahko izkoriščali nekatere ljudi in da so potlej živeli na široko in dolgo v ljubljanskih beznicah. nočnih lokalih in plesiščih. Do izsiljevanja je seveda tudi prišlo in do tatvine med temi »tovariši«. Eden od njih ima prav nenavadne pojme o akademski časti. Privoščili so si vse mogoče zabave, vozili so se tudi v Zagreb in iskali nove žrtve. Človek obstrmi, ako se zamisli spričo takega življenja sodobne >zlate mladine«. Ali naj bodo taki most v bodočnost in naša nada in naš up? Utopi jenčka še niso našli Krško, 22. septembra. Dne 11. t. m. je padel v Radečah s splava 81etni učenec ljudske šole v Radečah Mihec Glavač v Savo, ko se je v družbi svojega prijatelja igral na splavu, privezanem ob obrežju. O nesreči smo zvedeli še nekaj podrobnosti. Omenjenega dne sta se igrala brat in sestra M. na splavu, na katerega je kmalu nato prišel tudi Glavač. Kmalu potem, ko je odšla Slavica M. s splava domov in je bil njen brat na nasprotnem koncu splava, je spodrsnilo Mihcu Glavaču, da je padel v Savo, ki ga je hitro odnesla naprej. Milan M. od strahu ni mogel klicati na pomoč in je samo s strahom zrl za potapljajočim se tovarišem, ki ga je nesla voda vedno hitreje od splava. Da bi pa skočil na pomoč tovarišu, na to ni mogel niti pomisliti, ker bi bil postal še sam žrtev valov. Čudno je, da ponesrečeni deček ni klical na pomoč, ko ga je voda nesla ob glavni prometni cesti, na kateri je bUo precej ljudi, ki bi mu gotovo prihiteli na pomoč, ko bi le slutili nesrečo. O nesreči, ki se je pripetila že okrog 11. dopoldne, se ni upal Milan M. povedati nikomur, razen svoji sestrici, ki pa je prav tako molčala, šele okrog ene je zaupal vest o nesreči svojemu starejšemu bratu, ki je takoj obvestil druge ljudi, katerim pa se je stvar zdela neverjetna. Tako so pričeli iskati ponesrečenega Mihca šele okrog dveh popoldne. Toda ves trud in iskanje sta bila zaman. Trupelca še niso našli, posebno ker je bila zadnje dni izredno visoka Sava, ki ga je gotovo odnesla zelo daleč. V enem tednu je to že tretja tragična smrt otroka v vodi. Izpred obrtnega sodišča MESARSKI POMOČNIK ALi BREZPOSELNEM Matija je tožil mesarskega mojstra za 3.200 din. Trdil je, da je bil zaposlen kot mesarski pomočnik skozi 17 mesecev. Pri vstopu v delo se je z mojstrom dogovoril, da bo za svoje delo dobival prosto hrano in prenočišče ter 300 din na mesec. Delal je redno po 10 ur na dan, pa tudi več. Do-čim mu je mojster hrano in prenočišče v redu dajal, mu pa gotovine 300 din na mesec ni plačeval. Za vseh 17 mescev je rr«s»i njegov zaslužek 5.100 din. Med svojim službovanjem se je z mojstrom parkrat spri in ob takih prilikah je izostal od dela kako popoldne ali pa tudi cel dan. Takih primerov skupaj seštetih ni bilo niti za mesec dni, vendar pa odbije na ta račun od svojega zaslužka enomesečno mezdo v znesku 300 din tako da mu mojster dolguje Se 4.800 din. Večkrat je dobil kake cigarete ali pa 2 din za tobak; kadar je kaj težjega delal, mu je dal mojster tudi kak četrt vina. Razen tega je prejel tudi 2 novi srajci, 1 par novih čevljev in nekaj ponošene obleke. Čeprav mu je mojster vse to podaril za težko delo, vendar pa Matija vse te prejemke vredne 1600 din poračuna s svojim zaslužkom in zahteva od mojstra samo Se 3.200 din. Pri razpravi je mojster predlagal, da se naj tožbeni zahtevek zavrne. Trdil je, da Matevž sploh ni mesarski pomočnik, ker se te obrti ni nikdar učil. Tudi ni bil sprejet za mesarskega pomočnika, ampak mojster ga je vzel le iz usmiljenja k sebi. ker je bil brezposeln, in mu je za to dajal brezplačno hrano, stanovanje, obleko perilo itd. Matevž ni opravljal mesarskih del ampak samo hlapčevska in še ta v manjšem obsegu in kadar je sam hotel. Pogostoma je izostajal od dela po več dni, včasih tudi po cel teden; domov je prihajal samo jest. Mezda ni bila niti dogovorjena niti mišljena. Poleg hrane, obleke in cigaret je prejel tudi v gotovini ves čas najmanj 4000 din; kajti vsakokrat, kadar je Matevž kaj delal, je dobil kovača. Vse te mojstrove trditve so potrdile zaslišane priče, pretežno pa jih je Matevž tudi sam priznal, zato je tožbo izgubil. S fi£m6&eqa pCaina — Kino Union: »Ljubezen« državnega pravednika«. O tem filmu smo že poročali, da ga lahko Štejemo med najboljša filmska dela, kar jih premore francoska filmska industrija. O francoskih filmih itak vemo, da so brez izjeme kvalitetni. Ta je pa tako glede režije kakor tudi izklesanih, močnih igralskih figur med dobrimi nedvomno eden najboljših. Tu se lepo vidi, kaj more ustvariti spreten režiser z izvrstnimi igralci tudi iz tako vsakdanje vsebine, kakor je zajeta v >Ljubezni državnega pravdnika«. Ta film je velika umetnina, vredna, da jo človek vidi večkrat, ker pomeni pravo doživetje. Skoda samo, da živimo v časih in razmerah, ki takim umetninam niso naklonjeni Iz Novega mesta — Sokolska klet nudi gostom razna dobra vina. Ima izvrstno kuhinjo. Vsak torek družabni večeri Servira jo se ražniči m če-vapčiči. Pivo časa 3 din. Prepričajte se o tem sami! 369—n Iz Krškega SK Store : SK Krško (3:1)-V nedeljo 15. t. m. je domači klub odigral prvo tekmo v jesenskem prvenstvu, katero pa je začel kaj slabo, namreč s porazom. Gosti so bili od začetka v stalni premoči in domačini še od daleč niso pokazali tako lepe igrre, kakor smo jo lahko občudovali letošnje poletje pri prijateljskih tekmah. Priznam, da bi bil lahko rezultat za domači klub boljši, če bi sodnik malo bolj odprl oči, toda gosti so popolnoma zaslužili zmago in z njo obe točki, žalostno pa je dejstvo, da vlada med prebivalstvom premalo zanimanja za nogomet, ter bo treba se precej truda za pro-cvit nogometa v naši okolici. _ Vode upadajo. Po zadnjem deževju je začela Sava tako hitro naraščati, da je bila nevarnost resnih poplav. Tako je kazala v ponedeljek zjutraj ob 7. okrog 1 m nad normalo, ob 8. že 1.60 m, medtem ko je popoldne okrog 14. dosegla že 2.50 m nad normalo. Vendar se je odtlej le polagoma dvigala do večernih ur, ko je začela po malem zalivati sejmišče v Krškem. Kakor pripovedujejo sosedje, je edino pri Dobravi Krka močno prestopila bregove in zalila cesto. Toda že v torek so začele vode upadati ln je bila Sava v četrtek že spet na normalni višini, $$q( e\nt ca KOLEDAR Danes: Torek, 24. septembra: Marija Devica rešiteljica ujetnikov, Nada DANAŠNJE PRIREDITVE Kino Matica: Vera Lubenska in Alarm v Londonu Kino Sloga: Skrivnost Amazone Kino TJnion: Ljubezen državnega pravdnika Kino Moste: Spijonka DEŽURNE LEKARNE Danes: Mr. Bakarčič, Sv. Jakoba trg 9, Ramor, Miklošičeva cesta 20 in Murmaver, Sv. Petra cesta 78. Pred maksimiranjem cene krompirju Od Zbornice za trsovino. obrt in indu-striio smo prejeli naslednie obvestlo: Kakor doznava zbornica, se na merodainih mestih z možnosti o da bodo cene krom-Diriu v Sloveniii maksimirane in bi se utegnilo zgoditi, da dobijo javne aprcvi-zaciie pravico zaseči proti plačilu po maksimalnih cenah zaloeo krempiria tudi pri trsovcih Zato moraio trsovci z dež^nimi pridelki računati pri nakupovanju krem-pirja s tem. da so bile v Sloveniii lansko leto cene krompiria zaradi slabe letine nenormalno visoke in da se letos v tem primeru ne bodo mogle obdržati na tej višini. Pri eventuelnem mai-simiraniu cen krompiria ie računati, kakor čujemo le z uoorabno vrednostio krompiria in z odnosom, ki ie obstoial vedno na trsu med novprečno ceno pšenične moke na drobno in ceno krompirja Uporabna vrednost krompiria znaša samo eno četrtino uporabne vrednosti moke. Cena krornoiriu se ie gibala vedno v višini ene četrtin? do ene tretj-ne povprečne pšenične moke. Cena pšenične moke ie danes visoka, vendar v povprečju ne preseera 5.5 din za kg. Povsem izkliučno ie r>o mišlieniu me-rodainih činiteljev. da bi moela v primeru maksimiranja cena krompirju presegati eno četrtino gornie povprečne cene za moko. Trgovci, ki bi kupovali krompir dražje, uteeneio utroeti občutno škodo, ako se določijo kasneie nižie crie in dražie kupljene zaloge prisilno odkupijo. Proti navi|anj*j cen surovim kcSam V torek in sredo je b:la pr; Zveri indu-strijcev v Ljubliam kenierenca zastopnikov usnjarske in čevljarske industrije dravske banovine Na konferenci so razpravljali o položaju na^e usnjarske »tr-ke ter o težkočah. ki so nastale glede preskrbe obratov s potrebnimi surovinami zaradi prenehanja uvoza surovih kož iz prekomorskih držav ter prepoved1 izvoza tak'h kož iz banovine Hrvatske K' nferenca je sprejela potrebne sklepe glede korakov ki se morajo podvzeti. da se onemogoči brezvestna špekulacija in navijanje cen surovih kož ter izvede pravilna razdelite^ rnzpoložlji-vih surovin na posamezna usn jurska podjetja. To je potrebno da se omogoči redno obrarovanje podjetij *n nadaljnja zaposlitev delavstva. Posebno deputacijo zastopnikov usnjarske in čevljarske industri:e ie 18. t. m. sprejel ban dr. Natlačen Gospc-du banu je deputacija predočrla nevzdržen položaj usnjarske stroke ter ga zaprosila za nujne ukrepe v cilju da se omogoči rerlna produkcija usnjarskih izdelkov »n da se istočasno zaščitijo konsumenti pred pretiranimi cenami, s katerim' je računat: ako so ne omeji neupravičen porast cen za surove kože. Gospod ban je vzel izva;ani2 in žeije deputacije na znanje ter obliubil svoio vsestransko podporo. Trgovinske zveze z Južno Ameriko London, 24. septembra. AA. (Reuter). Zunanie ministrstvo in trgovinsko ministrstvo sta izdali skupno perc-čilo. ki pravi, da bo britanska vlada poslala v Južno Ameriko Dosebno misi i o. ki bo imela nalogo seznaniti vlade in gospodarstvenike južnoamerišl:ih držav s sedanjo gospodarsko politiko n s težnjami britanske zunanie trgovine. Na čelu poslanslva bo lord Wel-lington. bivši indski podkralj. Sporočilo pravi, da ie bila vlada Zedinienih drž?.v vnaprej obveščena o tei misiji in da ie izjavila, da nima nič proti temu. Znano j3, da so Zediniene države davni trgovski konkurent Velike Britanije v južnoameriških državah. Podeželske bolnišnice na Hrvatskem ZagTeb, 24. sept. o. Oddelek za narodno zdravje r>ri banski oblasti ie izdelal načrt za zgraditev omrežja manjših bolnišnic v banovini Hrvatski. Potreba takih bolnišnic se ie pokazala zlasti zaradi neugodnih prometnih razmer, predvsem v pasivnih krajih kakor n. pr. v Liki. ki so pozimi dostikrat po več tednov odrezani od ostalega sveta. Osnovale nai bi se razširjene zdravstvene postaje, v katerih bi bila stanovanja za zdravnike ter do več sob za bolnike. Maroški vel£ki vezir obsoja Angleže Tanger, 24. septembra. AA. (DNB). Na vožnji v Francijo je marošk' ve1 tki vezir obiskal pokopališče pri Marseilu Kebiru, kjer so pokopani francoski mornarji, padli pri napadu britanskega brodovja na francoske ladje. Veliki vezir se je poklonil na grobovih mornarjev in ostro obsodil napad britanske mornarice NARODNA 1SKARNA LJUBLJANA JCNAFUEVA 5 IZVRŠUJE VSE VRSTE TISKOVIN PREPROSTE VA NAJFINEJŠE Dr. Valentin Zamik soustanovitelj „Slov. Naroda44, Narodne tiskarne v Ljubljani in o£e slovenskih taborov * van. ki le dobil v nožem več sunkov v hr-•*et in v nrsi. — Čevljarja Jožeta Kukovca iz Rožne doline so suroveži naoadli na cesti v Šiški in mu oriza dejali z nožem več ran no životu. Ljubljana, 24. septembra Dr. Zamik se je kmalu po izvolitvi za deielnozborskegra poslanca trebenjskega okraja preselil v Brežice k dr. Razlagu, a že nekaj tednov nato v Maribor, saj ga je tja vabil >Slovenski Narod«. Stal je listu ob strani že pri ustanovitvi in mu takoj postal sodelavec pod in nad črto. L.. 1868 se je izpolnila Zamiku vroča želja, ki jo je dolgo zastopal in se zanjo po te zal — z vztrajno vnetostjo: Slovenci so končno dobili svoj stalni p°lltlčnl Ustf pogumnejši in odločnejša kakor previdne m obzirne Bleiweisove »Novice«. Fr. Leveč je poročal takrat svoji nevesti: >3e to Ti moram povedati, da 1. febr. začne v Mariboru izliajati politični časopis trikrat na teden. Urednik mu bo jurist TomSić, prvi pomočnik pa dr. Zamik, besednik bo prevzel menda Jurčič.« In tako se je res zgodilo. Dr. Zamik je objavljal v mladem mariborskem > S loven. Narodu« dolge in temeljite članke o napredovanju in zmagovanju narodnostnega načela, o političnem položaju ter o tekočih političnih dogodkih doma in v zamejstvu. Narodna misel, narodna enakopravnost in >Ze din jena Slovenija« so bile Zamiku geslo, stara pravda: »iz nje nam bo ali življenje ali smrt.< Kakor neštetokrat v »Novicah« je tudi v SI. Narodu in »Sloven. Gospodarju« vedno znova naglasal ta svoj ceterum cen-seo: Dr. Zamik pa je mislil Se dalje: na lastno, slovensko, neodvisno tiskamo. Ze leta 1867 ob ustanavljanju SI. Naroda na shodu v Celju je propagiral misel slovenske neodvisne tiskarne. In krepko je pomagal, da se je uresničila, že 1. 1871. se je tiskal list res v lastni tiskarni v Mariboru. Toda dr. Zarnik in tovariši v Mariboru so že zaceli snovati duštvo Narodna tiskarna. Ki naj bi prevzelo mariborsko in ustanovilo novo tiskarno v Ljubljani ter tja preselilo tudi »Sloven. Narod«. In res so se 19. novembra 1871 sešii v Ljubljani delničarji, ki so na dr. Vošnjakov predlog sklenili kupiti mariborsko in ustanoviti ljubljansko Narodno tiskamo. Da je podružnica v Mariboru nacionalno potrebnai je dokazoval zlasti dr. Zamik. Na ustanovnem občnem zboru 14. septembra 1872 pa je dr. V. Zarnik predlagal, naj postane Slovenski Narod z novim letom 1873 dnevnik. Njegov predlog je bil sprejet. Tako se je končno uresničila vroča želja, ki so jo dolgo gojili in se zanjo trudili Davorin Trstenjak, dr. R. Razlag in dr. V. Zarnik. »Slovenski Narod« je dne 6. oktobra 1872 prvič izšel v Ljubljani v lastni tiskarni, a s 1. jajn. 1873 je začel izliajati kot dnevnik. Dr. Zamik je bil upravni odbornik Narodne tiskarne od 1. 1873. od 1. 1882 do svoje smrti predsednik Narodne tiskarne, hkratu pa eden najplodovitejših in najboljših sodelavcev lista. Mir. Gorše pravi v svoji knjigi: »Zami-kove članke v Sloven. Narodu, ki so jih Šteli sodobniki med najboljše, kar so jih prinesli slovenski časniki do takrat, moremo tudi še dandanes brati z zanimanjem, saj pričajo o velikem Zarnikovem znanju politične zgodovine, zlasti pa narodnega gibanja 19. stoletja. Id ga je z vnemo zasledoval ves čas. Njegovo izobraženost so cenili ne le njegovi rojaki, ampak so jo večkrat pripoznavali tudi nasprotniki; poleg tega je bil obdarjen z izbornim spominom.« Dr. Zarnik se je septembra 1871 preselil iz Maribora v Ljubljano v pisarno originalnega odvetnika dr. Ahačiča, a L 1877 je nasproti križevniški cerkvi odprl lastno pisarno. A temperamentni »Madoslovenec« Zarnik je bil ie prej dolgo zapisan v črnili bukvah »starih« — Bleiweisa in tovarišev Ljubosumni so bili nanj, ker je bil preveč popularen zaradi svojega blestečega duhovitega govorništva, brezobzirnega radikal-n2ga naroonjaštva in svojeglavosti. Zarnik pač ni hotel biti v vsem kimavec in je bil često »nediscipliniran«. Zarnik je bil prvi, ki je po angleškem in češkem zgledu začel propagirati prirejanje taborov, t. j. velikanskih ljudskih shodov pod milim nebom. To misel je bil sprožil Fr. Levstik, oklenili so se je štajerski Slovenci in zavzel se je zanjo z vso svojo strastjo dr. Zarnik. Kakor so štajerski rojaki začetni utanoviteiji Slovenske Matice, prvega slovenskega političnega lista in prve slovenske tiskarne, tako so bili tudi začetniki taborov. Zaspana Ljubljana je dosledno capljala za Štajerci. A. dr. Zamik je bil prvi Ljubljančan, ki je napisal za »Novice« že 29. julija 1868 vabilo na prvi slovenski tabor v Ljutomeru dne 9. avgusta 1868. »Namen tabora je,« je pisal dr. Zamik, »da se gola in suha teorija, skrita pod § 19. držav, pravic, od vseh strani posveti in da naši sloven. držav, poslanci zvedo, kako si naš narod misli dejansko izpeljavo narodne ravnopravnosti. Gotovo je to važen moment v življenju našega naroda, kajti on stopi s tem dejanjem iz čitalni-škega radovanja in rajanja prvikrat samostalno na politično polje.« In dr. Zamik je v Ljutomeru dobro povedal, da zahtevajo Slovenci slovenščino ne le po javnih uradih in šolah, temveč tudi v župnih uradih in bogoslovnicah. Na drugem taboru v Žalcu 6. sept. je klical k samozavesti: »Madžari so dosegli vse, kar so hoteli, ker so ponosen narod. Slovenci smo bili doslej preveč ponižni cestninarji pri vratih. Tudi mi moramo biti ponosni na to, da smo Slovenci. Ne smemo več nositi klobuka pod pazduho in se uklanjati vsakemu tujcu.« Tretji tabor je bil 18. okt. v šempasu pri Gorici. Kranjski prvaki pa se niso udeležili nobenega teh treh prvih taborov. »Kaj pa temu poreče vlača?« so se spraševali. To strahopetnost je ožigosal Levstik v SI. Narodu, a zaman. Prvakom so se tresle hlače pred vlado in belimi nemškutarji, ki ; jih je Zarnik bičal s škorpijona; bili pa so ; tudi ljubosumni na Mladoslovence. čijih ' imena so bila povsod spoštovana. Dr. Zarnik pa se je pripeljal iz Maribora ; na Silvestrovo v ljubljansko čitalnico, po-. zdravil Ljubljančane v imenu Štajerskih * rojakov, jih pozival k pogumni delavnosti ■ poudarjal važnost taborov in povedal, da ' prirede v slovenski Štajerski v novem letu Se tri tabore ... To sele je izdalo, da so ljubljanski prvaki po dolgem obotavljanju sklenili, da skličejo prvi tabor v ljubljanski okolici 17. maja 1869. Prehiteli pa so jih Brici, ki so imeli svoj tabor že 25. aprila v bi-ljanski občini, in Štajerci, ki so imeli tabor v Sevnici 2. maja. Tu v Sevnici je zopet govoril dr. Zarnik za Zedinjeno Slovenijo, a dr. Karel Blei-weis, sin dr. Janeza, je bil tu prvi oficiel-ni zastopnik ljubljanskih slovenskih politikov! Prvi tabor na Kranjskem je bil končno 9. maja 1869 na Kalcu ob Pivki, kjer sta govorila tudi Ljubljančana dr. Etbin Ck>sta, in Josip Nolli. Taborsko gibanje pa je doseglo svoj višek v Vižmarjih na binkoštni ponedeljek dne 17. maja. Tu je govoril končno vendarle tudi dr. Janez Bleivveis ki je taboru tudi predsedoval, za »Zedinjeno Slovenijo«. Ko je nato stopil na govorniški oder dr. Zamik, ga je sprejel vihar navdušenja. Kajpak se je s tem hudo zameril. Dr. Zamik je govoril, da se mora slovenščina uvesti v vse šole. Gorše poroča: »Dr. Zamik pri tem ni uporabljal izbranih besed, temveč se je izražal v preprosti govorici ter jo solil s humorjem in z zanimivimi nrimerami. šibal je ponemčevalni pouk in pripovedoval iz lastnih spominov, kako so morali šolarji včasih goniti: riba — fisch, miza — tisch itd. Zato naš narod n- mogel napredovati, ampak je zaostal in obsedel v »oslovski klopi«, kamor so v Za mik ovi dobi posajali tiste šolarje ki so se predrznili spregovoriti slovenski! Tudi na taboru v Ormožu 8. avgusta, ki mu je predsedoval, in v Cerknici 12. junija 1870 je sijajno govoril dr. Zamik. Šel je tudi na Koroško in govoril 31. julija v Bistrici pri Pliberku in 18. sept. v Žopra-Čah pri Vrbu, kjer je bil tudi predsednik tabora. Nemškutarji so nameravali ta shod razbiti, a Zamik jih je zlepa pregovoril, naj ga najprej mimo poslušajo. Govoril je nato tako prepričevalno, da so končno glasovali celo nahujskani kmetje za »Zedinjeno Slovenijo . ..« Nato sta bila tabora le še v Kastvu (Istra) in v Bukovljah. potem so oblasti tabore prepovedale. Svobodno in zavedno glasovanje desetin desettisočev Slovencev na 18 taborih za Zedinjeno Slovenijo in obenem tudi za ju-goslovensko misel lahko smatramo za prvi slovenski plebiscit. Največ zaslug si je zanj priboril dr. Zamik. Zase je žel pač navdušenje in spoštovanje širokih množic ljudstva, pa. zavist in mržnjo starih ljubljanskih prvakov. živahna koncertna sezona se nam obeta Ujma pripravlja v Ljubljani in v vseh večjih Krajih Slovenije vrsto koncertov Lipar, Pregl, Mirk, Sanclnova, Lipovšek, Tome, štritof, švara. Oster, Bravničar. Decembra prvi komorni večer: klavirski trio Omikove, Sedelbauerja in Lipovška. Predstavil bo Arniča, Škerjanca, švaro, Osterca. Same novosti, kajpak. Sledil bo solistično klavirski. Prof. Lipovšek bo eksempliral svojo visoko virtuozno umetnost ob Savinu, Arniču, Le-skovcu, Ostercu, Kogoju, Tomcu, škerjan-cu in šivicu. Januarja ali februarja (veste, tiste kolizije!) bo sinfonični koncert. Program: Risto Savin, Lipovšek (Nočna pesem v De-bussvjevem slogu), moja Sinfonija (pravkar dogotovljena), Tome (Visoki rej, suita), zebre (Vizija), šivic (Moja Marženka). Dela zaupamo naši Filharmoniji. Dirigent ali množina? Najbrž, deloma avtorji sami. Mojo sinfonijo bo krstil Zebre. Na orgelskem koncertu pridejo do izvedbe Lipovšek, šivic, Cvetko, Osterc, Premrl, Lipar in drugi. Registre bo krstil prof. Tome. Drugi komorni večer bo v znamenju godalnega kvarteta. Pahor, Piraik, Tone, Lipovšek, škerjanc (z najnovejšim kvartetom) bodo sestavljali program. Mladinski zborski koncert pripravi Pir-nik na Rakeku z ondotnimi mladimi grli (mladinski pevski zbor »Vilhar«). Prispevali so svoje najnovejše Cvetko, Piraik, Tome, Osterc, Pahor, Marolt, Mirk, Pregel, Savin, Premrl, ščekova, Dolinar. Solistični koncert na kraju te TJjmove sezone izvedeta Kogejeva in šivic. Na sporedu: domači višinski samospevi. To pa bo resda obilna setev! Zdaj razumem vašo butaro, g. Osterc. Se vam pa kar prilega, bo nemara malce ugnala vašo nemirno delavnost. B. Ljubljana, 24. septembra. Kam pa kam, pa tako betežno, gospod Osterc ? — Sem pravkar dovršil nov zbor. Kar ne zmorem vseh teh številnih naročil. Pa še ta butara, ki sem si jo naložil. Pa me prav za prav nič ne teži. Lepo stvar sem zamislil in jo bom z Ujmo (Združenje jugoslovanskih muzičkih avtorjev, sekcija Ljubljana), ki ji načelu jem, to zimo izvedel. V načrtu so številni koncerti, tu v Ljubljani in po vseh večjih krajih Slovenije: v Kranju, na Jesenicah, v Celju, Novem mestu, Mariboru, Ptuju, Trbovljah in še kje drugje. Hode skrbi, kaj? — In še kakšne, pomislite: sestava programov, zbiranje koncertnih izvajalcev, dvorane, pa termini, oh, ti termini in te prešmentane kolizije. Na teh koncertih nastopijo deloma sami člani ljubljanske Ujme, predvsem pa bodo na sporedih teh mnogoličnih koncertov same nove ali najnovejše njihove skladbe. Tako hočemo nuditi javnosti prerez čez našo neposredno produkcijo. Pa skladatelje bomo izpodbu-dili k močnemu ustvarjanju. Več tempa in globlje kvalitete je treba v naše delo! Kakšne koncerte nam torej obetate? — Prvi bo oktobra. V Filharmoniji ali v Frančiškanski. Izvajala ga bo pianistka Osterc-Valjalo. Na sporedu bodo mladinske klavirske skladbe. Avtorji ? Koporc. Osterc, Cvetko (s sonatino), švara, Pirnik. Lipar (iz Kranja), Šivic, Dolinar. — Da ne pozabim: vse naše koncerte bo prenašal naš radio. — Nadalje bodo na tem začetnem večeru še skladbe škerjanca (nekaj njegovih mičnih dlatoničnih za najmlajše), Tom-ca, Sčekove, Pahorja, Bravnicarja, Mirka, Premrla, Sancinove Mirce (izvrstne skladateljice) in Pregla. Novembra bo koncert mladinskih solo-apevov. Pela bo Kušejeva, zopet malone same nove skladbe. Spremljava Osterc-Valjalo. Program; piraik, Cvetko, šivic, Iz Za^orf a — Kisle hru5Ke. K nam že leta in leta prihaja podjetna ženica, ki se jo je prijelo ime »zeljarica«. Oni dan je pripeljal neki kmetic v Zagorje hruške in jih prodajal po 3 din. Ko je zeljarica zvedela za to, je odrinila vse male kupce in kupila ves voz hrušk po 3 din. Sama jih je pa začela prodajati po 8 din. Rudarske žene so ovadile podjetno ženico in orožniki so zasegli hruške, ki so bile pozneje prodane po 3 din. S tem je bilo za prekupčevalko zgodbe konec. Spomin na kisle hruške naj ji bo olajšan z zavestjo, da je plačala nizko ceno. V ostalem pa smo pri nas glede cen na slabšem kakor v Ljubljani že zato, ker vlada popolna neorientiranost glede upravičenosti cen, a ustanova, ki bi bila morala skrbeti za red, pa lagodno spi. V tako zvanem protidraginjskem oJ-boru so večinoma zastopani producenti in prodajalci, kar bi dalo snovi za salo, če ne bi bili časi tako resni Pozivamo oblast, da napravi red in delegira v ta odbor večino konsumentov, ostali iz vrst prodajalcev pa naj bi bili zastopani po enem ali največ dveh ljudeh, ki bi bili tu kot informatorji za svojo stroko, pa nič več. Večino bremen morajo vendar nositi koa>- sumenti in je samo po sebi razumljivo, da naj oni vodijo borbo za pravične cene. — Težka nesreča v rudniku. V Aleksandrovem rovu je bil zaposlen 19 let stari Mchar Adolf pri jašku za spuščanje lesa. Ko je kanil odstraniti neko bruno, ki se je zataknilo, je tako nesrečno manipuliral, da ga je drugo bruno z vso t.:lo udarilo v želodec ter težko poškodovalo. K)i-zu njega mudeči se tovariš Bregar Anion mu je priskočil na pomoč ter so ga odnesli iz jame. Rudniški zdravnik dr. Kajzelj Mirko je odredil nujen prevoz v ljubljansko bolnico, kjer se sedaj ponesrečenec nahaja ter je že menda izven smrtne nevarnosti. — Tudi mi Imamo dobre harmonikarje, saj sta prejela o priliki tekmovanja na Ljubljanskem velesejmu g. Steban Franc srebrno kolajno in drugo mesto v kategoriji težjih diatoničnih harmonik ter bronasto kolajno za četrto mesto v lažji kategoriji in g. Bizjak F rane drugo mesto in srebrno kolajno v lažji kromatični skupini. Čestitamo! — Spremembe pri železnici. Premeščen je prometnik g. Aleksander Brajnik v Gcmjo Radgono. Tekom svojega nedol^e-ga službovanja pri nas ga je vzljubil širok krog znancev in prijateljev. Bil je vesten in požrtvovalen sokolski delavec ter £.a bomo resnično težko pogrešali- Na novem službenem mestu m uželimo mnogo zadovoljstva. Zamenjal ga je prometnik g. Grajžar Anton, ki mu želimo, da bi se v naši sredi kar najbolje počutil. — Na topliški šoli mora še vedno osmi oddelek zrnrzovati v vlažni telovadnici, dočim ima meščanska šola na razpolago posebno sobo za petje in rečna dela. Posebnost je še v tem, da meščanska šola že več let gestuje v poslopju topliške šole ter si lahko dovoli takole neekusnest in to kljub posredovanju lokalnih činiteljev, ljudska šola pa se tišči v najslabšem kotu posle p ja. Žrtva nesreč in pretepov Ljubljana. 23. serrtembra Iz Smarii so včerai Drene'iali v bolnico 19Ietnega posestn?koveqa sina Jožeta Kramarja, ki ie na cesti nadel Dod voz Voz je šel čezeni in mu zlomil levo noeo. — 81etni posestnikov sinček France Stancvn:k iz Horjula, ie tekel za vozom in se obešal nanj. pri tem Da vtaknil levo nogo v kolo, ki m- io ie zlomilo. — Na 4letno Dosestni-kovo hčerko Heleno Umek z Vrhnike le včerai padla gramozna truga in io pokopala pod seboj. Dekletce ie obležalo nezavestno s težkimi notranjimi poškodbami in z zlomljeno levo nogo. — V R'bnici pa je padel pod voz 31etni posestnikov sinček Franc Arko. povrh r>a ea ie Dohodila še zbezliana krava Otrok ie dobil hude notranje in zunanje poškodbe. — Včer?i ie bil tudi dan gostilniških pretepov. Pred neko gostilno na Dolenjski cesti ie bil napaden 301etni dimnikarski pomočnik Valentin Žagar. Napadalci so ga oobili na tla in mu nrizadeiali hude ooškoibe do glavi in na hrbtu. — V Gornjih Bitnjah sc ni-ianci z nožem napadli 23!etne«a sina do-sestnika Matevža Jehovca in z noži osuvali v hrbet — V St. I^mbertu ori Zagoriu so se zbrali v neki gostilni veseli fantie. ki so se oričeli kmalu Drenirati. Iz Drenira ie nastal zaradi nekega dekleta pretep in že so zapeli noži. Ves okrvavljen se je kmalu zgrudil 19letni rudar Ivan Ju- Iz Kranja — SK Amater : SK Kranj 4:1 (3:1). Težko pričakovana tekma med vodilnima kluboma lige je izpadla z nepričakovano visokim rezultatom v korist gostov iz Trbovelj. Obe moštvi sta nastopili v stilu prvenstva. Zmago so odločili požrtvovalnejši z naklonjenostjo domačega vratarja, ki nosi krivdo za visoki poraz. Tekma je potekala takoj v začetku v hitro se menjajočih situacijah, v katerih so prednjačili goste in že v 6. min. je pa^el iz prostega strela gol za Amaterja. Kmalu v naslednji minuti resi vratar gostov izredno nevarno potezo kranjskih napadalcev. V 10. min. so bili proti Kranju streljani 3 koti, občinstvo je bilo v skrajni napetosti. S prostim strelom, ki ga odbije obramba Kranja v polja se prenese igra v središče igrišča. Po hitri akciji Amaterja prisodi sodnik prosti strel proti Kranju in že je bila žoga v mreži. Prav iz slične pozicije je padel po nekaj minutah tudi gol za Kranj, ki je bil tudi edini. Ta gol je vlil Kranjčanom malo volje in rezultat bi bil mogoče drugačen če ne bi tik pred polčasom Amater zabeležil še en zgocitek. V drugem polčasu je igra potekala prav tako napeto, toda golov ni hotelo biti, dasi so domači in gostje imeli veliko šans. Poslednji gol za Amaterja je padel iz nezrele situacije povsem po krivdi vratarja. Gole za Amaterja so dali:But-kovič 2, Kos in Šuštar po 1. za Kranj: B>-žič. Občinstva je bilo več sto in je ognjevito navijalo za svoje igrače. Sodnik Erlih ni bil najboljši. Skavti so vedno pripravljeni 4. redita skupščina Zlatorogovega stega skavtov Ljubljana III Ljubljana, 24. septembra Ob navzočnosti svojih članov v kroju, in prijateljev skavtov ter zastopnikov naših oblasti je vodstvo Zlatorogovega stega skavtov Ljubljana m. v nedeljo dopoldne poročalo na 4. redni skupščini o uspešnem delu stega v preteklem poslovnem letu. Namesto oisotnega starešine podpolkovnika Ferda Herzoga je skupščino vodil njegova namestnik direktor dr. Ivo Pire. Z navdušenim odobravanjem je skupščina sprejela njegov predlog, da se odpošlje najvišjemu zaščitniku skavtov Nj. Vel. kralju Petru H. udanostna in pozdravna brzojavka. Bansko upravo je zastopal prof. žitnik, ki ga je namestnik toplo pozdravil, kakor tudi druge zastopnike ter preizkušene skavtske vodnike, ki so prišli na skupščino Iz raznih krajev. Med njimi je bil tudi častni član stega starešine litijskih skavtov Franc Pleničar. Iz poročila uprave je razvidno, da steg številčno ni velik, ima nekaj nad 100 članov, a vsi skupaj so vzorna skupina zavednih skavtov, ki neumorno delujejo, izpolnjujoč skavtsko geslo »Vedno pripravljeni!« Na številnih izletih vodov, stegov In čet so si člani Zlatorogovega stega krepili telo v božji naravi in si oblikovali du- ha, utrjevali voljo in se vzgajali v skavt-skem duhu. Posebno je uspelo taboren je stega ob Sori, katerega je vo.il preizkušeni vodja taborov bivši načelnik Miroslav Zor. Po poročilih uprave je dr. Pire naznanil, da je bil ustanovitelj stega in njegov bivši načelnik Miroslav Zor imenovan za častnega člana stega. Vodstvo stega mu je izročilo v znak priznanja in zahvale lepo diplomo. Stegov svet in nadzorni odbor sta pregledala poslovanje uprave in našla vse račune in posle v najlepšem redu, zaradi tega je uprava dobila razrešnico. Za starešino stega je bil ponovno izvoljen podpolkovnik Ferdo Herzog, ki je za svojega pomočnika imenoval direktorja dr. Iva Pirca, za načelnika pa Marijana Trtnika. Izvoljeni so bili še ostali funkcionarji, nakar ta spregovorila zastopnika župne uprave Dolfe Kopecki in starešina litijskih skavtov Franc Pleničar, ki je omenjal posebno uspešno sodelovanje ljubljanskih in litijskih skavtov ter izrazil željo, da bi skavtska organizacija kot važna vzgojna organizacija bila deležna izdatnejše podpore javnosti. Cankarjevo »Pohujšanje v dolini šejitSlorjanski« V odlični šestovi režiji izborna uprizoritev z debutantko Angelo Sancinovo Ljubljana. 24 septembra Cankarjeva fantastična farsa »Pohujšanje v dolini šentflorjanski« je najp-ogum-nejša satira na slovensko hinavstvo, ki se ponaša z vsemi čednostmi na zunaj, a je notranje vse grešno ter sovraži tiste, ki te narodne grešnosti razkrivajo m bičajo; obenem pa je satira na rojake, k" so videli včasih v vsaki svobodni umetnosti potuho in razširjanje grešnostr nemorale in pohujšanja. Dočim je Cankar žigosal v komedijah »Za narodov blagora in »Hlapci* po-litične grehe naših takratnih strank, je »Pohujšanje« obračun s slovensko diužbcno ne-nravnostjo in literarno reakcijo. Ko pa ie dal političnima komedijama do-ela realistično obliko, je uporabil v »Pohujšanju« tudi fantastiko, postavil na oder živega, a neumnega hudiča, ki Šepa z eno nogo s kopitom, smrdi po žveplu in končno oslepar-jen izgine med ognjem in dimom. Ta bedasti hudič v človečki podobi si je nadel priimek Konkordat in sklenil, kakor Mefisto s Faustom, s Krištofom Kobarjem pogodbo: Kobar nai hudiču pohujša m zvabi v peklenske namene vso dolino šentflorjan-sko, za plačilo pa dobi bogastvo m najvišji ugled in vpliv. Toda hudič ie napravil pogodbo z napačno osebo, zakaj Kobar ni tisti nezakonski revež, pri čigar spočetju je pred 25 leti sodelovala vrsta mož v dolini, župan, dacar, notar, štacunar in cerkovnik Kobar je pač našel tistega nezakončka, ga zasužnjil z obeti, a ga oplenil njegove usode in imena. Kobar je umetnik, literat, ki izkorišča ne-zakonstvo svoje žrtve, izsiljuje z grožnjami iz možakarjev, ki se boje škandala in hočejo za vsako ceno še dalje veljati za najbolj čednostne poštenjake Ko doseže svoj namen, izgine s plenom in prepusti nezakonsko siroto usodi, nadaljnji bedi brezdomskega popotnika, Z alegorijo, simboliko, ironijo in jedko satiro, ki ni povsod jasna in razumljiva, je Cankar v treh kratkih aktih ustvaril farso, ki je duhovita, razkošno bogata bleste-čih izrekov, deloma čisto burkasta, deloma nežno lirična, pa tudi odrsko efektna s celo vrsto udarnih prizorov in imenitno označenih osebnosti. Kar sem ob izidu te farse pred davnimi leti okorno napisal je Jepo in točno izrazil zdaj dramaturg J os. Vidmar: »V naravi alegorike in simbolizma je, da sta nedoločna in nejasna in da glede na podrobnosti nimata točne razlage v resničnosti. Očitno je tudi, da tako silovito iskren in strastea liričen intermezzo, kakršen je začetek II dej., ki je pravi izbruh Cankarjevega osebnega čustva, mora motiti in trgati tanko tkivo fantastične tenčice___Prav tako je Peter kot komedijska in odrska pojava nedvomno premalo plastična osebnost v duševnem in materialnem smislu in je z Jacmto vred, ki je kakor on preslabotno realizirana, preveč negibno zapleten v dogodke ...« (Gled. list, 2). Vzlic vsemu je ta farsa velezanimiva, polna poezije, pa tudi žgočega humorja, briljantne satire in izklesanih tipov prav posebnega čara. Kar pa je glavno: igralcem daje obilje zahvalnih vlog in režiserju pikantne naloge. Res je: če naš dramski ansambel kaj zna, gotovo zna sijajno zaigrati in uprizoriti to duhovito in žarko toplo farso. Naša publika to ve in zato je predstave »Pohujšanja« vselej nanovo vzljubila. Seveda je večina gledalcev pač ne razume toliko kot literarno estetsko satiro, umetniško filipiko, kolikor kot nezabavno komedijo. To pot je imela premiera Se novo privlačnost: novo, Jacinto. Z gospo Ang. Sancinovo so se tudi optično uresničile na našem odru besede blagega naivneža učitelja Sviligoja: »Saj ni prišlo pohujšanje, prišla je lepota in z njo veselo spoznanje«. Že to ie mnogo in zelc dobrodošlo: stopila je na oder lepa mladost. Ga Sanclnova je Skedenjka, Id je skočila na šentjakobski oder h-ez priprave in vendar takoj zanimala Treba ji je še jezikovne olike in odrske rutine, ki se ne pridobi preko noči. Njena Jacin'a je polno ustrezala zunanje, dočim ji bo dal* polagivma tudi notranjega sproščema, ko j>c utrdi v novem okolju in izgubi nara\ro tremo pred novo publiko V nastopanju in gestah ter mimiki je pokazala, da je nada v njen razvoj utemeljena. Zelo nam je potrebna in zato želimo, da se stalno pritegne ansamblu. Prejela je več šopkov. Izvrsten, tudi eleganten Kobar je bil Jan, odličen župan Cerar, pa takisto prav dobri županja Pol. Juvanova. duhovito ko-stumirana ekspeditonca Rakarjeva, zelo pogojena dacarka Vida Juvanova, štatunar-ka Gabrijelćičeva. izborni so kar po vrsti dacar Plut, izvirno zaieti učitelj Gregorin, notar Sever, pa gesta Brez-gar in Raztresen. Posebej treba podčrtati kreacijo Peč-kovo, čigar zlodej je pravcata kabinetna figura. Njegov parodističm mor.olog. ki tako zabavno spominja na Hamletov »Biti ali ne biti,« je velik uspeh. Pa Lipahov cerkovnik je odrska ust\antev prve vrste. Polno ustrežljivi so še Pre>etnik kot stražnik, Tiran kot nezakonček-popotnik in Kaukler, štacunar, ki pa še preveč pretirava, tudi po maski, in ima dokaj tujo, nejasno govorico. Farso je izrežiral prof. O Šest po svojih utrjenih načelih okusno in efektno, secno-i graf inž. Franz pa je prispeval aomačno-I sten okvir in nad prizoriščem vidno našo lepo dolino šenttlorjansko. Dovršena uprizoritev je žela močan uspeh in mnogo priznanja. Ne dvomimo, da bo zopet privlačevala. Fr. G. France Fortuna 80 letnik Ljubljana, 24. septembra Kdo ne pozna čvrstega možaka, ki de vedno moško pokonci hodi po beli Ljubljani? Kdo bi mu prisodil 80 let, ko poseka še mladeniča? Brke črne, lepo zavihane, gibčne hoje, vedno nasmejan in skrajen optimist. Je gorenjska korenina iz Železnikov. Izučil se je kovaške obrti in zato je tudi v življenju tako odporen. Iz rodne vasi Je prišel v Ljubljano, kjer Je bil dvanajst let uslužben v tovarni Samassa, kasneje pa pri železnici, dokler se ni ponesrečil in bil upokojen. Bil je vedno vzor poštenosti, iskrenosti in narodne zavednosti. Poročen je bil a Frančiško Petek, »Francoc, splošno znano babico v Ljubljani, ki je delovala nad 35 let in mu pred 18 leti umrla. Bil Je vedno odločen narodnjak in stalen naročnik in čitatelj >Slovenskega Naroda«. Slavljencu želimo iz dna srca Se dolgo vrsto let, da bi nas poživljal s svojo iskreno vedrostjo! Naj živi y zdravju In zadovoljstvu! Ljubavni roman ruske grofice In hazarskoga častnika l Kot dopolnilo: VERA LUEINSKA alarm vlondonu Maria Andergast — Gustav Frolich in Otto Fressler. KINO MATICA, teL 22-41. Danes ob 16., 19. in 21. uri. Xa željo mnogih ponavljmrio CeSkJ film VESELI BSHEMI Predstave ob 16., 19. in 21. uri! Velezabavna opereta! V glavnih vlogah: Jarmila K&irova, Hana Vitova, A. Novotnv KLNO UNION — Tel. 22-21 i SKRIVNOST AMAZONE Zanimiv pustolovski film Iz življenja filmskih operaterjev na lovu za dnevnimi senzacijami. V glavni vlogi CLARC GABLE m MYRNA LOY. Samo še danes ob 16., 19. in 21. uri. KINO SLOGA, tel. 27-30 JEVNE VESTI — Sladkor se bo podražil. Finančni minister je določil, da smejo sladkorne tovarne v prodaji sladkorja iz letošnje kampanje v vagonskih pošiljkah računati za 100 kg kristalnega sladkorja franko kupčeva postaja vključno državna trošarina toda brez skupnega avka 1330 din. za 100 kg sladkorja v kockah pa pod istimi pogoji 1495 din. Za koliko se bo podražil sladkor na drobno še ni točno določeno. Po kalkulacijah naših trgovcev se bo podražil novi sladkor za 1.S5 do 1.95 din pri kg. Podražitev sladkorja je pri nas gotovo najmanj utemeljena, ker smo v primeri z drugimi državami že doslej plačevali sladkor mnogo predrago. Upoštevati bi bilo treba, da spada sladkor polog kruha med najvažnejša in najnujnejša živila. 2e iz tega vidika bi se ne smel podražiti. — Konferenca o preskrbi industrije s ai-rovinami. Pod predsedstvom načelruka ravnateljstva za zunanjo trgovino dr. Kreši-mirja Hrističa je bila včeraj v dvorani beoginiske trgovske zbornice konferenca o preskrbi čržave z rudarsko metalurgdčni-mi sirovinami. Prisostvovali so ji zastopniki tovarnarjev, konzumentov in trgovcev rudarsko metalurgično stroke. Ljubljansko Trgovsko zbornico je zastopal njen glavni tainlk g. Ivan Mohorič, ki je v svojem govoru naglašal, da je diavska banovina še posebno zainteresirana na teh vprašanjih, ker porabi 50n 0 uvoženega antracita in 40 odstotkov vsega uvoženega koksa. Glede preskrbe države s premogom se je v debati naglaPnlo dejstvo, da se je nedavno že obravnavalo to vprašanje in da so zavzeli proizvajalci in potrošniki skupno stališče, da je treba izdati uredbo z zakonsko močjo, ki bi uredila proizvodnjo in pora'oo premoga v naii državi. N"a tej konfei*cnci je bilo sklenjeno ustanoviti pri ko-nisaria-tu za rude in kovine odbor proizvajalcev in potrošnikov promila tor zastopnikov zainteresiranih ministrstev. V debati je bilo ugotovljeno, da se torej sporedno ustanavljata dve ustanovi, ki naj bi skrbeli za preskibo države s premogom. Ker zastopniki dravske in banovine Hrvatske niso imeli potrebnih pooblastil se je obravnavalo to vprašanje samo v načelu, v glavnem je prevla ovalo mnenje, naj bi se prisilna organizacija rudarsko-metalurgične stroke bavila samo z vprašanji preskrbe industrije s premogom in potrebnimi sirovinami, dočim ti se vprašanje preskrbe ostalih inte: esentov s premorom prepustilo odboru, ki se bo ustanovil pri komi-sariatu za ru;!e. Konferenca je sklenila tudi glede na pogajanja z Nemčijo, naj ostane v glavnem pri lanskih kontingentih in naj se strogo upoštevajo nujne potrebe države. — Preskrb?, vojake in prebivalstva 7. drvrni. v kaline!u pomočnika trgovinskega ministra je bila včeraj konferenca, na kateri se je obravnavalo vprašanje preskrbe prebivalstva z drvmi. Konferenci so prisostvovali poleg pomočnika trgovinskega miinstra Save Obradovića zastopnik vojnega ministra general Pešič, zrstopnik urada za kontrolo cen prof. dr. Jovanovič. načelnik ministrstva za gozdove in rudnike inž. Manojlovič ter strokovni referent vseh teh ministrstev. Določen je bil načrt razdelitve d:v iz državnih gozdov za potrebe vojske in prebivalstva. Obenem so bili pa do'oćeni tudi ukrepi, da se ta načrt čimprej ui esnia glede višine invalidskih in starostnih rent Delodaialee ki prijavi nepravilni zaslužek nameščenca ali delavca, se do § 195. ZZD kaznuje z denarno globo do 1000 din, — Izjema med srednjimi šolami. Na vse srednje šole na Sušaku se je vpisalo letos 1922 dijakov in dijakinj. Lani je bilo vpisanih 2052. Letos jih je torej 130 manj. Sušak je torej glede srednješolcev v naših mestih izjema, ker skoraj povsod drugod število srednješolcev od leta do leta narašča. — Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo spremenljivo oblačno in toplo vreme. Včeraj je znašala najvišja temperatura v Beogradu 28. v Sarajevu, Splitu, Kumbo-ru in Dubrovniku 27, v Zagrebu 26. v Mariboru 24.5. v Ljubljani in Rabu 24. na Visu 23. Davi je kazal barometer v Ljubljani 763.4. temperatura je znašala 15. — žrtev vestnosti, pod tem naslovom smo pred dnevi poročali, da je postal poštni služitelj Rafael Grošelj pri izvrševanju svoje službe žrtev prometne nesreče. V poročilu je bilo rečeno, da je zapeljal pod kolesa nekega zagrebškega avtomobilista. v resnici je pa nesrečo zakrivil avtomobi-list. ki je butnil v kolesarja, ko je ta vozil po cesti. — 114 potomcev je imel. V Gorjancih blizu Varaždina je umrl te dni kmet Stanko Putoiek. star 98 let. Zapustil je 114 potomcev, od teh jih 86 še živi. Sam je imel 6 sinov in 4 hčere, vnukov 48, pra-vnukov pa 56. — Brezsrčna mati. V gozdu pri vasi Go-stenja blizu Varaždina je našel kmet Si-čor s travo pokrito gomilo. Razkopal jo je en našel v nji mrtvega novorojenčka z odrezanima ročicama in glavo. Orožniki so kmalu izsledili brezsrčno mater v osebi 221etne Magdice Murič iz iste vasi. Svoj zločin je takoj priznala. Porodila je med potjo na polje. Otročička je najprej zadušila, potem mu pa odrezala ročice in glavo. — Tudi berači »navijajo« cene. Zagrebški berači zahtevajo zvišanje običajnih milodarov. V petek je prišel v neko zagrebško trgovino berač, ki je dobival ob petkih po 25 par. Ko so mu tudi v petek ponudili 25 par, je nekaj časa ogledoval novčič, potem je pa dejal, da ni zadovoljen z milodarom. Hotel je imeti dinar, češ da se je vse podražilo. Trgovec mu je dinar res dal. Takih primerov je več in nekateri berači sploh nočejo sprejemati drobiža izpod enega dinarja. — Smrtna nc-Sreča.. V Koprivnici se je pripetila včeraj smrtna nesreča. Poveljnik gasilskega društva prof. Ivo Ključka se je odpeljal z gasilskim avtom po opravkih v Križevce. šofiral je gasilski šofer Ivan Sušnik. Na cesti med Pavino in Carevda-rom se je pa avto prevrnil. Prof. Ključka je obležal mrtev, šofer je težko ranjen, gasilski funkcionar Pavao Kapetanič je pa dobil le lahke poškodbe. Kako se je nesreča pripetila še ni točno znano. , Iz Lfabliaae —li Glasovanje gledališkega občinstva. Uprava Narodnega gledališča v Li ubijani vabi vse gledališke obiskovalce, da ime-nujeio ne glede na že razpisani letošnji gledališki spored, tri operna in tri dramska dela iz domaČe ali svetovne muzikalne ali dramatične literature, ki bi lih želeli videti v bodoči sezoni. Gornie nai iavi vsak. ki se bo udeležil razpisanega glasovanja, pismeno na naslov gledališke uprave. Dopis nai bo podpisan s polnim imenom m opremljen z naslovom. Rok glasovania ie od današniega dne do konca tekočega meseca. Uprava Narodnega gledališča bo nato razglasila glasovanja ter bo po možnosti upoštevala želje našega gledališkega občinstva. —Ij Za mestne reveže so aarov»li: g. a. Volk, veletrgovec z žitom, moko in poljskimi pridelki, povodom odkritja spomenika blagopokojnemu kralju Aleksandru I. Ze-dinitelju 100 brezplačnih nakaznic po 3 kg pšenične moke; g. R. MiKlauc, iz Lingar-jeve ulice 3 v počastitev spomina pok. ge. Marije Cesnik 200 din; g. Ivan Laznik iz Jegličeve c. 10 v počastitev spomina svoje pok. matere ge. Marije Laznik 200 din; g. Slavo Simončič iz Rožne doline c. X.-18 v počastitev spomina pok. pošt. inšp. g. Vrečka Jakoba 100 din ter A. L. iz Ljubljane v počastitev spomina pok. ge. Marije Kavčič 100 din. Mestno poglavarstvo se vsem dobrotnikom najtopleje zahvaljuje tudi v imenu obdarovanih. u— Za šolo glasbene Matice ljublja-n^ke je vladalo v začetku novega šolskega leta veliko zanimanje, kar dokazuje dejstvo, da se je v ^rvi polovici tekočega mesca vpisalo več ko tretjina gojencev več kakor lani. Ravnateljstvo šole obvešča p. n. starše, da se gojenci za vse predmete in oddelke še ve "no sprejemajo v običajnih uradnih uran v pisarni Glasbene Matice, Vegova ulica štev. 7/H. Opozarjamo, da je tudi letos uveden pouk deklamacije, ki je pever-jen višjemu režiserju g. Osipu Sestu, plastiko pa poučuje baletni mojster Narodnega gledališča g. inž. Peter Golovin. (—) o— Nerodnosti pri prodaji drv. Mestno poglavarstvo je prejelo že več pritožb o nerednostih pri prodaji drv, ko nekateri kmetje in poklicni prodajalci drv izven Ljubljane nočejo na zahtevo kupca naročenih in na dom pripeljanih drv zložiti tako. da bi bilo možno ugotoviti pravilno pro-storriinsko mero, ampak jih zmečejo na kup in zahtevajo takojšnje plačilo kupnine. Tako je neka stranka ugotovila, ko je na kmetovo grožnjo, da bo odpeljal drva drugemu kupcu, plačala za na kup zmetana drva dogovorjeno ceno, da je mera kupljenih drv manjša od dogovorjene mere, torej je plačala drva dosti dražje. Mestno poglavarstvo opozarja meščane, naj se pri merjenju drv poslužujejo naprave na Gruberjevem nabrežju, ki omogoča ugotovitev prave prostorninske mere. V izogib nepoštenih manipulacij pri prodaji drv pa bodo odslej pazniki tržnega nadzorstva stalno nadzirali po mestnih ulicah, ali je mera naročenih in kupljenih drv točna in pravična in bodo vsako nepravilnost takoj ovadili, da bo prejel krivec zasluženo kazen. Javnost opozarjamo, naj v primeru potrebe telefonično pokliče tržno nadzorstvo, ki bo takoj poslalo svojega organa zaradi kontroliranja mere. u— Umetnostno-zgodovinsko društvo v Ljubljani priredi v četrtek 26. septembra ob 13. izlet na Dobrovo, v Dvor in Polhov Gradec Odhod s Kongresnega trga. Priglasiti se je v trgovini Podkrajšek na Jurčičevem trgu do četrtka ob desetih. Avtobus 20 din, _ j______ .-..k,. n— Začetniški plesni tečaj za novinoe-dame in gospode otvori v ponedeljek SO. t. m, ob 20. uri Jenkova plesna šola v Ka-zLai Zvezdi. Vpisovanje in informacije od jutri 25. t. m. dnevno od 11. do 13. in od 17. do 19. ure v Kazini. Dijaki (nje) imajo popust. (—) —lj Mir na policiji. Včeraj je policija nrijela samo dva razgrajača, ki sta razgrajala po Kolodvorski ulici in nadlegovala mimoidoče. Aretaciji sta se uprla, tako, da je moral po oba. priti policijski voz, ki ju je odpeljal na stražnico, kjer sta prespala noč. Razen tega so bile aretirane še tri sumljive ženske, ki so se potikale po Rožniku in Kosezah, kjer so lovile moške. Dve sta morali po zdravniški preiskavi V bolnico. —lj Nevarna grešnika-. Na policiji zaslišujejo nevarna vlomilca Franca Poženela in Jožeta Avsenika, ki ju je aretiral policijski agent Zadnikar v vlaku, ko sta se odpeljala iz Mednega na tatinski pohod v okolico Tržiča. Osumljena sta, da sta vlomila v stanovanje dr. Trtnika v Ljubljani, razen tega pa imata na vesti tudi več vlomov na deželi. Preiskavo vodi nadzornik g. Lovrečič. ki jima temeljito izpra-šuje vest. Mlada nepridiprava sta več vlomov že priznala, nekaj pa Jih še tajita, Kontrola prevoznikov blaga z motornimi vozili Da se odpravijo nerednosti, ki so se pojavile v obrtnem prevozu blaga z motornimi vozili, je ban dravske banovine izdal naslednjo okrožnico sreskim načel-stvom in policijskim predstojništvom: Poostri se nadzorstvo nad prevozom blaga z motornimi vozili. Oblastveni nadzorni organi naj na svojih službenih obhodih zlasti ob vhodih v mesto in ob postankih tovornih avtomobilov zahtevajo na vpogled izkaz o obrtni upravičenosti za prevoz po čl. 50. ministrskega pravilnika o prevozu potnikov in blaga z motornimi vozili z dne 16. maja 1835 (Službeni list št. 359/51). Imetnik obrtne pravice za redno prevažanje biaga z motornimi vozili po § 60., odst. 1., t. 25 obrtnega zakona mora imeti dovolilo kr. banske uprave za tak prevoz, in sicer samo na določeni progi ter sme po čl 7. citiranega pravilnika prevažati kosovno blago (za različne prejemnike) in vo-zovne pošiljke (zgolj za enega prejemnika, a lahko različno blago). Prevozniki blaga z motornimi vozili v nerednem prometu se dele v tri podskupine: a) Prevozniki blaga z motornimi vozili (eventualno s pristavkom po naročilu), s pooblastilom odnosno obrtnim listom sreskega načelstva odnosno mestnega poglavarstva, izdanim pred 16. majem 1934. t j. pred uveljavljenjem uredbe o izdajanju dovolitev za prevoz blaga z motornimi vozili z dne 10. maja 1934 (Službeni list št. 363/46). Tako pooblastilo odnosno obrtni list ima klavzulo, da velja ta izkaznica kot dovolilo po min. uredbi z dne 10. maja 1934. Obratovanje teh prevoznikov s pridobljeno staro obrtno pravico ni omejeno na določene cestne proge, mora pa biti po čl. 66. min. pravilnika z dne 16 maja 1935 v skladu z določbami tega pravilnika. b) Prevozniki blaga z motornimi vozili v nerednem prometu preko mej občinskega okoliša imajo po ministrski uredbi z dne 10 maja 1934 dovolilo kr. banske uprave, ki jih upravičuje za obratovanja zgolj na določenih cestnih progah in v okolišu občine, kjer je sedež obrti. Voziti smejo po čl 1. cit. min. uredbe in po čl. 7. tudi že citiranega min. pravilnika le vozovne pošiljke. c) Prevozniki blaga z motornimi vozili v nerednem parometu v mejah občinskega okoliša imajo pooblastilo sreskega načelstva, odnosno mestnega poglavarstva in pravico do prevoza kosovnega blaga in voznih pošiljk v svojem omejenem okolišu. Špediterji, ki vrše poleg špedicijskih poslov (t. j. obrti prevzemanja prevoza blaga po prevoznikih ali brodarjih v lastnem imenu, pa na tuj račun) sami tudi prevoz blaga z motornimi vozili, morajo imeti po razpisu ministrstva za trgovino in industrijo z dne 26. junija 1939 za to drugo poslovanje posebno obrtno pravico za prevoz blaga z motornimi vozili. Zato velja zanje isto, kar velja v pogledu ostalih prevoznikov blaga z motornimi vozili. Industrijcl in obrtniki smejo brez posebnega dovolila prevažati z motornimi vozili surovine, pogonska sredstva in material za lastne potrebe in svoje proizvode v svoja skladišča ali svojim odjemalcem in naročnikom tudi izven kraja sedeža obrta. Trgovci smejo po čl. 8. navedenega min. pravilnika že na osnovi pravice za izvrševanje trgovinskega obrta prevažati z motornimi vozili nabavljeno blago za potrebe svoje obrti ter prodano blago kupcem v kraju sedeža obrti, dočim potrebujejo za prevoz blaga z motornimi vozili kupcem izven kraja sedeža obrta posebno dovolilo za prevoz blaga z motornimi vozili v nerednem prometu preko mej občinskega okoliša. Prevoz blaga lastne proizvodnje ali blaga za lastne potrebe, odnosno za potrebe lastnega obrata, ki se opravlja z lastnimi vozili, ne spada pod določbe zakona o obr-tih, če pa se prevaža poleg lastnega tudi tuje blago, se sme opravljati tak prevoz samo na osnovi dovolila. Ce vozač nima izkaza iz čl. 50 min. pravilnika z dne 16 maja 1935 ali izkaz ne upravičuje do prevoza dotičnega blaga ali na dotični cestni progi, naj nadzorstveni organ nadaljevanje prevoza zabrani in zadevo takoj prijavi v svrho obrtnokazen-skega postopka. Obenem s prevozom blaga je treba nadzorovati ter zabraniti prevoz oseb s tovornimi avtomobili preko določila čl. 50. min. pravilnika (poleg šoferja samo poseben spremljevalec, ki ga odredi odpošilja-telj blaga ali pa delavci, zaposleni pri Iz-tovarjanju in opravi jnnju nadaljnjih del na blagu) kakor tudi eventualno preobremenitev, neprimerno naložitev ui brzino tovornih avtomobilov. Tudi je treba paziti, da ne bodo tovofEii avtomobili iz na-gajivosti in objestnosti vozačev zadrževali osebna ali sploh lažja in hiterjša vozila. Slednjič naj se zabrani, da bi preveliki ali očividno pretežki tovorni avtomobili obratovali na cestah, ki so zanje preozke ali imajo zanje prešibke cestne objekte (mostove in propuste). Podane prijave naj se obravnavajo nujno in naj oblastvo uporabi stroge kazenske ukrepe. Prejem tega razpisa naj oblastvo potrdi in naj do 10. vsakega mesca poroča o položaju, storjenih ukrepih in doseženem uspehu. Iz Maribora — Ljubavnega tekmeca Je hotel spraviti s sveta. Bilo ie dne 25. iunija okoli polnoči, ko ie v domačiji posestnika Jakoba Kovačiča v Pristavi izbruhnil požar, ki se ie v kratkem šasu razširil na vse poslopje. V hiši ie spal naiemnik Ivan Vidovič.' ki se je zbudil šele takrat, ko so ognieni zublji zajeli spalnico. Vidovič ie ves preplašen skočil iz postelje in se hotel rešiti skozi vrata na prosto. Toda ugotoviti ie moral, da ie nekdo hišna vrata od zunai zadelal s kolom, tako da ni mogel iz hiše. V zadnjem trenutku pa se ie Vidoviču posrečilo, da se ie rešil skozi maihno okence. Komai se ie splazil skozi okno. se ie stavba zrušila in ie v kratkem času vsa domačija zgorela. Orožniki so takoi pričeli s preiskavo ter aretirali 371etnega Franca Fakelška iz Pristave, ki ie bil osumlien. da ie zanetil požar. Po dališem oklevanju ie požig tudi priznal ter dejal, da se ie na ta način hotel maščevati nad Vidovičem. ki mu ie prevzel liubico. Zadeva ie imela včeraj dopoldne svoje odmeve pred velikim kazenskim senatom mariborskega okrožnega sodišča, ki ie Vidoviča obsodil na 2 leti robije ter na izgubo častnih državljanskih pravic za dobo 3 let. — Kaj se je zgodilo z zaplenjenim us-nJem? Liudie mnogo ugibaio. kai se bo zgodilo z zaplenjenim usnjem tovarnaria Valterja Halbartha. Kdo bo dobil to usnje, ali bo prodano na dražbi, ali oa bo ostalo mestni aprovizaciji. Prav bi bilo ako bi ga dobila mestna aProvizaciia in ea potem prodajala po tisti ceni. po kateri "e usnje kupil Halbarth pred Štirimi ali petimi leti. Seveda bi usnie morali dobiti v prvi vrsti čevliarji. ki bi se morali zavezati, da ne bodo z usnjem špekulirali. Wa ta način bi bilo naše mesto za naiman^ ool leta preskrb I i en o s cenenim usniern.^ — J>el stavbinskih delavcev se je že vrnil na delo. Včerai zjutrai so še številni stavbinski delavci vrnili na razne stavbe v mestu in na periferiji. Le na stavbi Hutter-jevega stanovanjskega bloka de'avci še stavkajo, vendar računaio. da bodo tudi pa tei zgradbi kmalu pričeli delati, tako da bo kompleks pred nastopom zime pod streho. Ako se v par dneh delavci ne vrnejo na delo. bodo. kakor se čuie. d?1 o na Huttejevem stanovanjskem bloku za letos sploh ustavili. — MeUski hrib se spet kruši. Nedeljski naliv je povzročil, da so se na Meliskem hribu spet odtrgale plasti laporja, ki so deloma zatrpale cesto oroti Mariboru. Na tei cesti bo treba nuino izvesti neka i varnostnih ukrepov, sicer bo ta del ceste lahko postal pozorišče usodnih nesreč. — Pri gašenju ukradel 7000 din. Dne 14 julija t. 1. je izbruhnil požar v domačiji posestnika Franca Potrča v Bratislavcih. Domačini so nosili iz goreče hiše razne predmete in so tudi pridno pomagali pri gašenju. Pri reševalnih delih ie vneto sodeloval tudi 171etni Ivan G., ki ga ie gospodar naprosil, da naj prinese iz omare denarnico, v kateri ie bilo 7000 din. Iven G. se Je zares pognal v gorečo hišo. toda kmalu za tem se ie vrnil ter deial. da ie omara vsa v plamenih in da ie denarnica že zgorela. Cez nekai dni pa je pričel Ivan G. popivati in razsipavati denar. Posestnik Potrč ie takoi sumil, da popiva Ivan z ukradenim denariem. Ko so ca orožn.ki prejeli, je tatvino priznal. Ivan G. se ;e moral zaradi tega včerai dopoldne :-ago-variati Dred malim kazenskim senatom mariborskega okrožnega sodišča. Pri razpravi ie očitane mu grehe priznal. Obsojen ie bil na 10 meserev 5trogeea zapora. — Več nemških iY. « sester nemškega Rdečega križa ie te dni potovalo skozi Maribor v Zagreb in Zemun, kjer prioravliaio sprejem za izseliene Nemce iz Bukovine in Besarabije. ki sta prišli pod Rusijo. Včerai ie pote vala skozi Maribor spet skupina 80 nemških samaritancev v smeri proti Zagrebu. — Športne vesti. V nedelio se le vršil 8. pohorski tek na 4700 m dolgi progi Ruška koča—Pohorski dom 2magal ie Stojn-šek (SK Maraton) v času 15.59. Prehodni pokal si ie tudi letos priborila ekipa SK Maratona. — Na 12 km dolgi pregi Reka— Sv. Areh ie bila v nedelio prva kolesarska dirka na našem Pohorju Med 9 tekmovalci ie zmagal Karel Sodeč (Maraton) v času 32.57. — V nedelio so se pričele prvenstvene tekme Mariborskega nogometnega pedsaveza. V Guštaniu je po-breška Slaviia premagala SK Slovana z rezultatom 4:2 (3:1), v Murski Soboti pa je.SK Mura odpravila SK Lendavo z rezultatom 10;1 (4:1). — Prvenstveno tekmovanje Slovenske nogometne zveze se nadaljuje v nedeljo 29. t. m. s sledečimi tekmami: v Mariboru SK Železničar : ISSK. Maribor, v Ljubljani SK Mars : SK Ljubljana, v Celju SK Olimp : SK Krani. v Trbovljah SK Amater ; SK Bratstvo. — Tuje seno je prodajal na debelo. Veleposestnik Peter Mijovič v štrihovcu pri Sv. Ilju j_ dobil anonimno pismo z opozorilom, da mu Kopic Simon iz Pesnice in njegov brat Karol jemlje ta na ma jari ji v Dobrunjah seno in ga spravljata domov, od tam pa se seno ( v balah) prevaža v Maribor. Imenovani se je s tem opozorilom obrnil na orožništvo v Sv. Uju, ki je ugotovilo resničnost vsebine omenjenega pisma. Ugotovilo se je tudi, da je Kopic pustil po Baumanu zapeljati velik voz takega sena v teži 1080 kg ter ga prodal neki vojaški edinici. Kopic se je izprva izgovarjal na viničarja Gornika, češ da mu je ta prodal svoje seno; Gornik pa je izjavil, da še niti zase nima dovolj sena, kaj šele, da bi ga prodajal. — Prekupovalci jabolk brez dovolila in s staro tehtnico naj si vzamejo za svarilo Pergerja Petra, ki je nakupoval jabolka za neko židovsko tvrdko v Varaždinu brez vsakega dovolila in pooblastila, a poleg tega je jabolka na mestu nakupovanja v Ihovi (pri Sv. Trojici v Slov. gor.) tehtal na stari, že več let nepregledani tehtnici. To tehtnico je orožništvo zaplenilo in do nadaljnjega ukinilo nadaljnje prekupčevanje sadja brez predpisanega dovoljenja in legitimacije od Trgovskega udruženja, školskim praporom 5© letnica šentjanškega Sokola Razvitje društvenega prapora in javen telovadni nastop Krmelj pri St. Janžu, 20. sept. Sokolsko društvo št. Jani je v nedeljo 15. t. m. slovesno proslavilo 201etnico svojega narodnega in kulturnega poslanstva z razvitjem društvenega prapora in tako izpolnilo eno izmed nalog, ki spadajo v okrilje Petrove petletke. Za svojo jubilejno proslavo se je sokolsko društvo prav dobro pripravilo. Čeprav ni bilo za lepo sokolsko slavje nič kaj ugodno vreme, ker je že v soboto skoraj ves dan deževalo in tudi na dan slavja je bilo vsak trenutek pričakovati, da se ulije dež. so se zbrala v Krmelju, kjer se je vršilo na prijaznem letnem telovadišču razvitje prapora, poleg domačega članstva tudi sokolska društva po svojih zastopnikih iz vse mirnske doline, iz Trebnjega, Mirne in Mokronoga, zlasti častno pa je bilo zastopano Novo mesto s številnimi telovadečimi člani, članicami in naraščajem obojega spola. Sokoli v krojih so prikorakali ob igranju godbe z župnim praporom na čelu na letno telovadišče pred lepo okrašeno tribuno. okoU katere so bili postavljeni drogi za dviganje zastav slovanskih držav. Na trakovih v državnih barvah so prinesli zavit novi prapor. Slavnost se Je pričela s pozdravom državni zastavi. Ob igranju državne himne so se pričele dvigati vse zastave slovanskih držav, medtem ko se je jugoslovanska državna trobojnica dvignila najviše. Po pozdravu državni zastavi je povzel besedo društveni starosta br. Rajner, ki je omenil kratko zgodovino domačega društva in njega delovanje. V 20 letih je društvo naraščalo in padalo tako po številu članstva, zlasti telovadečega, kakor tudi glede delovanja. Po zaslugi br. Kneza ima sokolsko društvo svoj in sokolskemu namenu ustrezajoč Sokolski dom, kjer more nemoteno delovati. V zadnjem času je od- padlo nekaj članov, za katerimi sokolstvo ne žaluje. Zdaj ima Sokol v svojih vrstah prave, v sokolski ideji prekaljene člane. Svoj lepi in v srce segajoči govor je končal 9 pozdravom prvemu Sokolu in starosti Nj. VeL kralju Petru U., kateremu so vsi navzoči zaklicali trikratni »Zdravo<. Godba je zaigrala državno himno. Nato je br. starosta pozval kumico s. Majcnovo, da razvije prapor. Kumica je prapor razvila in pripela nanj lep trak s kratkim nagovorom ter ga izročila br. starosti, ta pa praporščaku. Oglasil se je k besedi še župni podstaro-sta br. dr. Stane Skulj, ki je v imenu župe čestital društvu k 301etnemu jubileju in iepi proslavi ter izpodbujal društvo h krepkemu in vztrajnemu ter nesebičnemu delu. Nato se je pričela telovadba. Nastopili so s prcstimi vajami deca, naraščaj, članice in člani. Izvajali so dobro in skladno proste vaje za leto 1940 in 1941, nakar je nastopila Se vrsta na orodju in bradlji, — Po telovadbi se je pričela prosta zabava na letnem telovadišču, ki pa jo je kmalu zmotil dež in so se udeleženci morali umakniti v notranje prostore Sokolskega doma, kamor so domači bratje kaj urno prenesli vse in kjer se je razvila prav animirana zabava s plesom. Med prijetno zabavo se je oglasil k besedi govornik, ki je v navdušenem govoru budil narodno samozavest in ljubezen do naroda in države v sedanjih resnih časih ter se spomnil agilnega in neumornega telovadnega delavca žup-nega načelnika br. Papeža, ki ima neven-Ijive zasluge na telovadnem področju v novomeški sokolski župi. Sokolskemu društvu št. Janž, ki ima med svojim članstvom največ rudniških delavcev, k lepemu slavju bratsko čestitamo s pozivom: Le krepko naprej, brez miru! EDjae kolesarske in strelske tekme žsipe Kran] Namen jim je bil, prikazati uspehe sokolskih obrambnih tečajev Kranj, 24. septembra. Bojne kolesarske in strelske tekme so imele namen, prikazati uspešnost sokolskih obrambnih tečajev, ki sta jih v tem letu organizirala Savez SKJ in kranjska župa po edinicah. Tekme bi se morale vršiti že prejšnjo nedeljo, toda zaradi izredno hudih nalivov so bile preložene na nedeljo 22. t. m. Krasno vreme je omogočilo to nedeljo, da so se tekme izvršile v celoti in kakor kažejo uspehi, bi nam bilo lahko žal, če bi r.e bilo mogoče teh tekem organizirati. Tekem, ki so vršile istočasno v škofji L#oki za južne skupine in v Lescah za severne, se je udeležilo rekordno število udeležencev. Najbolj razveseljivo pa je tudi to, da so doseženi rezultati prav presenetljivi. 2e pred začetkom tekem se je na določenih mestih v krajih tekmovanj pričela zbirati množica Sokolov in Sokolić, toda to pot ne v krojih, temveč v civilnih oblekah in mnogi med njimi s kolesi. Tudi to pot je odlikovala bratske edinice disciplina, zlasti pri tekmah v škofji Loki, kar je za bojne tekme prednostni pogoj, čeprav s strelnim orožjem v rokah, so tekme potekale v vedrem razpoloženju, tekmovalci pa so se hitro zvrstili in v popoldanskih urah je bilo tekmovanje že zaključeno. V naslednjem prinašamo do sedaj znane rezultate, deljene po krajih tekmovanj. V škofji Loki so bila mesta po doseženih uspehih takole razdeljena: Člani (tekmovalcev 73): od 100 možnih točk so dosegli: 1. ) Pavel Bren, Kranj, 04; 2.) Martin Brumec, Skofja Loka, 83 (izven. 9S); 3.) Oskar Preisingcr, Stražišče. 75; 4.) Rafael Ogrizek, Kranj, 74. Članice (tekmovalk 17): 1.) Pavla Vasle, Kranj, 46; 2. ) Stana Benedik. Stražišče, 45; 3.) Savi Nučič, Kranj, 39; 4.) Saša Lesar, Kranj, 37. Moški naraščaj (tek. 28): 1.) Janez Prevodnik 36. Matevž Florjančič 36; 2.) Jože Skrabot 31; 3.) Stanko Grudner 30, Ciril Pivk 29, vsi Škof j a Loka. žensld naraščaj (tek. 6): 1.) Zora Oblak, Kranj, 44; 2.) Boža Luin, Kranj, 36; 3.) Poldka Stiglic, šk. Loka, 33; 4.) Nuša Klasek, Kranj, 29. člani (izven konkurence): 1.) Franc šta-jer, Skofja Loka, 75; 2.) Stane Pezlus. Skofja Loka, 56; 3.) Pavle Erznožnik, Sk. Loka, 43. Vsi oddelki, razen članov, so lahko dosegli največ možnih točk 50. V Lescah so bila mesta porazdeljena takole: člani (tek. 76): 1.) Igor Triler, Radovljica, 91; 2.) Hinko Ločniškar, Kranj. 89; 3.) Stane Kom paro, Radovljica, 88; 4.) Ivan Kapus, Bled, 86. članice (tek. 9): 1. ) Lojzka Horvat, Radovljica, 32, Zora Triler, Radovljica, 32; 2.) Mara Pere, Radovljica, 31; 3.) Silva Pohar, Jesenice, 30; 4.) Vilja Bogataj, Jesenice, 27. Moški naraščaj: 1.) 2arko Horvat, Radovljica, 39; 2. ) Janez Kaštrun, Podnart, 37; 3.) Janez Langus, Radovljica, 36; 4.) Filip Mezge!. Radovljica, 27. Podatki za drugi oddelek naraščaja manjkajo. Ženski naraščaj: 1.) Aljeta Bufolin, Jesenice, 37; 2.) Vera Fa-tur, Javornik, 34; 3.) Ančka Iskra, Javor-nik, 33; 4.) Frančiška Kaštrun, Podnart, 29. Na kolesarskih tekmah je nastopilo v Lescah 12 patrulj članov, ostali oddelki so dali posameznike: Članice 8, moški naraščaj 10, moški nar., višji oddelek 6, Ženski nar. 4. Tako v Lescah kakor v Skofji Loki je bila proga izredno težka in so skoraj vsi tekmovalci prejeli lažje in nekaj težjih poškodb. Ker so bili tudi tekmovalni pogoji zelo težki, vlada za izid tekem veliko za- nimanje. V Skof ji Loki je nastopilo 7 patrulj članov, članic posameznic 7, žensk, nar. 4, moškega nar. 6. V tekmi patrulj na 10 km v skotji Loki je prejela prvo mesto patrulja kranjskega Sokolskega društva, drugo patrulja stražiškega Sokola. Ostali rezultati do zaključka lista še niso znani. Iz Slovenskih goric — Pri košnji mu je skoraj prerezal n°-go. Viničarski sin Muhič Alojz iz Krivega vrha pri Sv. Ani v Slov. gor. je kosil pri organistu in cerkovniku Stermiču Mihaelu. Med košnjo se mu je pri družil viničarski sin Bernik Franc in poprosil Muhiča, naj mu posodi koso. čim je Muhič nabrusil koso. mu jo je izročil, a Bernik je že pri prvem zamahu zadel s koso Muhiča v nogo, ki mu jo je skoraj povsem prerezal. Revež je pričel močno krvaveti, ker je imel nogo prerezano do kosti. Domači so ranjencu nudili prvo pomoč in odredili prevoz k zdravniku. Muhičevo stanje je zelo težko in bo čutil posledice še iolgo. — Romanje v znamenju ca**a. V nedeljo so se zgrinjale pri Sv. Trojici v Slov. gor. iz vseh krajev Slovenskih goric in sosednega Prekmurje ogromne množice ljudstva na zadnjo letno božjo pot. Vreme je bUo zelo lepo in za takšno priliko pripravno. Med drugimi pomanjkljivostmi se je tokrat prvič zgodilo, da gostilničarji niso imeli kruha, ker jim je prehitro zmanjkal, dočim si rezerve niso mogli preskrbeti zaradi pomanjkanja moke. Znatna draginja se ie občutila pri vsem blagu, ki se je po večini od lani poiražilo za sto odstotkov. SPORT Revanžni atletski dvoboj Jesenice, 24. septembra. Omladinci jeseniških klubov BraLstva in Gorenjca so priredili v soboto popoldne na igriču ASK revanžni atletski dvoboj. V naslednjem priobčujemo rezultate te zanimive športne prireditve, ki se je je udeležilo 32 atletov in 4 atletke, prisostvovalo pa ji je nad 300 gledalcev. Vse štiri atletke so članice >Gorenjcac. BRATSTVO : GORENJ C S9Vt : 49 »/2 Tek 100 m: 1. Jože Bertoncelj 12 4/10 (Gorenje). 2. Jože Huter 15 5/10 (Bratstvo). 3. Tine Malej (G), Peter Prevc (B) po 12 6 10. Tek 200 m: 1. Tine Malej 26 5/10 (G). 2. ) Peter Prevc 26 7/10 (B). 3. Tone Klil nar 26 8/10 (G). 4. Jože Bertoncelj 27 (G). Met kopja: 1. Tone Klinar 42.18 m (G), seniorsko kopje. 2. Tine Malej 41.28 m (G) 3. L. Miceli 35.83 m (G). 4. R. Torkar 35.65 m (G). Met diska: 1. Marjan Vister 38.13 m (B). 2. Jože Bertoncelj 35.18 m (G). 3. T. Klinar 31.90 m (G). 4. J. Huter 30.15 (B). Krogla: 1. Jože Potočnik 13.10 m (B). 2. Tone Klinar 12 64 m (G). 3. Tine Malej 12.39 m (G). 4. L. Miceli 12.28 m (G). Skok v višino: 1. M. Vister 155 cm (B). 2. J. Huter 155 cm (B). 3. T. Klinar 150 cm (G). 4. Marjan Miceli 145 cm (B). Skok v daljino: 1. T. Malej 5.46 m (G) v temi. 2. M. Vister 5.09 m (B). 3. I. Turna 4.95 m (B). 4. T. Cof 4.87 (G). Troskok: 1. T. Cof 12.30 m (G). 2. T. Malej 11.76 m (G), 3. M. Miceli 11.25 m (B) Dame 60 m: 1. Zora Malej 9.2 (G). 2 Danica Torkar 9.5 (G). 3. Stana Torkar 9.6 (G). 4. Iva Klinar 10 (G). Disk 1. Z. Malej 25.18 m. 2. D. Torkar 24.63 m. 3. S. Torkar 23.04 m. 4. Iva Klinar 20.47 m. Daljava: 1. S t. Torkar 3.70 m. 2. Zora Malej 3.65 m. 3. Iva Klinar 3.29 m. 4. D. Torkar 3.26 m. Višina: 1. St. Torkar 120 cm. 2. D. Torkar 118 cm. 3. Z. Malej 115 cm. 4. Iva Klinar 113 cm. * — SK Hrastnik : SK Brežice 3:1 (3:0). V nedeljo sta se pomerili v Brežicah v prvenstveni tekmi enajstorici Hrastnika in Brežic, že takoj v začetku se je pokazalo, da bo tekma zanimiva. V 13. min. je dosegel Hrastnik gol, toda sodnik ga radi roke upravičeno ni priznal. Po mnogih obojestranskih napadih se je gostom posrečilo v 30. min. doseči vodstvo 1:0. Malo pred polčasom je leva zveza povišal na 2:0, nekaj minut zatem pa je vodja napada Pfajfer postavil rezultat 3:0. Po polčasu so začeli domači z mnogo večjim poletom in so bili ves polčas v izraziti premoči. Toda obramba Hrastnika je bila na mestu. V 22. mii.. je zabil levo krilo Kovačič časten gol. Med gosti se je posebno ocli-koval ožja obramba in napadalni trio. Pri domačem moštvu pa levi branilec, vratar, srednji krilec, dočim je napad pokazal mlačno in nepovezano igro. Sodil je g. Pre-singer iz Celja objektivno. Iz škofje Loke — Zaradi krompirja. Sobotni zelenjavni trg je bil dobro založen in kmetje so pripeljali na trg tudi več vreč krompirja, katerega so hoteli prodajati po 2 din. Zgodnje gospodinje so ga plačale po 2 din, kasnejše pa so se uprle in so ponudile samo 1.50 din. Zaradi tega je nastalo med njimi in kmeti prerekanje, ki bi se gotovo pre-vrglo v pretep, če ne bi nekdo poklical orožnike, ki so razburjene kupovalke pomirili, kmetje pa krompirja niso hoteli več prodajati z izgovorom, da je že ves prodan. Križi in težave tudi pri nas kakor povsod drugod! — Drvarnica je pogorela, v noči na soboto ie pogorela drvarnica delavca Valentina Porente v Virmašah. Pogorelo je kurivo v drvarnici in delavec ima znatno škodo. Domačini so sami ogenj omejili, tako da prihiteli gasilci niso imeli večjega dela. — Med hazardPti. Na sodišču bodo prejeli zasluženo kazen trije Vukiči in neki žiželj ki so hazardirali na Trati v Poljanski dolini. V >banki«, ki jo je držal Vu-kić Krune, je bilo okrog 1200 din. ko je žiželj spoznal, da je padel v roke nevarnih hazardistov ter je pograbil po denarju ter z njim zbežal. Ko so ga orožniki prijeli, je trdil, da je bilo samo 700 din v banki. — Zadnja pot brata Franca Herman». V soboto popoldne smo pokopali brata Franca Hermana, bivšega oskrbnika škofjeloškega Sokolskega doma. Lep pogreb je bil izraz povezanosti Sokolov In Sokolić, hkrati pa izraz spoštovanja do pokojnika. Igrala je vojaška godba, na pokopalii^u so zapeli sokolski pevci, v žalnem sprevodu je bJa dolga vrsta pokojnikovih tovarišev in prijateljev. Zemlja je zakrila brata, ki mu bomo ohranili trajen in časten spomin! nik g. Križmančič je soudeležence poloviL na zagorski orožniški postaji so bili zaslišani, glavnega krivca Leopolda Vozlja na so oddali v litijske zapore, kjer bo premišljal, kaj je napravil. Iz Celja Nož je pel Zagorje 2.3. srptembra Tiho. idilično naselie Sent Lampert. ie priljubljena izletna točka Zagorjanov Redko se sliši tam o pretepih, pridni in podjetni so tam ljudje med svojimi njivami in gozdovi, zatopljeni v svoje delo. Marsikaj dobi v teh brežuljkih drugačne barve, marsikatera mala strast nenadoma vzplamti, treba ie maihnih povodov in kri zavre. Sele točna preiskava bo mogla dognati povod krvavega spopada, čigar žrtev. 19 let stari Juvan Janez, peročen v Jablani, se bori s smrtjo v ljubljanski bolnici Junaki ene izmed številnih podobnih zgodb so sami mladi ljudje, ki bi jim človek Presodil na orvi pogled komaj 15 let. so pa že. kakor se to tako lepo pravi fantie. ki hočejo imeti svojo besedo, na četudi jim do veljave pomaga nož. V znani gostilni pri Vrtačniku so sedeli Vozelj Leopold in Franc s Kala in še neki Klanšičar iz Jablane nasproti pa že Prei omenleni Juvan Janez z bratom Alojzijem. Okrog šestih popoldne sta Vezij a odšla iz gostilne, kmalu za njima pa Juvan golorok. Nad šolo so se spopadli »kar tako«. Leopold pravi, da kar brez pravega vzroka. Juvan da aa ie zgrabil za vrat in vrgel. Vozeli pa da ga je na tleh ležečega z nožem urezal oo sedalu. kjer mu ie prizadejal 13 centimetrov dolgo rano ter oo levem kolku v trebuh, da so mu iz 15 centimetrov dolge rane izstepila čreva in da se ie vlila *Ti iz prerezane žile. Kako je mogel obe rani prizadejati na trebuhu leže z malim nožićem, ki ga je seveda brž »izgubil«, ie rudi samemu Leopoldu Vozi ju uganka. Pravi, da se ie pač branil. Verietno ie. da sta oba Vozlja pričakala Juvana. Leopold z nožem v roki. nakar ie sledil kratek pra-tep in ie spregovoril nož. Sicer pa *rf naša naloga ugibati, zadevo bo že prečistilo sodišče. Raniencu. ki so ga na nosilih prenesli na Savo, ie nudil prvo pomoč dr. Lebin-ger. ki ie odredil prevoz v bolnico. Nared- —c Razpira gledališkega abonmaja. Mestno gledališče v Celju je razpisalo abonma za sezono 1940-41. V tej sezoni bosta gostovala ljubljansko in mariborsko Narodno gledališče ter uprizorila za abonma 10 predstav in sicer 7 dramskih ta 3 operne. Gostovanja se bodo črpala iz 3 najbolj uspelih opernih In 3 dramskih predstav ljubljanskega in 4 dramskih predstav mariborskega gledatišca. Cene abonmaja so naslednje: lože I. reda 1463 din, lože U. reda 1170 din, lože HI. reda 936 din, lože rv. reda 702 din, sedeži v parterju od I. do in. vrste 234 din, od IV. do VI. vrste 199 din, od VII. do IX. vrste 164 din, galerijski sedeži I. vrsta 117 din, U. in III. vrsta 94 din. Državnim nameščencem se nudi ugodnost, da lahko vplačajo abonma v 6 zaporednih mesečnih obrokih. Prvi obrok je treba plačati ob prijavi. Prijave za abonma sprejema od danes do 8. oktobra Slomškova knjigarna. Abonentom iz lanske sezone bodo njihovi sedeži rezervirani do 30. t. m. Od 1. oktobra dalje ne bodo rezervirani nobeni sedeži več, temveč bodo na razpolago novim interesentom. Ker je rok za prijavo zelo kratek, opozarjamo občinstvo, da se čimprej priglasi za abonma. Predvidene so tudi operetne predstave izven abonmaja. —c Ga. Berta Kolenčeva t. V Zagradu pri Celju je umrla v soboto popoldne v starosti 52 let ga. Berta Kolenčeva, roj. Dimičeva, soproga znanega posestnika in gostilničarja ter bivšega trgovca g. Franca Kolenca. Pokojna je bila odločno narodna, značajna in blaga žena ter vzorna soproga in mati. Med prebivalstvom je bila splošno priljubljena in spoštovana. Pogreb bo danes ob 15.30 iz hiše žalosti v Zagradu štev. 24 skozi mesto na okoliško pokopališče. Pokojni bodi ohranjen časten spomin, hudo prizadeti rodbini naše iskreno so žal je! —c Razmere na delovnem trgu. Pri celjski borzi dela se je od 11. do 20. t. m. na novo prijavilo 151 brezposelnih, delo je bilo ponujeno za 35 oseb, posredovanj je bilo 22, odpotovalo je 45, odpadlo pa 38 oseb. Dne 20. t. m. so ostali v evidenci 304 brezposelni (616 moških in 143 žensk) nasproti 258 (105 moškim in 153 ženskam) dne 10. t. m. Delo dobi 15 rudniških kopačev, 5 tesarjev, 4 hlapci, 3 zidarji. 1 oskrbnik, 14 kuharic, 8 kmečkih dekel. 5 služkinj ter po 1 sobarica in postrežnica. —c žrtve nesreč. V steklarni v Straži pri Rogatcu je stroj zgrabil 21-letnega delavca Franca Miklavčiča s Huma ob Sotli za levo roko in mu razmesaril prste. V sredo je padla 12-letna železničarjeva hčerka Ida Mulejeva z Ložnice pri Celju na Babnem s kolesa ter se močno poškodovala po glavi in desnem kolenu. V Maj-dičevi tovarni v Skofji vasi si je 43-letnl delavec Jernej Kovač iz Arcllna pri Vojniku v sredo pri padcu zlomil desno nogo v kolenu. Na Sodincvem lesnem skladišču je žaga zgrabila 66-letnega delavca Martina Korošca iz Celja za levo roko in mu razmesarlla prste. Ko je 43-letni delavec Josip Klovar iz Celja nalagal v sredo v Braunsovi tovarni blago, je padel in si zlomil desno nogo v kolenu. V torek se je ponesrečil 16-letni gozdni delavec Josip Ci-rej s Tera prt Ljubnem. Pri spravljanju lesa ga je udaril hlod in mu zlomil desno nogo pod kolenom. Ko je 31-letni hlapec Viljem Gorjup iz Polene pri Konjicah nalagal plohe, ga je ploh udaril po desni roki in mu je hudo poškodoval. Ponesrečenci se zdravijo v celjski bolnici. Iz Železnikov — Moko so kradli. Trgovki Mariji Pin-tarjevi s Cešnjice so neznani zlikovci odnesli iz skladišča poleg kegljišča štiri vreče bele moke, vrečo otrobov in 80 kg črne moke. Lastnica ima okoli 300 din škode. Tatvine so osumili neke zidarje, ki so jih orožniki takoj zaslišali. Postani in ostani ilan Vodnikove druibe! Vladimir Rijuvec: Nacek in Nežka sta si sredi igre skočila v lase. Zaradi malenkosti, ali sta si potem zrekla še marsikaj. Nacek Nežki, da ima pegast obraz kakor kumara — in ona njemu, da krevlja kakor sosedov buldog ... ne preveč in ne premalo, marveč čisto zadosti, da sta si do smrti napovedala vojno. Tak je pač običaj! Nacek se je oborožil s strašnim mečem, Nežka z nekoliko pohlevnejšo kuhalnico — ali si je za vsak primer skrivaj izposodila še čutarico. ki ji je debro služila v najnež-nejših letih, a se jo je zadnje čase izogibala, sramovala celo, in je posodica že dolgo samevala na oskrbljenem prizidku ozkega okna onega prostorčka, ki mu rajši zamolčim cenjeno ime. Zavedala se je Nežka, da je Nacek bolj hude nravi in da mu prsti kaj radi zaidejo v tuje lase. Par kratkokrilih tovarišic je poprosila, naj ji bodo v težkih urah v pomoč — pa tudi Nacek si je izbral mogočno vojsko ter jo skrbno oborožil. In sta se srečala. Smola ne počiva: se ji je zahotelo, naj kar prvi udarec, tak o rekoč znak za splošen napad, prileti na Než-kino čelado. Pa še dobro, da je nanjo, kajti je prestregla najhujše! Le malce globlje se je pogreznila: zadaj do tilnika in spredaj do obrvi — ne več, ne manj kot toliko, da ji pri najboljši volji ni mogla več sneti. Dolgo se je mučila; hrabri četi sta se na mah pobotali ter pomagali nesrečnici kakor sta vedeli in znali — čutarica pa trdovratna! Nežka v jok in k mami! Mama ni pokazala spočetka preveč razumevanja za Nežkino smolo. Celo zažvižgalo je parkrat prek pleč in okoli ušes — vendar je sčasema spoznala resnost zadeve prijela posodico za roč, jo jela sukati sem in tja, jo dvigala, potiskala, stresala, da ie požrla Nežka marsikatero solzo, preden se je smela za silo odpočiti. Za silo _ kajti vrnil se je domov očka in po kratkem ugibanju se je začela procedura znova, s podvojenimi močmi, in ni mč koristilo če je Nežka prosila, rotila in klicala na pomoč vse svetnike in svetnice, kolikor jih je poznala. Za Kriščevo voljo: na pozornico je stopila stara mama! — »Nežka, uboga Nežka! Uuu — uuuuu! še zadušila se bo revica!« _ Nežka jo je le postrani pogledala in se ji previdno umaknila. Sploh se je spretno izogibala rokam, ki so tega večera neutrudno segale po njej, hoteč ji pomoči. Dobro so ji dele sočutne besede družinskega sveta, ki se je v kratkem dokaj povečal — ali si je mislila svoje: Boljša zdrava glava z loncem, kakor bolna brez njega! Do jutra ji je stvar vendarle presedla. Kahlica jo je tiščala bolj in bolj. rada bi se je bila iznebila, a je ni mogla rešiti železnega objema niti mlekarica Agata, ki je bila sicer kos vsem, in ji je trikrat pljunila čez glavo ter zamrmrala pri tem: A braka dabra, kar bi po njenem upoštevanem mnenju vsekakor moralo delovati. Pa ni. — >V lekarno jo peljite ... Morda... morda...« je storila Agata pobožen križ ter skomignila z rameni. Zares! Magister jo pošteno namazi lil čelo in tilnik nadebudne vojskovodinje. Po trudapolnem delu se mu «je posrečilo nekoliko zasukati posodo — in je nosila Nežka do popoldne roč spredaj, namesto zadaj... več ni šlo! Nasvetoval je gospej, naj odpelje hčerkico k zdravniku. Začela se je pot od Poncija do Pilata. Zdravnik bolniške blagajne ju je poslal k specialistu za glavo, ki je postavil roč spet na staro mesto, nakar si je opral roke ter učeno raztolmačil. da spada slučaj prav za prav v področje kirurgije. Kirurg se je izognil, da sam ne zmore in da bi bil potreben — zaradi eventualnih komplikacij, ki bi utegnile nastati — poseben konsilium... a posebnemu konsiliu je naenkrat zmanjkalo najpotrebnejših priprav za tako operacijo. — »V bolnico peliite deklica!« V bolnici so rekli, niste izbrali srečnega mesta, kajti je kahlica iz predvojne pločevine, oni pa smejo načeti le človeka — naj torej poišče ta pomoč drugje! Pri kotlar iu na primer. Prvi kotlar se je izmuznil, češ, da je prav za prav šušmar, brez izpita — drugi, da sicer trna izpit, obrtno dovoljenje tudi, ali si ne upa pljuniti v roke. ker bi mu sicer mogli zapreti delavnico kot so jo, recimo kovaču Štefanu, ko je onemoglemu kravšetu porezal parklje... in ga je že drugi dan za tem pedikerski salon >Kurje oko« prijavil zaradi nelojalne konkurence. Zadeva je zamotana ln je dandanes treba dobro premisliti, preden človek začne! Naj poskuša mamica pri kakšnem specialistu, strojnem inženjerju, na primer, ki bo gotovo vedel, kako se takim stvarem streže. Sta obiskali maminega bratranca, ki so ga zgrabili krči, ko. je zagledal Nežko — potem strokovnjaka za visoke zgradbe, ki ju je osebno odvedel k izvedencu za motorje na težko olje... in ta spet k doktorju tehničnih ved. Zares od Poncija do Pilata. .. čutarica pa je še vedno zadovoljno čepela na Nežkinih kodrih. Domov sta se vračali nesrečni in obupani. Mamica ni znala drugega kot: Ah! in Ph! — a Nežke ni mogel potolažiti niti Petričkov sladoled___dokler nista srečali gospe Merjaščeve: »O! Krasno! Interesantno! Nekaj izrednega! Oprostite: tako me je prevzelo, da sem vam pozabila voščiti dober dan... Ali zares nekaj posebnega! Povejte mi. preljuba gospa, lepo vas prosim, kje neki ste kupili ta prekrasni klobuček? — 2e dolgo si ga izbiram in bi želela nekaj pripravnega ... novega ... mladostnega . .. nekaj zares elegantnega za . .!< Nežka si je obrisala svečko pod nosom — jok se ji je sprevrgel v smeh. Tudi mamica se je presrečna nasmehnila — ali skrivnosti, Bog obvari, te ni izdala. Drugega dne jo je prijelo in si je še sama poveznila na glavo lično pokrivalce. da se je očka namuznil, ko ga je zagledal, ter si zadovoljno zamrmral: 3>Kvala Bogu! Vendar enkrat: trpežno, pripravno, poceni!!< MALI OGLASI Beseda 50 par, davek posebej Preklici, izjave beseda din 1.— davek posebej. Za pismene odgovore glede malih oglasov je treba priloži ti znamko. — Popustov za male oglase ne priznamo. RAzno Beseda 50 par. Davek posebej. Najmanjši znesek 8.— din 50 PAR ENTLANJE ažuriranje, vezenje zaves, perila, monogramov, gumbnic — Velika zaloga perja po 7-— din. ►Jullj-na«, Gosposvetska c. 12 In Frančiškanska uL 3. 4. L. ■ • ■ ■ ■ a_■ m m m t Poslažite se malih oglasov ▼ »Slov. Naroda« ki so oajeenejSl ! LEGITLMAC1JSRE SLIKE na dijake izvršuje hitro in poceni Foto-atelje M A N C I N i, Ljubljana, Tržaška 83. 40. t* KLIŠEJE JUGOG&AriKA SOBE Beseda 50 par. Davek posebej. Najmanjši znesek 8.— din SOBO V MESTU s prostim vhodom oddam. — Naslov v upravi Slov. Naroda. 2217 Inserirajte v »Slov. Narodu«! Beseda 50 par. Davek posebej. Najmanjši znesek 8.— din STARE VREČE embalažo, kupujem vsako količino Egon Zakrajšek LJUBLJANA Miklošičeva 34 — Telefon 48-70 Beseda 50 par. Davek posebej. Najmanjši znesek 8.— din PRODAM MESNICO dobro idočo, na zelo prometnem kraju poleg Maksimirske mitnice. Cena zelo ugodna. — Vprašati: Vedriš, Zagreb, Dubrava 4, mesnica. 2214 4-STANOVANJSKA HIŠA v centru Celja zaradi nepričakovane selitve ugodno naprodaj. Jager, gostilna Na-Na — Celje. 2215 ZAHVALA Ob nenadomestljivi izgubi našega tragično preminulega Grošlja Rafaela se tem potom najiskreneje zahvaljujemo g. primariju dr. Rakovcu, ki je našemu dragemu s težko operacijo skušal rešiti življenje, in č. sestram, ki so mu lajšale trpljenje. Dalje smo dolžni zahvalo gg. poštnim uradnikom z g. direktorjem na čelu, udruženju nižjih p. t. t. uslužbencev za krasni venec in številno udeležbo, poštni godbi za odigrane žalostinke in vsem onim, ki so našega nepozabnega spremili na njegovi zadnji poti. Sv. maša zadušnica se bo darovala v ponedeljek 30. t. m. ob y% 7. url zjutraj v župni cerkvi v Trnovem. V LJUBLJANI, dne 24. septembra 1940. DRUŽINA GROŠELJ Kenya — kraljestvo večne pomladi Se nekaj stranskih Železnic je treba zgraditi, p« bo dežela prava žitnica Afrike Manhattan — otok zlih duhov Vojna v Afriki med Italiio in Anglijo se je prenesla v zadniem času na meio Kenve, kjer ima vojska obeh držav utrjene položaje. Tako se ie približala voina vihra eni najčudovitejših dežel sveta, kier še malo ne veliaio naše običajne predstave o Afriki. Ce govorimo v Evropi o Črnem delu sveta, si mislimo navadno naiorei silno vročino. V Kenvi pa ni mogoče govoriti o vročini. Na farmah, ležečih točno na Ekvatorju ie tako hladno, da moraio liudie vsak večer zakuriti peči. če nočejo zjutraj prezebati. Od maia do oktobra ie v tei deželi tako mrzlo, da lahko človek ves dan nosi topel svi ter Ce pridemo v Kenvo od morja od Indijskega oceana, zagledamo tri z večnim snegom pokrite gorske oriake ki čuvaio to deželo kakor mogočni duhovi To so Kili-mandžaro. Kenva in Elgon Domačini vidijo v njih bogove. Evropci na nepozabne gorske velikane Njihovo vznožie tiči globoko v zemlji, trooične vročine vrhovi pa dosezaio višine večnega snega in ledu domačini imajo orav Gorski orjaki so dobri bogovi dežele, saj se moralo niim za'valiti, da ie ena naiboli zdravih v Afnk: Kje drugje bi še našli v višini 1.500 m prekrasno gorsko jezero tako veliko kakor vsa Italija? To iezero namaka vso ogromno dolino Izobilje vode solnce In visoka lega dela iz Kenve kraljestvo večne pomladi Tropične megle se pode po nižinah. Kenva pa megle in oblakov malone ne pozna. čudovita rodovitnost zemlje Najčudoviteiša je pa v Kenvi zemlia sama. Vsa dežela ie vulkanskega izvora in nobenega dvoma ni. da so bili tudi trije gorski orjaki v nedavni geološki dob", strašni vulkani, ki so preplavili doline z lavo Zato ie v zemlji mnogo rastlinstvu koristnih minerali j in soli Zato ie zemlja tako čudovito rodovitna Prakt;čno se da v taki zemlji gojiti vse Toda evropska drevesa se kmalu izčrpajo ker prehitro rasto Nekaj dni zadostuje, da požene drevesce ooo- ke, da razcvete in da sadje dozori. Trikrat v letu obrodi sadno drevje Večkrat se pripeti, da ie na enem drevesu istočasno cvetje in zrelo sadje. Tak tempo pa drevje zmernega pasu ne prenese in se kmalu izčrpa Najbolj trpežne so še marelice, ki se tu pa tam aklimatizdrajo Drugo drevje se posuši v dveh letih Podobno je z evropskimi cvetlicami. Rasto izredno hitro in dobe naravnost pravljične barve V Kenyji ie mogoče gojiti tudi naše nageličke ki dobe večkrat skoraj črno barvo Barvo cvetlic pa odločajo razni oki si kovin v zemlji vrženi iz globine zemlie Vse rastline zmernega pasu v Kenyji svoio življenjsko energije pomnože in to se kaže v različnih pojavih Na gorah raste v višini 3.000 m še bujna trava Zato ni čuda da rede farmarii v gorah živino, ki se odlikuje po mesu in mleku Križanje afriških pasem z uvoženimi evropskimi in ameriškimi ie nrineslo bogate uspehe Strupene kače Toda tudi ta rai ima svoje senčne strani To velja zlasti za zaoadni del dežele blizu iezera Viktoria Nvanza kier razsaiaio trooične bolezni zarad: izhlapevama vode Prava šiba boži a teh kraiev 1e malarila Tu ie tudi domovina zloglasne muhe tse-tse ki povzroči njen pik spalno bolezen Čeprav ta bolezen Evrapcem ne prinaša smrt iim lahko oovzroči mnogo neoriletnosti in v naibolišem primeru dolgotrajno lečenle Roji raznih nevarnih komariev pokončajo mnoso živine V tem seveda r»o Evropcih malo naseli enem delu Kenve živi tudi najstrašnejša kača sveta črna mamba Ce je razdražena zasleduje človeka in njen pik povzroči smrt v nekai minutah Druga tudi zelo nevarna kača ie kobra Ta le oa razširjena po vse i Kenvi i in večkrat ogra-ža tudi bivališče belokožcev Vsako nal-manjšo luknjico v kolibi je treba skrbno zamašiti, če hoče biti človek varen pred .strupenimi kačami Edinstvena Železnica j Pa ne samo dela narave, temveč tudi J dela človeških rok so v Kenvji nekaj po-1 sebnega. Po tem divjem raju teče železnica, ki ie pravo čudo sveta. Začenja se ne obali Indijskega oceana na puščavskem pesku in speljana je skozi pravljično krajino preko ogromnih skal in pragozdov do kraljestva večnega ledu Kakor lahko v Evropi skozi okna vagonov opazujemo divje zajce in iato preplašenih jerebic, tako vidijo potniki kenvjske železnice črede pasočlh se slonov, antilop in drugih divjih živali. Ta železnica nudi rudi edinstveno priliko prepotovati v nekai urah vse pasove sveta. Začenja se v Mombassu v puščavi, kjer vlada strašna vročina ter vodi skozi sub-tropični oas v hladnejše kraje stepe in gozdov ter dalie preko globokih gorskih sotesk, visoko gori v gore kier posfaia zrak že redkejši. Konča se pri *ezeru Limuni. Nekai ur zadostuje potniku, da vidi vse vrste vegetacije Okrog peščenih kotlin Mombassa raste suha stepna trava malo višje se začenia divja tropska flora. ~otem slede subtrooični zdravi pragozdovi dalie flora severne Evrope in slednjič samo še iglavci. Ob železnici ie nastalo več sto farm in •mnogo zamorskih naselbin Vlak vozi štirikrat v tednu in vsaka vožnia ie za ore-bivalstvo dogodek Vedno se zbero domačini na kolodvoru in oorroežliivo čakaio da prisopiha gorska lokomotiva Sa^ ne orinaša samo pozdravov daljnega belega sveta temveč tudi delo in kruh Šele železnica le pripomogla temu rajskom11 kraju k velikemu gospodarskemu in kulturnemu napredku. Kenvja ima veliko bodočnost Zaenkrat utriplje vse gospodarsko življenje okrog te edine prekrasne železnice in okrog redkih uporabnih cest Ce se bo posrečilo zgraditi še stranske železniške proge, ki bi križala deželo od severa ->roti jugu. bi nostala Kenvia ora"a žitnica Afrike. k povedane številke Zanimiva prigoda ali spretna reklama italijanske loterije Meščan lepega italijanskega mesta Tu-rina Marcello Groda se je 3 septembra v noči prebudil Zdelo se mu je, da ga je zdramil iz sna neznan glas Pnsluhnil je in jasno sli-ii! besede: »Napiši številke, ki ti jih bom narekoval. Ni se niti prav zavedal, kaj se godi z njim. Vzel je papir in svinčnik ter napisal številke 19-23-37-66 Papir in svinčnik je imel vedno pripravljen na nočni omarici, da je lahko zabeležil srečno misel, če mu je slučajno šinila v glavo, ko je že počival. Pomen teh številk je pač vsakemu Italijanu jasen. Ko se je Groda zgodaj zjutraj prebudil in opazil na listku zabeležene štiri številke, je takoj vedel, da mu je dal dober duh številke za bližnje žrebanje loterije. Ves razburjen je povedal ženi. kaj se je ponoči zgodilo Njegova žena je pa povedala, da se ji je F-injalo nek_'«j podobnega. Baje se ji je prikazala v sanjah mati in jo vprašala po zdravju družine Z veseljem je poslušala, da so vsi zdravi in ko se je poslovila od hčere, ji je tudi povedala nekaj številk, češ naj stavi nanje. Žal pa številk nisem dobro razumela, toda prav zdi se mi. da so bile iste. kakor si jih zabeležil ti, — je pravi m žena Pripomnila je, da v sanje ne veruje, da je pa treba materino voljo spoštovati in da morata staviti v loterijo Tud» Groda ie bil skeptičen vendar je naročil s\ojeinu tajniku, naj stavi 10 lir na Š*t: ponoči zabeležene številke. To je bilo neke sobote zjutraj. Do večera je Groda na svoj doživljaj malone že pozabi! Lahke si pa mislimo njegovo presenečenje kr je naenkrat po radiu zvedel, da so njegove štiri številke v loteriji zadele in da dobi 800.000 lir. Se nekaj telefonskih pogovorov ni že jc povabil svoje prijatciie na dom, kjer so se dobro zabavali. Ponedeljek se je pa pričel t zelo nepri jetnim presenečenjem Groda je namreč poklical svojega tajnika kare-emu je bi! naročil, naj stavi na wabe!e5ene številke Tajnik je pa v naglici pozabil storiti to in tako je vrnil Grodu 10 i*»r ter se lepo opravičil. Toda Groda m bi! prt pričan o pozabljivosti svojega tajnika temveč je mislil, da ga hoče opeharit; dobitek Od-hitel je k advokatu da bi se posvetov«! z njim. preden bi tajnka tožil Ce ni ta pri- goda samo dobro izmišljena reklama za loterijo, lahko služi mladim in starim vnetim pravnikom kot pobuda za -azmišljanje o vprašanjih ki iz tepa izvirajo kako naj jurist dokaže v tem pnmerr tajn*ku, da nj hotel staviti na iste številke kakor si jih je bil zabeiež'1 gospodar? Arkadif Averčenko in šola V svojem lastnem življenjepisu, v katerem je prekosil druge slavne može s tem, da je napisal življenjepis četrt ure pred rojstvom in se tako ognil utrudljivi enoličnosti življenjepisov, začenjajočih se s trenutkom rojstva, piše Arkadij Averčen- — Kam naju pa vrag nese ? je vpraša) mali Arkadij. — V šolo moraš! — Bogme, ne vem čemu. Nočem se učiti. Da bi našel tehten razlog, je dejal očetu, da ga bole oči. — Hm, pa poj diva k zdravniku, je sklenil oče. Ko sva prišla k zdravniku, sem se zaletel vanj, v njegovega bolnika ter prevrnil mizico. — Cuj, fantič, ti si pa slep, se je ustrašil zdravnik. — Da, ničesar ne vidim, je pritrdil deček. In tako se je izognil šoli. ko, kako se je izognil tudi šoli. Najprej pravi, da še četrt ure pred svojim rojstvom ni vedel, da pride na bežji svet. Ko ce je ozrl okrog in sklenil, da mora najprej rast: je izpolnil to nalogo s tako temeljitostjo da ga je prijel oče nekoč za roko in odšel z njim na ulico. Z ara beg Jasnovidec in pustolovec Jasnovidec, osvajalec ženskih src, slepar, pustolovec in zločinec, vse te lastnosti označujejo 35-letnega turškega državljana Zara bega ali Kaltahtana, ki je stal nedavno pred kazenskim sodiščem v Bruslju. Letos pomladi je žarel njegov obraz po vseh ulicah belgijske prestolnice. Zara beg m* odkriti vaše najskrivnejše misli in želje. Lepaki so oznanjali, da je Zara beg izredno nadarjen jasnovidec in da lahko pove vsakomur kakšne skrbi ga tarejo in kakšna usoda ga čaka. Zara beg ni samo pojasnjeval usode pogrešanih beguncev, temveč je znal tudi povedati, kje je trenutno ta ali oni vojak. Svojo umetnost si je pa seseda dal pošteno plačati. Imel je krasen avto ln vilo. Njegova sprejemnica je bila vedno polna, tako da so se morali posetniki orijavljati več tedno\ naprej, če so hoteli priti ra vrsto. Med mnogimi drugimi je spoznal Zara ;>eg tudi neko damo, ki se je v začetku sedanje vojne odpeljala iz Bruslja z avtomobilom. Zara beg je to izkoristil. S svojim pajdnšem Sliarijanom je vlomil v njeno stanovanje in odnesel več sto steklenic vina. dragoceno perzijsko preprogo in še več drugih stvari. Ko sta odnašala zavoj s srebrnino, sta ju pa zasačila mož in hči okradene dame in ju dala takoj aretirati. Zagovornik je pred sodiščem med drugim trdil, da *e Zara beg Študiral filozofijo na carigrajrki univerzi in da je bil gost visc'"ih gospodov v Turčiji in Egiptu, med drugimi tudi kralja EViruka. Navzlic tem »zvezam« je bi! pa obsojen na dve leti prisilnega dela, ckradel?i dami bo moral pa plačnti S 000 frenk^v odškodnine. ENA SAMA r^&EM — Eno samo besedo iz veiih ust. gospodična, pa bem najsrečnejši človek na svetu — Tepec! Manhattan, slavni otok, na katerem se dviga visoko pod nebo newyorško mesto nebotičnikov, so prodali nekoč Indijanci holandskim ustanoviteljem Novega Amsterdama, sedanjega New Torka, za borih 16 dolarjev. Doslej so namreč Američani mislili, da so napravili Holandci sijajno kupčijo. Ameriški učenjak Jim VValton pa je prišel na to, da so bili opeharjeni Holandci ne pa rdečekožci, seveda z vidika Indijancev. Manhattan ali v indijanskem jeziku Ma-na-hatta je bil po indijanskem praznoverju kraj, kjer so morali prekleti ljudje odsede-vati svojo večno kazen. Ko je bil otok prodan, baje ni živel na njem noben Indijanec, tako so se ga vsi bali, kajti bili so prepričani, da prebivajo na njem duše vseh usmrćenih zločincev. Zato ni čuda, da so ga prodali tako poceni in lahkega srca, v prepričanju, da prinese novim lastnikom samo nesrečo. Kaf potrebuje ženska Ali mora biti ženska res lepa, če hoče oiti ljubljena? To je odvisno od starosti V Ameriki so priredili anketo o tem vprašanju in sestavili na podlagi odgovorov nekakšen recept za ljubezen. Evo ga: 171etno dekle potrebuje 80% lepote m >0°/0 koketnosti. Ko je ženski 30 let, potrebuje 60% lepote, 15 odstotkov inteligence. 25% koketnosti in 10-f parade. S 40 leti potrebuje ženska 20/o plemenitosti. 40 odstotkov inteligence, 10 lepote, 10 parade in nobene koketnosti. f uspešno. Aparat je beležil znake na ozek trak papirja jasno in razločno. Za uspešno uvedbo telegrafa so bile pa potrebne mnogo enostavnejše in razumljivejše črke odnosno znaki. Več mesecev se je ukvarjal Morse s tem problemom. Nekega dne je vzel v roke novine in seštel kolikokrat se pojavijo v članku poedine črke. Dal jim je nove znake, obstoječe iz vodoravnih črtic in pik. Njegov sistem se je chnesel in kmalu so se Morsejevi znaki razširili po vsem svetu. Jubilej Morsejevih znakov Letos je minilo 100 let, od kar so se prvič rabili v telegrafiji Morsejevi znaki. Prvi poskusi prenašanja vesti z elektromagne-tičnim telegrafom so se bili posrečili že leta 1837, toda šele leta 1840 je uvedel Morse namesto svojega prvotnega »cikcaka« znake, obstoječe iz črtic in pik, tako zvano Morse j evo abecedo, ki jo rabimo še zdaj. Samuel Morse črudno je prav za prav, da Morsejeve telegrafije ni izumil m uzi k ali tehnik, temveč slikar. Pot do magnetičnega prenašanja brzojavk je odkril svojčas znani mojster čopiča in palete Američan SFB Morse. 2e poprej so pa položili temelje tega izuma Nemci Gausse, Weber in Steinhell. Na svojem povratku s študijskega potovanja po Italiji se je seznanil Morse z nekim fizikom, ki je v njem takoj vzbudil zanimanje za poskuse z elektriko. Po svojem povratku je pesku se nadaljeval in leta 1S37 je izdelal prvi patentirani model aparata za beleženje brzojavnih znakov. Prvi poskus je bil storjen pred profesorji in študenti ncwyorške univerze. Končal se je Originalni aitaerlški listi V Baltimooru je izdajala velika sladkorna tovarna list, po obsegu skromen, ki je pa skrbel ne samo za razvedrilo duha, temveč tudi za tolažbo želodca. Čitatelj je namreč list lahko takoj pojedel, čim ga je prebral. Seveda ne smete misliti, da je bil Ust tiskan na navadnem časopisnem papirju. Ne, list je bil tiskan na sladkorju in črke so bile iz čokolade. Ce je bil sladkor dober, seveda avtor ni mogel reči, da je bila njegova, v tem listu objavljena povest, neprebavljiva. V Ameriki imajo pa še mnogo originalnih listov, ki se razlikujejo od navadnih po vsebini, določeni samo določenemu krogu čitateljev. Tako izhaja »List za prijatelje muh«, »Vestnik smrčečih«, >Revija hromih«, »Herold«, glavno glasilo organ i -zaeije debeluhov, itd. Posebno zanimiv je po obliki in času izhajanja list »Razsvetljeno četvero soszvezdje«. To je rodoljuben list, ki izhaja enkrat v 100 letih, in sicer na dan stote obletnice ameriške neodvisnosti. Prvič je izšel leta 1859 v New Yorku. Prihodnja številka izide čez 19 let. List je velik kakor precej velika biljardna miza, obsega sicer samo osem strani, toda vsaka stran je prava plahta, saj je na nji 13 stolpcev. Prvič je izšel v 28.000 izvodih in vsaka številka je veljala 60 dolarjev. Mesta in vasi se selijo V Sovjetski Rusiji se selijo celo mesta in vasi kakor pohištvo ob selitvi. Mesto Novo Vologdo premeste 11 km od Ribinska na bregu Volge. Hiše se kratkomalo prevažajo in postavljajo v ulice po načrtu, kakor da bi bile otroške igračke. Tako nastanejo nove ulice, ki dobe različna imena. Glavna ulica v Novi Vologdi se bo imenovala Ulica akademika Pavlova. Cemu pa premeščajo cela mesta? V tem primeru bo umetno jezero tam, kjer stoji zaenkrat še mesto. Jez okrog Ribinska dviga vodo v Volgi, ki se razliva čez bregove in poplavlja okolico, seveda vse to po naprej določenem načrtu. To je ogromen jez na Volgi. Ko so gradili prekop Moskva—Volga so morali premestiti ali preseliti več vasi v okolici mesta Kalini na (prej Tver). Ce se voziš z vlakom, vidiš skozi okno daleč naokrog samo vodo tja do obzorja. Tik pred teboj ob železniškem nasipu mole iz vode zeleni vrhovi brez. To je moskovsko morje, ki je obenem s kanalom Moskva— Volga izpremenilo vso krajino in zemljevid tega dela Rusije. Prekop je dolg 128 km. na njem so ogromni jezovi, mostovi in dvigala, ob njem pa parki in nasadi, da oko kar uživa ob pogledu nanje. ft • m a m — Mene izročiti sodišču. — je vzklilčnil Ber-trand Gael in se trpko nasmehnil. — Saj bi ne mogli tega storiti, ker bi spravili istočasno v nevarnost svojo tajno, svojo čast, čast svojega sina in ime de Ferneuse. — Molčite! — je zaklicala grofica zaničljivo. Pripomnite samo še. da imate še vedno moja pisma, mojo ljubavno korespondenco z Renaudom in jo nočete izkoristiti. Malo je manjkalo, da ni planil po konci. — Nikakor ne. gospa! Kavalir sem. Ne pozabite, da sem sin markiza de Valcora. In res je imel nekaj viteškega v svojem pogledu in ni se dalo tajiti: nekaj viteškega je bilo tudi v njegovi duši. Toda, to ni bila moderna, po stoletni vzgoji poplemenitena duša. temveč duša renesanse, grobe in nežne obenem, v kateri ie cvetelo najnavadnejše plemenito čustvo pri najboljšem plemstvu poleg razbojništva. krutosti in vseh predrznosti. Mešanica nič manj vroče, toda bolj srobe in zagrenjene krvi je potisnila v diuga Stoletja to izredno osebnost Mož je znova povzel besedo: — Vaša pisma. Lahko jih dobite takoi nazaj roiščem vam jih Vzemite jih in zapustite to h: šo. — Ne bom manj plemenita od vas pa naj so ^ila vaša dejanja še tako strašna — ie vzkliknila CJaetana ganjeno in proti svoji volji — Čujte moje pogoie: — Poslušam, gospa Toda izjavljam vcr.i da so ne bom uk]cnil — Morali se boste uk^cnit^. ču:ie samo Vm me in posestva VaJeorov z c'o^odlc r\ ka- S jih je nabralo v dvajsetih letih, vrnite vso to gospodu Plesguenu in požurite se. kajti on umira Njegova hči je stopila v samostan Samo n„ se mora zahvaliti, da si ni konča) življenja Tor!a obžalovanje in srrmota ga mučita, ker msli, da vas je napadel proti vsemu pravu. —Pustiva rodbinske nežnosti, — je zamrmra' pustolovec ironično. Grofica de Ferneuse je pa nadaljevala, ne da bi se zmenila za njegovo opazko: — Odpotujete za vedno v Amerko Tam boste vodili svoja industrijska podjetja Nikoli več ne sme stopiti vaša noga na evropska tla Oklevala je za hip, potem pa je pripomnila jasno :n svečano: — Pozabite, da je Michelina vaša hči. — A ona? — je vprašal z drhtečim glasom — Mar bo pozabila, da sem njen oče? — Zu to bomo že poskrbeli, — je odgovorila >.»tar)3 neizprosno Mož ki ie padla nanj ta obsodba se je krčevito zasmejal — T; ka i? tor<^ vaša pravičnosti In vi trdite, da ste širokogrudnoj 31 ne£o b^ bili porotrrki. Silite me v to d3 bi me proklela lastna hči. Ljubši so crn sođrTki v »robih talarjih Tega oni v svojih ■ro^rkeh nimajo . . . — Rrklr sem da si vas mora vr.ša hči izbrisati / sponvna. ne pa da vrs mora preklinjati. Miche-i;ni poi-^rvie to ^ako. kakor vam bo kazalo Cd ^ns ne bo zvedela resnice In kako nai bi io sicer ■ /e^ '? Ho -ostane ženo nc;"^. :-ni. se odpove ;:J;_:'n: pri v^as Gotovo se ne bo protivila temu pogoju T?ko bo na vide? utem^Ij^no. zakaj se re odpovedala vsemu premoženju v Plesguenovo ; >t 5 svo;:imi podjetji onstran morja boste pa —jpplr.gali sami Grofica de Ferneuse je zaključila svoje besede z neopredeljeno kretnjo Malo ji je pa bilo ležeče od tistega trenutka na tem. kdaj bodo Micheline roke očiščene sleparsko pridobljenega zlata Na sarkastičen izraz in ironičen smehljaj svojega so-^esednka je pripomnila: — N:ste me razumeli. — Ponavljam, da si ne prisvajam niti vloge sodnice, niti maščevalke. Sami boste našli mirnejšo rešitev za svojo strašno pustolovščino Nobene druge možnosti ne vidim. Nt vidim jo vsaj, če se strinjate s tem, da Fer-neusovi ne smejo postati vaši sokrivci. Vrnite nesrečnemu Marku de Plesguenu več nego njegovo dediščino, vrnite mu mirno vest. Izginite, da se bo mogla vaša hči cmožiti s tistim, ki ga ljubi in da ne bo nikoli zvedela za podlo dejanje vašega življenja. Mar ni to najmanjša kazen, kar jih, vas •nore zadeti? — Svoje kazni — 5e vam ta beseda ugaja, — 00! vas ne sprejmem, — je odgovoril hladno ta grozni igrate, ki je hotel igrati še svojo partijo proti usodi. Vstal je, kakor da hoče s tem pokazati, da je vsaka nada1 ina beseda odveč. Tudi grofica de Ferneuse je vstala. Bila je bleda in izraz njenega obraza je bil leden. — Ali je to vaša zadnja beseda Bertrand Gael, ;.li ne zahtevate nekaj časa za razmišljanje? — Ne, gospa. — Ali ne želite zvedeti, kakšna bo moja odločitev, ko odidem od tod, po vaši odklonitvi? — Ne, gospa. Lahno je sklonila glavo in se obrnila k vratom, kakor da hoče oditi. — Pardon! — je dejal. — Počakajte še malo, sjospa. Poiščem vam vaša pisma. Odšel je lahnih in elegantnih korakov. Gaetana je obstala za hip sama v taki grozi, da se ji ni mogla poroditi v glavi nobena jasna misel. Edino, kar je videla jasno pred seboj, je bila slika okolice, na kateri se je ustavil njen pogled. Perspektiva z enega vrta z njegovimi čudovitimi redkimi rastlinami, z lepimi ;tebriči ob oknih, za katerimi se je razprostiral krasen park, to nasprotje aristokratskega razkošja s pustolovcem, ki je še mogel trditi, — toda kako dolgo še? — vse to pripada meni... meni markizu Renaudu de Valcoru. Urejuje Josip Zupančič // Za Narodno tiskarno Fran Jeran // Za upravo in inseratm del Usta Oton Christof // Vsi v Ljubljani 11 »SLOVENSKI NAROD«, torek, 14. septembra 1840. Stran 8 Dr. Valentin Zarnik soustanovitelj „Slov. Naroda44, Narodne tiskarne v Ljubljani in oče slovenskih taborov S van, kl le dobil v nožem več sunkov v hr- ^et in v orsi. — Cevliaria Jožeta Kuk ovca iz Rožne doline so suroveži naDadli na cesti v Šiški in mu prizadejali z nožem več ran do životu. Ljubljana, 24. septembra Dr. Zarnik se je kmalu po izvolitvi za dezelnozborskega poslanca trebenjskega okraja preselil v Brežice k dr. Ra7.1 agu, a *e nekaj tednov nato v Maribor, saj era je tja vabil »Slovenski Narod«. Stal je listu ob strani že pri ustanovitvi in mu takoj postal sodelavec pod in nad Crto. u 1868 se je izpolnila Zamiku vroča želja, ki j« Je dolgo zastopal in se zanjo potezal — z vztrajno vneto« t jo: Slovenci so končno dobili svoj stalni politični Ust, pogumnejai in odločnejši kakor previdne in obzirne Bleivveisove »Novice*. Fr. Leveč je poročal takrat svoji nevesti: »Se to Ti moram povedati, da 1. febr. začne v Mariboru izhajati politični časopis trikrat na teden. Urednik mu bo jurist Tomšič, prvi pomočnik pa dr. Zarnik, besednik bo prevzel menda Jurčič.« In tako se je res zgoiilo. Dr. Zarnik je objavljal v mladem mariborskem > S loven. Narodu« dolge In temeljite članke o napredovanju in zmagovanju narodnostnega načela o političnem položaju ter o tekočih političnih dogodkih doma in v zamejstvu. Narodna misel, narodna enakopravnost in »Zedinje-na Slovenija« so bile Zamiku geslo, stara pravda: >iz nje nam bo ali življenje ali smrt.< Kakor neštetokrat v »Novicahc je tudi v SI. Narodu in »Sloven. Gospodarju« vedno znova naglas al ta svoj ceterum cen-seo: Dr. Zarnik pa je mislil Se dalje: na lastno, slovensko, neodvisno tiskarno. 2e leta 1867 ob ustanavljanju SI. Naroda na shodu ▼ Celju je propagiral misel slovenske neodvisne tiskarne. In krepko je pomagal, da se je uresničila. 2e 1. 1871. se je tiskal list res v lastni tiskarni v Mariboru. Toda dr. Zarnik in tovariši v Mariboru so že začeli snovati duštvo Narodna tiskarna, ki naj bi prevzelo mariborsko in ustanovilo novo tiskarno v Ljubljani ter tja preselilo tudi »SI o ven. Narod«. In res so se 19. novembra 1871 sešli v Ljubljani delničarji, ki so na dr. VoŠnjakov predlog sklenili kupiti mariborsko in ustanoviti ljubljansko Narodno tiskarno. Da je podružnica v Mariboru nacionalno potrebna, je dokazoval zlasti dr. Zarnik. Na ustanovnem občnem zboru 14. septembra 1872 pa je dr. V. Zarnik predlagal, naj postane Slovenski Narod z novim letom 1873 dn©vnik. Njegov predlog je bil sprejet. Tako se je končno uresničila vroča zelja, ki so jo dolgo gojili in se zanjo trudili Davorin Trstenjak, dr. R. Razlag in dr. V. Zarnik. »Slovenski Narod« je dne 6. oktobra 1872 prvič izšel v Ljubljani v lastni tiskarni, a 8 1. jan. 1873 je začel izhajati kot dnevnik. Dr. Zamik je bil upravni odbornik Narodne tiskarne od 1. 1873. od 1. 1882 do svoje smrti predsednik Narodne tiskarne, hkratu pa eden najplodovitejših in najboljših sodelavcev ltsta, Mir. Gorše pravi v svoji knjigi: »Zamikov« članke v Sloven. Narodu, ki so jih Šteli sodobniki med najboljše, kar so jih prinesli. slovenski časniki do takrat, moremo tudi še dandanes brati z zanimanjem, saj pričajo o velikem Zarnikovem znanju politične zgodovine, zlasti pa narodnega gibanja 19. stoletja, ki ga je z vnemo zasledoval ves čas. Njegovo izobraženost so cenili ne le njegovi rojaki, ampak so jo večkrat pripoznavali tudi nasprotniki; poleg tega je bil obdarjen z izbornim spominom.« Dr. Zamik se je septembra 1871 preselil iz Maribora v Ljubljano v pisarno originalnega odvetnika dr. Ahačioa, a L 1877 je nasproti križevniški cerkvi odprl lastno pisarno. A temperamentni »Madoslovenec« Zarnik je bil že prej dolgo zapisan v črnih bukvah »starih« — Bleivveisa in tovarišev Ljubosumni so bili nanj, ker je bil preveč popularen zaradi svojega blestečega duhovitega govorništva, brezobzirnega radikalnega naroćnjaštva in svojeglavosti. Zamik pač ni hotel biti v vsem kimavec in je bil često >nediscipliniranc. Zarnik je bil prvi, ki je po angleškem in češkem zgledu začel propagirati prirejanje taborov, t. j. velikanskih ljudskih shodov pod milim nebom. To misel je bil sprožil Fr. Levstik, oklenili so se je štajerski Slovenci in zavzel se je zanjo z vso svojo strastjo dr Zarnik. Kakor so štajerski rojaki začetni utanovitelji Slovenske Matice, prvega slovenskega političnega lista in prve slovenske tiskarne, tako so bili tudi začetniki taborov. Zaspana Ljubljana je dosledno capljala za Štajerci. A. dr. Zamik je bil prvi Ljubljančan, ki je napisal za >Novtce« že 29. julija 1868 vabilo na prvi slovenski tabor v Ljutomeru dne 9. avgusta 1868. »Namen tabora je,« je pisal dr. Zarnik, vda se gola in suha teorija, skrita pod § 19. držav, pravic, od vseh strani posveti in da naši sloven. držav, poslanci zvedo, kako si naš narod misli dejansko izpeljavo narodne ravnopravnosti. Gotovo je to važen moment v življenju našega naroda, kajti on stopi s tem dejanjem iz čitalni-škega radovanja in rajanja prvikrat samostalno na politično polje.« In dr. Zarnik je v Ljutomeru dobro povedal, da zahtevajo Slovenci slovenščino ne le po javnih uradih in šolah, temveč tudi v župnih uradih ln bogoslovnicah. Na drugem taboru v Žalcu 6. sept. je klical k samozavesti: >Madžari so dosegli vse, kar so hoteli, ker so ponosen narod. Slovetnci smo bih doslej preveč ponižni cestninarji pri vratih. Tudi mi moramo biti ponosni na to, da smo Slovenci. Ne smemo več nositi klobuka pod pazduhe in se uklanjati vsakemu tujcu.« Tretji tabor je bdi 18. okt. v šempasu pri Gorici. Kranjski prvaki pa se niso udeležili nobenega teh treh prvih taborov. »Kaj pa temu poreče vlada?« so se spraševali. To strahopetnost je ožigosal Levstik v SI. Narodu, a zaman. Prvakom so se tresle hlače pred vlado in Desnimi nemškutarji, ki jih je Zarnik bičal s škorpijoni; bili pa so tudi ljubosumni na Mladoslovence. čijih imena so bila povsod spoštovana. Dr. Zarnik pa se je pripeljal iz Maribora na Silvestrovo v ljubljansko čitalnico, pozdravil Ljubljančane v imenu štajerskih rojakov, jih pozival k pogumni delavnosti poudarjal važnost taborov in povedal, da prirede v slovenski Štajerski v novem letu Še tri tabore ... To šele je izdalo, da so ljubljanski prvaki po dolgem obotavljanju oklenili, da »kličejo prvi tabor v ljubljanski okolici 17. maja 1869. Prehiteli pa so jih Brlel, ki so Imeli svoj tabor že 25. aprila v bi-ljanski občini in Štajerci ki so imeli tabor v Sevnici 2. maja. Tu v Sevnici je zopet govoril dr. Zarnik za Zedinjeno Slovenijo, a dr. Karel Blei-weis. sin dr. Janeza, je bil tu prvi of i delni zastopnik ljubljanskih slovenskih politikov! Prvi tabor na Kranjskem je bil končno 9. maja 1869 na Kalcu ob Pivki, kjer sta govorila tudi Ljubljančana dr. Etbin Costa. in Josip Nolli. Taborsko gibanje pe> je doseglo svoj višek v Vižmarjih na binkoštni ponedeljek dne 17. maja. Tu je govoril končno vendarle tudi dr. Janez Bleiweis ki je taboru tudi predsedoval, za »Zedinjeno Slovenijo«. Ko je nato stopil na govorniški oder dr. Zamik, ga je sprejel vihar navdušenja. Kajpak se je s tem hudo zameril. Dr. zarnik je govoril, da ae mora slovenščina uvesti v vse šole. Gorše poroča: »Dr. Zarnik pri tem ni uporabljal izbranih besed, temveč se je izražal v preprosti govorici ter jo solil s humorjem in z zanimivimi ortme rajni. 6 i bal je ponemčevalnd pouk in pripovedoval iz lastnih spominov, kako so morali šolarji včasih goniti: riba — fiseh, miza — tiseh itd. Zato naš narod n. mogel napredovati, ampak je zaostal in obsedel v »oslovski klopi«, kamor so v Zamikov! dobi posajali tiste šolarje ki so se predrznih spregovoriti slovenski! Tudi na taboru v Ormožu 8. avgusta, ki mu je predsedoval, in v Cerknici 12. junija 1870 je sijajno govoril dr. Zarnik. Sel je tudi na Koroško in govoril 31. julija v Bistrici pri Pliberku in 18. sept. v 2opra-čab pri Vrbu, kjer je bil tudi precisedriik tabora. Nemškutarji so nameravali ta shod razbiti, a Zarnik jih je zlepa pregovoril, naj ga najprej mirno poslušajo. Govoril je nato tako prepričevalno, da so končno glasovali celo nahujskani kmetje za »Zedinjeno Slovenijo . . .« Nato sta bila tabora le še v Kast v u (Istra) in v Bukovi j ah. potem so oblasti tabore prepovedale. Svobodno In zavedno glasovanje desetin desettisocev Slovencev na 18 taborih za Zedinjeno Slovenijo in obenem tudi za ju-goslovensko misel lahko smatramo za prvi slovenski plebiscit. Največ zaslug si je zanj priboril dr. Zarnik. Zase je žel pač navdušenje in spoštovanje širokih množic ljudstva, pa zavist in mržnjo starih ljubljanskih prvakov. živahna koncertna sezona se nam obeta Ujtna pripravlja v Ljubljani in v vseh večjih krajih Slovenije vrsto koncertov Lipar, Pregl, Mirk, Sancinova, Lipovšek, Tome, štritof, švara. Oster, Bravničar. Decembra prvi komorni večer: klavirski trio Ornikove, Sedelbauerja in Lipovška. Predstavil bo Arniča, Skerjanca, švaro, Osterca. Same novosti, kajpak. Sledil bo solistično klavirski. Prof. Lipovšek bo eksempliral svojo visoko virtuozno umetnost ob Savinu, Arniču, Le-skovcu, Ostercu, Kogoju, Tomcu, Skerjan-cu in šivicu. Januarja ali februarja (veste, tiste kolizije!) bo sinfonični koncert. Program: Risto Savin, Lipovšek (Nočna pesem v De-bussvjevem slogu), moja Sini oni j a (pravkar dogotovljena), Tome (Visoki rej, suita), Zebre (Vizija), šivic (Moja Marženka). Dela zaupamo naši Filharmoniji. Dirigent ali množina? Najbrž, deloma avtorji sami. Mojo sinfonijo bo krstil zebre. Na orgelskem koncertu pridejo do izvedbe Lipovšek, Sivic, Cvetko, Osterc, Premrl, Lipar in drugi. Registre bo krstil prof. Tome. Drugi komorni večer bo v znamenju godalnega kvarteta. Pahor, Pirnik, Tone, Lipovšek, škerjanc (z najnovejšim kvartetom) bodo sestavljali program. Mladinski zborski koncert pripravi Pirnik na Rakeku z ondotnimi mladimi grli (mladinski pevski zbor »Vilhar«). Prispevali so svoje najnovejše Cvetko, Pirnik, Tome, Osterc, Pahor, Marolt, Mirk, Pregel, Savin, Premrl, ščekova, Dolinar. Solistični koncert na kraju te TJjmove sezone izvedeta Kogejeva in Sivic. Na sporedu: domači višinski samospevi. To pa bo resda obilna setev! Zdaj razumem vašo butaro, g. Osterc. Se vam pa kar prilega, bo nemara malce ugnala vašo nemirno delavnost. B. Ljubljana, 24. septembra. Kam pa kam, pa tako beteino, gospod Osterc? — Sem pravkar dovršil nov zbor. Kar ne zmorem vseh teh številnih naročil. Pa še ta butara, ki sem si jo naložil. Pa me prav za prav nič ne tezi. Lepo stvar sem zamislil in jo bom z Ujmo (Združenje jugoslovanskih muzičkih avtorjev, sekcija Ljubljana), ki ji načelu jem, to zimo izvedel. V načrtu so številni koncerti, tu v Ljubljani in po vseh večjih krajih Slovenije: v Kranju, na Jesenicah, v Celju, Novem mestu, Mariboru, Ptuju, Trbovljah in še kje drugje. Hude skrbi, kaj? — In še kakšne, pomislite: sestava programov, zbiranje koncertnih izvajalcev, dvorane, pa termini, oh, ti termini in te prešmentane kolizije. Na teh koncertih nastopijo deloma sami Člani ljubljanske Ujme, predvsem pa bodo na sporedih teh mnogoličnih koncertov same nove ali najnovejše njihove skladbe. Tako hočemo nuditi javnosti prerez čez našo neposredno produkcijo. Pa skladatelje bomo izpodbu-dili k močnemu ustvarjanju. Več tempa ln globlje kvalitete je treba v naše delo! Kakšne koncerte nam torej obetate? — Prvi bo oktobra. V Filharmoniji aH v Frančiškanski. Izvajala ga bo pianistka Osterc-Valjalo. Na sporeda bodo mladinske klavirske skladbe. Avtorji ? Koporc. Osterc, Cvetko (s sonatlno), gvara, Pirnik, Lipa* (is Kranja), Sivic, Dolinar. — Da ne pozabim: vse naše koncerte bo prenašal naš radio. — Nadalje bodo na tem začetnem večeru še skladbe Skerjanca (nekaj njegovih mičnlh diatoničnih za najmlajše), Tomom, •čekove, Pahorja, Bravničarja, Mirka, Premrla, Sancinove Mlrce (izvrstne skladateljice) in Pregla. Novembra bo koncert mladinskih solo-spevov. Pela bo KuŠejeva, zopet malone same nove skladbe. Spremljava Osterc-Valjalo. Program: Pirnik, Cvetko, Sivic, Iz Zagorja — Kisle hruste. K nam že leta in leta prihaja podjetna ženica, ki se jo je prijelo Ime >zeljarica«. Oni dan je pripeljal neki kmetic v Zagorje hruške in jih prodajal po 3 din. Ko je zeljarica zvedela za to, je odrinila vse male kupce in kupila ves voz hrušk po 3 din. Sama jih je pa začela prodajati po 8 din. Rudarske žene so ovadile podjetno ženico in orožniki so zasegli hrušike, ki so bile pozneje prodane po 3 din. S tem Je bilo za prekupcevalko zgodbe konec. Spomin na kisle hruške naj ji bo olajšan z zavestjo, da je plačala nizko ceno. V ostalem pa smo pri nas glede cen na slabšem kakor v Ljubljani že zato, ker vlada popolna rjeorterfttranost glede upravičenosti cen, a ustanova, ki m bila morala skrbeti za red, pa lagodno spi. V tako zvanom protidraginjskem odboru so večinoma zastopani producenti in prodajalci, kar bi dalo snovi za šalo, če ne bi bili časi tako resni- Pozivamo oblast, da napravi red m delegira v ta odbor večino konsumentov, ostali iz vrst prodajalcev pa naj bi bili zastopani po enem ali največ dveh rjudeh, ki bi bili tu kot informatorji aa svojo stroko, pa nič več. Večino bremen morajo vendar nositi kon- sumentl m je samo po sebi razumljivo, da naj oni vodijo borbo za pravične cene. — Težka nesreča v rudniku. V Aleksandrovem rovu je bil zaposlen 19 let stari Mohar Adolf pri jašku za spuščanje lesa. Ko je kanil odstraniti neko bruno, ki se je zataknilo, je tako nesrečno manipuliral, da ga je drugo bruno z vso iilo udarilo v želodec ter težko poškodovalo. zu njega mudeči se tovariš Bregar Anion mu je priskočil na pomoč ter -so ga odnesli iz jame. Rudniški zdravnik dr. Kajzelj Mirko je odredil nujen prevoz v ljubljansko bolnico, kjer se sedaj ponesrečenec nahaja ter je že menda izven smrtne nevarnosti. — Tudi mi imamo dobre harmonikarje, saj sta prejela o priliki tekmovanja na Ljubljanskem ve lede jm u g. Ste ban Franc srebrno kolajno in drugo mesto v kategoriji težjih diatoničnih harmonik ter bronasto kolajno za četrto mesto v lažji kategoriji in g. Bizjak Franc drugo mesto in srebrno kolajno v lažji kromaUčni skupini. Čestitamo! — Spremembe pri železnici. Premeščen je prometnik g. Aleksander Brajnik v Gcmjo Radgono. Tekom svojega nedolge-ga službovanja pri nas ga je vzljubil širok krog znancev in prijateljev. Bil je vesten in požrtvovalen sokolski delavec ter gra bomo resnično težko pogrešali. Na novem službenem mestu m uželimo mnogo zadovoljstva. Zamenjal ga je prometnik g. Grajžar Anton, ki mu želimo, da bi se v naši sredi kar najbolje počutil* — Na topliški šoli mora še vedno osmi oddelek zmrzovati v vlažni telovadnici, dočim ima meščanska šola na razpolago posebno sobo za petje in rečna dela. Posebnost je še v tem, da meščanska šola že več let gostuje v poslopju topliške Šole ter si lahko dovoli takole neokusnest in to kljub posredovanju lokalnih Činiteljev, ljudska šola pa se tišči v najslabšem kotu posle p ja. žrtve nesreč in pretepov Ljubljana. 23. septembra Iz Smarii so včerai Drepenali v bolnico 191etnega posestnikovesa sina Jožeta Kramarja, ki ie na cesti padel pod voz. Voz je šel čezeni in mu zlomil levo nogo. — 81etni posestnikov sinček France Stanovnik iz Horjula, ie tekel Ta vozom in se obešal nanj. pri tem pa vtaknil levo nogo v kolo, ki mu i o ie zlomilo. — Na 4letno Dosestni-kovp hčerko Heleno Umek z Vrhnike "ie včerai padla gramozna truga in io pokopala pod seboj. Dekletce ie obležalo nezavestno s težkimi notranjimi poškodbami :n z zlomljeno levo nogo. — V Ribnici pa je padel ood voz 31etni posestnikov sinček Franc Arko. povrh pa ga ie pohodila še zbezliana krava. Otrok ie dobil hude notranje in zunanie poškodbe. — Včerci ie bil tudi dan gostilniških pretepov. Pred neko gostilno na Dolenjski cesti ie bil napaden 301etni dimnikars! pomočnik Valentin Žagar. Napadalci so ea Dobili na tla in mu prizadejali hude ooškoibe po glavi in na hrbtu. — V Gornjih Bitnjah so pijanci z nožem napadli 231etnega sina posestnika Matevža Jehovca in ga z noži osuvali v hrbet. — V. St. Lambertu ori Zagorju so se zbrali v neki gostilni veseli fantje, ki so se pričeli kmalu prepirati Iz prepira 1e nastal zaradi nekega dekleta orrteo in že so zapeli noži. Ves okrvavljen se je kmalu zgrudil 19letni rudar Ivan Ju. Iz Kranja — SK Amater : SK Kranj 4:1 (3:1). Težko pričakovana tekma med vodilnima kluboma lige je izpadla z nepričakovano visokim rezultatom v korist gostov iz Trbovelj. Obe moetvi sta nastopili v stilu prvenstva. Zmago so odločili požrtvovalnejši z naklonjenostjo domačega vratarja, ki nosi krivdo za visoki poraz. Tekma je potekala takoj v začetku v hitro se menjajočib situacijah, v katerih »o prednjačili goste in ie v 6\ min. je padel iz prostega strela gol za Amaterja. Kmalu v naslednji minuti resi vratar gostov izredno nevarno potezo kranjskih napadalcev. V 10. min. so bfll proti Kranju streljani 3 koti, občinstvo je bilo v skrajni napetosti. S prostim strelom, ki ga odbije obramba Kranja v polje se prenese igra v središče igrišča. Po hitri akciji Amaterja prisodi sodnik prosti strel proti Kranju in že je bila žoga v mreži. Prav iz slične pozicije je padel po nekaj minutah tudi gol za Kranj, ki je bil tudi edini. Ta gol je v lil Kranjčanom malo volje ln rezultat bi bil mogoče drugačen če ne bi tik pred polčasom Amater zabeležil še en zgo itek. V drugem polčasu je igra potekala prav tako napeto, toda golov ni hotelo biti. dasi so domači ln gostje imeli veliko šans. Poslednji gol za Amaterja je padel iz nezrele situacije povsem po krivdi vratarja. Gole za Amaterja so dali: But-kovič 2. Kos in Šuštar po 1. za Kranj: Bd- žlč. Občinstva je bilo več sto in je oenle-vito navijalo za svoje igrače. Sodnik Erim ni bil najboljši. Skavti so vedno pripravljeni 4. redna Skupščina Zlatorogovega stega Skavtov Ljubljana III Ljubljana, 24. septembra Ob navzočnosti svojih članov v kroju, in prijateljev skavtov ter zastopnikov naših oblasti je vodstvo Zlatorogovega stega skavtov Ljubljana m. v nedeljo dopoldne poročalo na 4. redni skupščini o uspešnem delu stega v preteklem poslovnem letu. Namesto odsotnega starešine podpolkovnika Ferda Herzoga je skupščino vodil njegova namestnik direktor dr. Ivo Pire. Z navdušenim odobravanjem je skupščina sprejela njegov predlog, da se odpošlje najvišjemu zaščitniku skavtov Nj. Vel. kralju Petru II. udanostna in pozdravna brzojavka. Bansko upravo je zastopal prof. 2itnik, Id ga je namestnik toplo pozdravil, kakor tudi druge zastopnike ter preizkušene skavtske vodnike, ki so prišli na skupščino iz raznih krajev. Med njimi je bil tudi častni član stega starešine litijskih skavtov Franc Pleničar. Iz poročila uprave je razvidno, da steg številčno ni velik, ima nekaj nad 100 članov, a vsi skupaj so vzorna skupina zavednih skavtov, ki neumorno delujejo, izpolnjujoč skavtsko geslo >Vedno pripravljeni!« Na številnih izletih vodov, stegov ln čet so si člani Zlatorogovega stega krepili telo v božji naravi in si oblikovali du- ha, utrjevali voljo in se vzgajali v skavt-skem duhu. Posebno je uspelo taboren je stega ob Sori, katerega je vofll preizkušeni vodja taborov bivši načelnik Miroslav Zor. Po poročilih uprave je dr. Pire naznanil, da je bil ustanovitelj stega in njegov bivši na Če mik Miroslav Zor imenovan za častnega člana stega. Vodstvo stega mu je izročilo v znak priznanja in zahvale lepo diDlomo. Stegov svet in nadzorni odbor sta pregledala poslovanje uprave in našla vse račune in posle v najlepšem redu, zaradi tega je uprava dobila razrešnico. Za starešino stega je bil ponovno izvoljen podpolkovnik Ferdo Herzog. ki je za svojega pomočnika imenoval direktorja dr. Iva Pirca, za načelnika pa Marijana Trtnika, Izvoljeni so bili še ostali funkcionarji, nakar ta spregovorila zastopnika župne uprave Dolfe Kopecki in starešina litijskih skavtov Franc Pleničar, ki je omenjal posebno uspešno sodelovanje ljubljanskih ln litijskih skavtov ter izrazil željo, da bi skavtska organizacija kot važna vzgojna organizacija bila deležna izdatnejše podpore javnosti. Cankarjevo »Pohujšanje v dolini šentflorjanski« V odlični Šestovi režiji izborna uprizoritev z debutantko Angelo Sancinovo Ljubljana, 24 septembra Cankarjeva fantastična farsa »Pohujšanje v dolini šentflorjanski« je najpogum-nejša satira na slovensko hinavstvo, ki se ponaša z vsemi čednostmi na zunaj, a je notranje vse grešno ter sovraži tiste, ki te narodne grešnosti razkrivajo in bičajo; obenem pa je satira na rojake, k" so videli včasih v vsaki svobodni umetnosti potuho in razširjanje grešnosti, nemorale in pohujšanja. Dočim je Cankar žigosal v komedijah »Za narodov blagor« in »Hlapci* politične grehe naših takratnih strank, je »Pohujšanje« obračun 8 slovensko diužbeno nc-nravnostjo in literarno reakcijo. Ko pa je dal političnima komedijama dovela realistično obliko, je uporabil v »Pohujšanju« tudi fantastiko, postavil na oder živega, s neumnega hudiča, ki šepa z eno nogo S kopitom, smrdi po žveplu in končno oslepar-jen izgine med ognjem in dimom. Ta bedasti hudič v človeški podobi si je nadel priimek Konkordat in sklenil, kakor Mefisto s Faustom, s Krištofom Kobarjem pogodbo: Kobar naj hudiču pohujša in zvabi v peklenske namene vso dolino šentflorjan-sko, za plačilo pa dobi bogastvo m najvišji ugled in vpliv. Toda hudič je napravil pogodbo z napačno osebo, zakaj Kobar ni tisti nezakonski revež, pri čigar spočetju je pred 25 leti sodelovala vrsta mož v dolini, župan, dacar, notar, štacunar in cerkovnik. Kobar je pač našel tistega nezakončka, ga zasužnjil z obeti, a ga oplenil njegove usode in imena. Kobar je umetnik, literat, ki izkorišča ne-zakonstvo svoje žrtve, izsiljuje z grožnjami iz možakarjev, ki se boje škandala in hočejo za vsako ceno še dalje vefljati za najbolj čednostne poštenjake. Ko doseže svoj namen, izgine s plenom in prepusti nezakonsko siroto usodi, nadaljnji bedi brezdomskega popotnika. Z alegorijo, simboliko, ironijo in jedko satiro, ki ni povsod jasna in razumljiva, je Cankar v treh kratkih aktih ustvaril farso, ki je duhovita, razkošno bogata Mestecih izrekov, deloma čisto burkasta, deloma nežno lirična, pa tudi odrsko efektna s celo vrsto udarnih prizorov in imenitno označenih osebnosti. Kar sem ob izidu te farse pred davnimi leti okorno napisal, je lepo in točno izrazil zdaj dramaturg Jos, Vidmar: »V naravi alegorike in simbolizma je, da sta nedoločna in nejasna in da glede na podrobnosti nimata točne razlage v resničnosti. Očitno je tudi, da tako silovito iskren in strasten liričen intermezzo, kakršen je začetek II dej., ki je pravi izbruh Cankarjevega osebnega čustva, mora motiti in trgati tanko tkivo fantastične tenčice___Prav tako je Peter kot komedijska in odrska pojava nedvomno premalo plastična osebnost v duševnem in materialnem smislu in je z Jacinto vred, ki je kakor on preslabotno realizirana, preveč negibno zapleten v dogodke ...« (Gled. list, 2). V žlic vsemu je ta farsa vele zanimiva, polna poezije, pa tudi žgočega humorja, briljantne satire in izklesanih tipov prav posebnega čara. Kar pa je glavno: igralcem daje obilje zahvalnih vlog in režiserju pikantne naloge. Res je: če naš dramski ansambel kaj zna, gotovo zna sijajno zaigrati in uprizoriti to duhovito in žarko toplo farso. Naša publika to ve in zato je predstave »Pohujšanja« vselej nanovo vzljubila. Seveda je večina gledalcev pač ne razume toliko kot literarno estetsko satiro, umetniško Blipiko, kolikor kot nezabavno komedijo. To pot je imela premiera Še novo privlačnost: novo Jacinto. Z gospo Ang. Sancinovo so se tudi optično uresničile na našem odru besede blagega naivneža učitelja Šviligoja: »Saj ni prišlo pohujšanje, prišla je lepota in z njo veselo spoznanje«. Ze to je mnogo in zelo dobrodošlo: stopita je na oder lepa mladost Ca Sancinova je Skedenjka, ki je skočila na šentjakobski oder b-ez priprave in vendar takoj zanimala Treba ji je še jezikovne olike in odrske rutine, ki se ne pridobi preko noči. Njena Jacinta je polno ustrezala zunanje, dočim ji bo dala polagoma tudi notranjega sprošcenja, ko se utrdi v novem okolju in izgubi naravno tremo pred novo publiko V nastopanju in gestah ter mimiki je pokazala, da je nada v njen razvoj utemeljena. Zelo nam je potrebna in zato želimo, da se stalno pritegne ansamblu. Prejela je več šopKov. Izvrsten, tudi eleganten Kobar je bil Jan, odličen župan Cerar, pa takisto prav dobri županja Pol. Juvanova, duhovito ko-stumirana ekspeditonca Rakarjeva, zelo pogojena dacarka Vida Juvanova, štaeunar-ka Gabrijelćičeva, izborni so kar po vrsti dacar Plut, izvirna zaieti učitelj Gregorin, notar Sever, pa gosta Brez:gar in Raztresen. Posebej treba podčrtati kreacijo Peč-kovo, čigar zlodej je pravcata kabinetna figura. Njegov parodistični monolog, ki tako zabavno spominja na Hamletov »Biti aH ne biti,« je velik uspeh. Pa Lipa hov cerkovnik je odrska ustvaritev prve vrste. Polno ustrežljivi so še Presetnik kot stražnik, Tiran kot nezakonček-popotnik in Kaukler, štacunar, ki pa še preveč pretirava, tudi po maski, in ima dokaj tujo, nejasno govorico. Farso je izrežiral prof. O. Sest po svojih utrjenih načelih okusno in efektno, scenograf inž. Franz pa je prispeval domačno-sten okvir in nad prizoriščem vidno našo lepo dolino šentHorjansko. Dovršena uprizoritev je žela močan uspeh in mnogo priznanja, Ne dvomimo, da bo zopet privlačevala. Fr. G. France Fortuna 80 letnik Ljubljana, 24. septembra Kdo ne pozna čvrstega možaka, ki še vedno moško pokonci hodi po beli Ljubljani? Kdo bi mu prisodil 80 let, ko poseka še mladeniča? Brke črne, lepo zavihana, gibčne hoje, vedno nasmejan in skrajen optimist. Je gorenjska korenina iz Železnikov. Izučil se je kovaške obrti in zato je tudi t življenju tako odporen. Iz rodne vasi je prišel v LJubljano, kjer je bil dvanajst let uslužben v tovarni Samassa, kasneje pa pri železnici, dokler se ni ponesrečil ln bil upokojen. Bil je vedno vzor poštenosti, iskrenosti in narodne zavednosti. Poročen Je bil s Frančiško Petek, »Franco«, splošno znano babico v Ljubljani, ki je delovala nad 35 let in mu pred 18 leti umrla. Bil je vedno odločen narodnjak in stalen naročnik in čitatelj »Slovenskega Narodac. Slavljencu želimo Iz dna srca ie dolgo vrsto let, da bi nas poživljal s svojo iskreno vedrostjo! Naj živi v zdravju ln zadovoljstvu! Stran 4 Podprimo naše gledališče! Pffocvit gledališča je ln mora biti pri srca vsem Mariborčanom Maribor, 24. septembra Večkrat se opozarja na pomembnost dejstva, da imamo v Mariboru slovensko gledališče. Kot vi ši gledališč*? važno kulturno poslanstvo, tako je še važnejše delo, ki ga posredno vrši v narodnostnem pogledu. Mariborsko gledališče se te svoje naloge zaveda v polni meri. Od prve predstave »Tugomera, ko je z nekdaj nemškega odra prvič zavela slovenska beseda, pa vsa povojna leta do danes, je vodstvo gledališča dajalo krepkega poudarka vsem narodnostnim hotenjem obmejnega mesta. Tudi za slovensko kulturno tvornost je doprineslo gledališče svoj delež. Ne samo, da je lepo število sedaj priznanih igralcev m pevcev, ki nastopajo uspešno po vseh večjih jugoslovanskih gledališčih, pričelo svojo pot prav v Mariboru; tudi glede naše dramatske književnosti je prav mariborske gledališče odprlo premnogim našim dramatikom in književnikom pot k uspehu. Sicer pa je bilo naše gledališče v umetniškem oziru vedno na zavidni višini, posebno so morali to priznati vri oni. ki vedo za križe in težave, ki iih je bilo treba premagovati iz lota v leto. Se nekaj dni in znova se bodo odprln vrata naše Talije. Mariborsko gledališče stopa v novo sezono v težkih dneh. ko bi človek utegnil misliti, da za kulturne zadeve skoraj ne bo dovolj zanimanja. Danca "so našo jovnost zanimajo vse drugi problemi življenjske važnosti, o katerih ze pod silo razmer piše in razpravlja na široko. In vendar se je prav v tem času stranema zavzela vsa naša javnost, ko so se pojavile neosnovane govorice, da je v vprašanju obstoj mariborskega gledališča. Čeprav je v resnici šlo le za akcijo povišanja državne podpore, so vendar te govorice pokazale nekaj pozitivnega: kako zelo pri srcu je vsem Mariborčanom usoda našega gledališča Saj si skoraj ne moremo misliti kako bi bilo, če bi se nekoč res zaprla vrata gledališča. Slovensko gledališče v Mariboru si je pridobilo v dvajsetih letih delovanja tradicijo, ki bi je meščanstvo ne moglo zlahka preboleti. Medtem državna podpora našemu gledališču ni bila zvišana. Kaj pomeni pričenjati novo sezono z že itak pičlimi krediti v spremenjenih razmerah, ve le tisti, ki ima r'ovolj vpofled.n v voe frled^liško snovanie in delovanje. Kljub temu 1e uorava gledališča, ki je v preizkušenih rokah dr. Ra- dovana Brenčiča, razveselila Mariborčane s pestrim repertoarnim načrtom, ki ga še poživljajo številna napovedana gostovanja. Za tako obširno delo pa je gledališču potrebna pomeč. Pravijo, da je lastna pomoč najboljša. To so doslej izkazovali gledališču z rednim posečmjem predstav predvsem šibkejše situirani sloji meščanstva, ki so mu dali s tem najlepše priznanje, da je res gledališče v pravem pomenu besede »narodno«. Zdaj ko je pomoč še nujnejša, naj pristopijo k pomoči še oni. ki so vsa dolga leta stali ob strani. Pri tem mislimo naše pridobitne sloje. O tem, kako mariborski pridobitniki skoraj da bojkotirajo obisk gledališča, se je že mnogo pisalo. Zato je res razveseljivo, če bo le res držalo, da so nekateri med njimi iz lastne pobude pokrenili akcijo za nabiranje gledaliških abonentov. Z vpeljavo novih abonmajev bi bilo gledališču zelo pomagano. Zboljšal se bi vsaj v neki meri njegov gmotni položaj in bi se s tem dvignila njegova umetniška raven in zmogljivost. Ce se še večkrat potrkamo v svojem lokalnem patriotizmu na prsa. češ. da imamo svoje gledališče, mu nudimo tudi pomoč, ki jo zasluži! —ob.— ti vski pomočniki m nove razmere ?!e zavedalo se dovolj resnosti svojega in polo žaja svojih delodajalcev Maribor. 24 septembra Mariborski pekovski pomočniki se morejo ponašati s trdno organizacijo, ki izhaja že iz predvojne dobe in nima danes primere po svoji strnjenosti v vsej državi Tako so si znali ravno mariborski pekovski pomočniki priboriti najugodnejše delovne pogoje in mezde v .Jugoslaviji Po meljavije-nju uredbe o enotni moki in kruhu pa postaja tudi za nje položaj težaven .lasno je, da bo peka enotnega kruha poenostavila delo v pekovskih obranh z as*' ko bo odpadla peka drobnega p^cva iz be'e moke. Bati se je zategadelj, da bo ostalo več pomočnikov brez posla in zaslu/ka. S tem bi morali pekovski pomočniki računati. Vidimo pa. da se mariborski pomoćnik] ne zavedajo dovoli resnosti svojega položaja, pa tudi ne položaja svojih delodajalcev pekovskih mojstrov Izvajanje uredbe o enotnem kruhu je v praksi pokazalo, kako je težko spraviti v promet kruh v ponedeljek, če se je ta moral izpeči že v srboto ker je nedeljsko delo prepovedano. Da se torej da prebivalstvu zdrav in dober kruh tudi ob ponedeljkih so se pekovski mojstri odločili, da se prične v ponedeljek s pekovskim delom žc op^'noči in s tem omogoči preskrba prebivalstva s svežim kruhom za ponedeljek zjutraj, popoldne pa se naj pripravlja kruh za torek. To je edina možnost pravilne rešitve tega važnega problema. Pekovski mojstri so predlagali to rcšitc\ banski upravi. Ta sicer ni smela preko uredbe o enotnem kruhu, vendar je tolcrra'a to izjemo uredbe za ponedeljek. Pekovski mojstri so v Ljubljani, v Celju in Ptuju in gotovo tudi na pod želju ob ponedeljkih op-«Inoči pričeli s pt ko kruha in ga tudi ta dan svežega prodajali. To pa je naletelo v Mariboru pi režkoče zaradi odpora pekovskih pomočnikov, katerim se je pridružil tudi tržn: nadzornik inž. Ve-čerjevič. češ da sc mora uredba stoodstotno izvajati. Pri nas j? bilo izdanih že toliko uredb, ki ali se obče niso izvaja'e. ali pa «e je moralo za nje izdati še tolike m toliko sprememb in popravkuv. Tako je nujna potreba, da se tudi uredba o enotni moki in kruhu v marsičem izpremen" in prilagodi dejanskim potrebam in zahtevam Pomočniki pa bi morali uvideti, da ra žrtev ni tako velika, če se enkrat v tednu od njih zahteva, da prično z delom opolnoči, če pomislimo, koliko strašnih žrtev mora dopnnašati človeštvo v današnji dobi ;n se mora celo v Sovjetski zvez' delati ves ted- n in se je moralo delavstvo tam odpovedat* še nedeljskemu počitku P>močn:k: hi morali uvideti, da je njihov položaj tesno povezan s položajem njihovih delodajalcev pekovskih mojstrov k* se jim obetajo še mnogo slabši časi. kakor s^ že danes. Prav mariborski pekovski mojstri so bdi najuvidev-nejši za izboljšanje položaja svoj:h pomočnikov in jim nihče soc'a'ncga čuta odrekati ne more. Potrebe današnjega časa kategorično zahtevajo da se interesi posameznih stanov in nokli^ev podreiaio v dobro skupnosti Tako misbmo da bi tudi mariborski pomočniki prav lahko doprinesli to ne bogzra kako veliko žrtev, če bi pričeli z delom vsaj ob ponedelikih opolnoči v pekovskih obratih. Ir= zakaj bi moral biti ravno Maribor izjema in bi ne moglo dobiti mariborsko prebivalstva svežega in zdravega kruha v oonedelie'i, kakor je to v Ljubljani in drugod v dravska banovini. Razumemo popolnoma discipbro in stanovsko zavednost v delavskih vrstah, toda izjemni časi zahtevajo popuščanje tudi v še tako važnih načelnih vpra'anrh. zlasti če je to samo prehodnega značaja ......mi ftffsilafi klavne živine S Kako si pomagajo prodajalci, da se teža živine poveča Maribor, 24. septembra Te dni smo prinesli po orožniški prijav'i posneto poročilo o prodaji klavne živine iz oddaljene vasi mesarju v mesto. Pro "ani voli so bili skozi 19 ur brez krme in tudi brez napajanja. Pri tem je kupec utrpel znatno škodo (70 kg na tezi volov). S tem v zvezi nas z druge strani opozarjajo na staro navado tudi prodajalcev take živino. Zaradi večje teze skuhajo prodajalci tako živino prenakrmiti in prena-pojiti, kar se dogaja zlasti skozi vso zadnjo noč, pre- no se živina izroči mesarju v zakol. Ker gre tu za razliko lahko tudi do in preko 100 kg, je umevno, da se mesarji zopet na svoj način branijo pred prevzemom take živine in ie zgled v poročilu omenjenega mesarja žal žo nekaj vsakdanjega. Zdaj, ko marsikaj prihaja na dan. kar se je dozdaj molče trpelo kot staro navado, je pač prilika, da se tudi v tem vprašanju od strani poklicane oblasti napravi vsakomur jasen red in da se grešniki zoper ta red občutno kaznujejo. Nočemo škodovati opravičenih interesov ne mesarjev in ne prodajalcev klavne živine, toda še manj pa sme kdo cd nas zahtevati, da bomo zagovarjali tako občutno trpinčenje za zakol določene živali, kot se dogaja pri dosedanji piaksi. Pri tem je še nekaj važnega kar moramo upoštevati tudi v splošnem interesu iz zdravstvenega vidika. Ce žival tik pred zakolom tako trpi, zlasti zaradi žeje, ali to stanje ne vpliva tudi na kakovost mesa take zaklane živine? Tu imajo besedo zadevni vešč"ki, katerih mnenje mora biti odločujoče tudi na zakon o zaščiti klavne živine tik pre^ zakolom. "i c&oliifee novice — Nočno lekarniško službo imr.ta tekoči teden Maverjava lekarna ori Zamorcu v Gcspoiki ulici 12, tel. 23-12. ter Va po.ovj lekarna pri Angelu varuhu na Aleksandrovi cesti 33. tel. 22-13. — Ljutavnega tekmeca Je hotel spraviti s sveta. Bilo je dne 25. junija okoli ponoči, ko ie v domačiji pose tnika Ja:oba Kovačiča v Pr.stavi izbruhnil požar, ki se je v kratkem času razširil ra \s? oos'ODJe V hiši ie spal najemnik Ivan Viciovič. ki se je zbudil šele takrat, ko ro ognjeni zublji zajeli spalnico. Vidov.č is v£.s preplašen skočil iz postelje in se hotel rešiti skozi vrata na prosto. Toda ugotoviti ie moril, da ie nekdo hiš.ia vrata od ziinni zadelal s kolom, tako da ni mo^el iz hiš?. V zadnjem trenutku pa se ie Vidoviču posrečilo, da se ie rešil skozi maihno okence. Komaj se ie splazil Fkozi ckno. se ie stavba zrušila in ie v krotkem čisu vsa domačija zgorela. Orcž.vlki so takoi prčeli s 'preiskavo ter aretirali STietnesa Fr^noa Fakelška iz Pristave, ki ie bil os.m-.lien. da ie zanetil požar. Po dali'ern ekle aru je požig tudi priznal ter d.ial da se is ra ta način hotel maščevati nnd Virov čsm. ki mu ie prevzel liob:c~. Zad?va i 2 imela včeraj dopoldne svoje cdmove njed \e':kim kazenskim senatom mariborske:a okr?ž-nesa so:lišča. ki ie Vidoviča obscdii ra 2 leti robije ter na izgubo častnih državljanskih pravic za dobo 3 let. _ Kaj se je zredilo z zaklenjenim us- njem? Ljudje mnogo ugibajo, kai se bo zgcdilo z zaplenjenim usnjem tovarnarja Valterja Halbartha. Kdo bo dobil ,to u^nje. ali bo prodano na dražbi, ali pa bo ostalo mestni aprovizaciji. Prav bi bilo ako bi ga dobila mestna aoiovizaciia in ga potem prodajala po tisti ceni. po kateri je usnje kupil Halbarth p~ed štirimi ali petimi leti. Seveda bi usnje morali d-b ti v prvi vrsti čevljarji, ki bi se marali zavezati, da ne bodo z usnjem špekulirali, ta način bi bilo naše mes*o za naiman* ool leta preskrbljeno s cenenim usniem. — Del stavbinskih delavcev s? ,ie že vrnil na delo. Včeraj zjutraj so še številni stavbinski delavci vrnili na razne stavbe v mestu in na periferiji. Le na stavbi Hutter-jevega stanovanjskega bloka deavci se stavkajo, vendar računajo, da bo^o tudi na tei zgradbi kmalu pričeli delati, tako da bo kompleks pred nastopom zime pod streho. Ako se v oar dneh delavci ne vrnejo na delo. bodo. kakor se čuie. dr.o ra Huttejevem stanovanjskem blcku za letos sploh ustavili. — Meljski hrib se spet kniš\ Nedeliski naliv je povzročil, da so se na Me-iskem hribu spet odtrgale plasti laporja, ki so deloma zatrpale cesto proti Mariboru. Na tej cesti bo treba nuino izvesti nekaj varnostnih ukrepov, sicer bo ta del ceste lahko postal nozoHšče usodnih nesreč. — Pri gašenju ukradel 7000 din. Dne 14 julija t. 1. je izbruhnil požar v domač?-i posestnika Franca Potrča v Bratislavc:h. Domačini so nosili iz Foreče hiše ramj predmete in so tudi pridno pomagali pri gašenju. Pri reševalnih delih ie vnoto sodeloval tudi 171etni Ivan G., ki ga ie gospodar naprosil, da nai prinese iz on-rn denarnico, v kateri ie bilo 7300 din. Iv n G. se je zares pognal v gorečo hišo. toda kmalu za tem se ie vrnil ter deial. da ie omara vsa v plamenih in da ie denarnica že zgorela. Cez neka i dni pa ie pričol Ivan G. popivati in razsipavati denar. Posesimk Potrč je takoj sumil, da popiva Ivan z ukradenim denarjem. Ko so ga oro?n ki prejeli, ie tatvine priznal. Ivan G. se ;e moral zaradi tesa včerai doooldne : a.^o-variati Dred malim kazenskim senatom mariborskega okrožnega sodišča. Pri razpravi ie očitane mu grehe priznal. Obsojen ie bil na 10 mesecev strogega ^aoora. — Več nemških - in saster nemškega Rdečega križa ie te dni notovalo skozi Maribor v Zagreb in Zemun, kior pripravljajo soreiem za izseljene N^mce iz Bukovine in Besarabije. ki sta prišM pod Rusijo. Včerai ie potovala skozi Maribor snet skupina 80 nemških samari ancev v smeri nroti Zagrebu. — Športne vesti. V nedeMo se ie v šil 8. pohorski tek na 4700 m do'gi progi Ruška koča—Pohorski dom Zmngal ie Stojn--šek (SK Maraton) v ča?u 15.59. Prehodn1 pokal si ie tudi letos priborila ek;oa SK Maratona. — Na 12 km dolgi progi R^ka— Sv. Areh ie bila v neJeljo prva kolesarska dirka na našem Pohorju Med 9 tekmovalci ie zmagal Karel Sodeč (Maraton) v času 32.57. — V nedelio so se pričele prvenstvene tekme Mariborskega nogometnega pedsaveza. V Guštaniu je po-breška Slaviia premagala SK Slovana z rezultatom 4:2 (3:1), v Murski Soboti pa je SK Mura odpravila SK Lendavo z rezultatom 10:1 (4:1). — Prvenstveno tekmovanje Slovenske nogometne zve; e se nadaljuje v nedeljo 29. t. m. s sledečimi tekmami: v Mariboru SK Železničar : ISSK Maribor, v Ljubljani SK Mars : SK Ljubljana, v Celju SK Olimp : SK Krani. v Trbovljah SK Amater : SK Bratstvo. — Tuje seno je prodajal na debelo. Veleposestnik Peter Mijovič v štrihovcu pri Sv. Ilju je dobil anonimno pismo z opozo-rilcm, da mu Kopic Simon iz Pesnice in njegov brat Karol jemljeta na majariji v Dobrunjah seno in ga spravljata domov, od tam pa se seno ( v balah) prevaža v Maribor. Imenovani se je s tem opozorilom obrnil na orožništvo v Sv. Ilju, ki je ugotovilo resničnost vsebine omenjenega pisma. Ugotovilo se je tu»:"i, da je Kopic pustil po Baumanu zapeljati velik voz takega sena v teži 1080 kg ter ga prodal neki vojaški edinici. Kopic se je izprva izgovarjal na viničarja Gornika, češ da mu je ta prodal svoje seno; Gornik pa je izjavil, da še niti zase nima dovolj sena, kaj šele. da bi ga prodajal. — Prckupovalci jabolk brez dovolila in s staro tehtnico naj si vzamejo za svarilo Pergerja Petra, ki je nakupoval jabolka za neko židovsko tvrdko v Varaždinu brez vsakega dovolila in pooblastila, a poleg tega je jabolka na mestu nakupovanja v Ihovi (pri Sv. Trojici v Slov. gor.) tehtal na stari, že več let nepregloJani tehtnici. To tehtnico je orožništvo zaplenilo in do nadaljnjega ukinilo nadaljnje prekupčevanje sadja brez predpisanega dovoljenja in legitimacije od Trgovskega udruženja. — Fant, pa meče slabotnega fttarčka na poti. Stari, že slabotni Majal Ivan, poset-nik iz Bojline pri Slov. Bistrici se je vračal od svoje vini čari je iz Gabernika domov po občinski poti. V vasi Kalic mu pride nasproti 231etni Kckol Stanko, in kar tako iz zlobe sune Majala v rebra, tako da se je zgrudil na tla. Komaj pa vstane in fanta vpraša, zakaj ga napa:"a, ko vendar in nobenega vzroka, ga surovež zopet sune in ponovi svojo podivjanost, za katero ga čaka zaslužena kazen. — Konec tudi divjih te^Tjev na deželi. Orožništvo v Cmureku je zalotilo pri Završni k u Alojzu, posestniku v Velki, Mat-haura Antona s 4 pomočniki pri tesarskem delu za hlev. Vprašan, če ima obrtno pravico, se je skliceval na tesarskega mojstra Kavčiča iz Ivanjcev. Izkazalo pa se je, da Kavčič o tem sploh nii ne ve — torej se bo !Mathaus moral zagovarjati zaradi zlorabe obrtnega zakona. — Zlata zapestnica ji je ugajala. Lani ob vinski trgatvi je dvoposestnica Schbp-fer Ana na svoiem posestvu na Krember-gu (blizu meje) pozabila na zlato zapestnico. Ko je pozneje poslala po njo, je že ni fcfio več. Pa tudi Slavice, njene služkinje ri bilo več tam; odšla je v Marenberg — z zapestnico. Letos je bila neprevidna covolj, da se je, vrnivši se na M?_renberg, z zlato zapestnico še bahnla. Pa ne dolgo. Morala jo je vrniti svoji bivši gopodinji. Slavica misli, da je še dobro delo storila, ko se je — usmilila zapuščene zapestnice bogatašinje. — Nevaren p°dokenčar. Noč od sobote na nedeljo po mestih prekrokajo, na «'eželi pa je to priljubljena noč — vasovanja. Te stare fantovske tradicije se je držal tudi Caf Matija, hlapec v Šetavi, ki je šel z dvema tovarišema v Sp. Voličino in tam po3 oknom posestni ce Angele Simonič pričel klicati njeno hči. A namesto nje se je oglasila njena — mati. In to je bilo — napačno, zelo zgrešeno, namreč za njo, za mater samo. Navadno v takih primerih pride kaj mokrote skozi okno naven in navz dol; to pa je bilo narobe. Ali ima Caf sploh posebno jezo na to mater svojega ideala ali pa je bil le za to jezen, da ce mu ni hotela odzvati hči osebno, to naj ostane Caf ova tajna. Kratkomalo, on je bil, ki je tisto staro "~varo z mokrrto skozi okno preobrnil, pa Je on od navzgor ;lil škaf vode v sobo. Kaj vse je ta vodna kopelj povzročila v dekličini sobi, to le prepustimo nadaljnjemu razpletu te romantične neči tam v Slov. goricah. Caf je bil poleg tega še tako nepreviden, da se je spozabil k nevarni grožnji za primer, či bi ga Simončičeva naznanila, kar pa je že storila s prijavo pri orožnikih pri Sv. Lenartu. — Davčna uprava za mesto Maribor nvz-gla*»: Stari kovani denar, ki je prenehal biti plačilno sredstvo, se zamenja pri blagajnah davčnih uprav ob uracnih blagajniških urah, in sicer: a) stari drobiž po 50 par in 2 din do 15. 1. 1941.; b) stari drobiž po 1 din in stari srebrni kovanci po 20 din co 30. 10. 1940.; c) stari srebrni kovanci po 10 din do 28. II. 1941. Po teh skrajnih rekih za zamenjavo bodo stari kovanci brez vrednosti. — Mariborčani ne zaostan|t^ ^ Ljubljančani! Kljub zelo težkim gmotnim razmeram srednjega stanu, ie Ljubljana letos napolnila 6 abonmajev! Maricor je pa daleč od tega rekorda, dasi je napovedani repertoarni načrt kar najbolj pester in zanimiv ter se obeta zelo razgibana gledališka sezona. Toia ni še prepozno, še vedno se lahko abonirate! Pohitite s priglasi: kdor prej pride, prej melje in dobi boljši sedež. — Iz gledališke pisarne, vse sodelujoče (statiste in otroke) pri igri *Cyrano de Bergerac«, se obvešča, da je vaja v torek zvečer ob 20. uri. 4-14 * " V f k. , f . — Stavka krojaških pomočnikov ln do. močnic. Kakor smo že poročali, so se 17 t. m. vršila ponovna pogajanja med predstavniki podružnice Osrednjega društva oblačilnih delavcev in sorodnih strok ter Združenjem krojaških mojstrov. Pomočniki so zahtevali 9 umi delovnik. mojstri oa 10 urni delovnik. Mezde nai bi znašale po predlogu pomočnikov za naiboli izrriene 7 din. mojstri so nudili din 6.30. Mojstrinje pa so sploh odronile sklepanje kolektivne po=rodbe in predlagale, da bi znašale t^o-če krojaških pomočnic v prvih 6 mesecih po uvidevnosti moistrinje. za delo v r^ke din 140 in do din 180 tedensko, za dobre delavke v prvem in drugem letu din 180 do d'n 200. za naiboljše moči na po din 200 do 250. Ker je oblast že posredovala, '..oda brez uspeha, so krojaški oomočniki in pomoćni ne v soboto stopili v stavko. — Poroke. V zarlniem času ^o se Mariboru prrc>Čili: Alojz Vamoel. elektro-mc-nter MP. in Friderika Knedl. zaseb-ica. Pečah^va 4; Franc Kodrič. me^ar in Terezija Brumec. tovarniška delavka. Melj- ska cesta 58; Franc Gregori. sodni sluzi-telj. in Marija Kušer. kmečka hči. Slovenske Bistrice; Franc Bombek. posestniški sin. in Antonija Lah. posestnika hči. iz Cirkovcev; Vinko Struna, predilniški pred-delavec. Jelačičeva ulica 6, in Kristina Hriberšek. predica. 2olgerjeva ulica 9; Ciril Medved, krojaški pomočnik. Pobrelie. in Marija Rep. čistilka. Radvanje - Nova vas: Avgust Kukovec. trgovski nomočnik, Linhartova ulit 17. in Pavlina Koser. kuharica. Slomškova ulica 21: Maks Vidmar, tovarniški mizar. Tržaška cesta 82. ;n Alojzija Turin. tovarniška delavka. Linhartova ulica 12; Franc Arko. tovarniški delavec. Studenci, in Alojzija Prijatelj, tovarniška oreddelavka. Jerovškova ul 77; Štefan Jarc. komožni delavec, in Ana Be-denik. pomožna delavka. Tezno. Obilo sreče! — Kradejo kakor srake. Tekom včerajšnjega dne so v Mariboru izginila kar tri kolesa Magistratnemu slugi Ivanu Puklu je izginilo izpred magistrata kolo znamke »Puch« z evid. štev. 2-20.969. delavcu Ivanu Pečarju iz Ruperč ie zmanjkalo Izpred poslopja OUZD kolo znamke »Propeler« z evid. štev. 2-23.763. usnjarskemu pomočniku Pavlu Omersu. pa ie izginilo izpred glavnega kolodvora kolo znamke »Stevert z evd. štev. 2-80.763 — Iz stanovanja trgovskega potnika T. Farkuša. stanujočega v Miklcš:čevi ulici 2 ie neznan tat ukradel 1200 din vredno preprogo. Posestnici Ani Korenovi iz Braunšvajga na Dravskem polju ie žepar na Vodnikovem trgu izmaknil denarnico, v kateri je bilo 336 din gotovine. Na Koroški cesti je zasebnici Amaliji Adlbauer iz Selnice ob Dravi izginil zavoj, v katerem so bile razne otroške obleke in perilo v vrednosti 500 din. Delavcu Viktorju Rotu iz Hoč je neki tat ukradel s kolesa, ki ca ie imel naslonjenega ored neko trgovino v Gosposki ulici, zavoj, v katerem ie bila nova obleka, vredno 800 din. Za tatinskim zlikovcem poizveduje policija. — Nesreča nikdar ne počiva. V Betnav-ski ulici sta trčila neki osebni avto in motorno kolo. Pri karambolu ie dobil 261etni šofer Ludvik Bedeker tako hude poškodbe po vsem telesu, da so ga morali odprem ti v bolnico. V Radvaniu ie treščil z motornega kolesa 271etni tkalski mojster Franc Kos. ki si je pri padcu zlomil levico. Pri treningu na tezenskem dirkališču je padel z motornega kolesa 18!etni Miran Toplak iz Celja, ki je obležal z zlomljeno ključnico. Z voza ie padla 471etna kuharica Marija Petek iz Hoč ter si pri padcu zlomila levo nogo. Z desnico ie pruel Dri delu v stiskalnico 411etni delavec Jožef Karol. stanujoč v Taborski ulici 6. Stroi mu ie zdrobil prste na desnici. Pri nakladanju 'ena ie padel z voza 15!etni delavec Jožef Skrbiš, ki ie obležal z zlomljeno desnico. Vsi poškodovanci se zdravijo v mariborski bolnici. »Kupčiie« z fabolki na ctefcelta m drobno Na mariborski trg prihaja meiogo nakradenih jabolk Maribor, 24. septembra Če bi Mariborčani vedeli, odkod vse prihaja na trg sadje, bi bolj kot to delajo, odobravali naredbo, da se mora vsak prodajalec izkazati z uradnim potrdilom, odkod ima sadje — kar velja še prav posebno za letos, ko po večini primanjkuje sadja. Pred seboj imamo zelo zanimiv primer romanja jabo«!k od jablane do kupca na drobno. Znani večji posestnik in trgovec s sadjem, Jos. Bauman iz Štrihovca pri Št. Ilju, je že delj časa opažal, da mu jabolka iz njegovega sadovnjaka kar nekam gine-vajo. V zadnjem času čedalje očitneje izginjanje jabolk ga je napotilo, da je postavil dva zanesljiva moža za noćno stražo. Pa se mu je takoj prvo noč izplačalo. Tako proti 1. uri zjutraj sta opazila, kako so se na sadovnjaku pojavile tri osebe in se lotile nabiranja jabolk z drevesa. Ko sta imela dovolj »corpus deliktov«, sta napravila presenečenje na trojico prijateljev tujih jabolk. Imeli so pri sebi kar pet košar 1 in koš ter že nabrali okrog 50 kg jabolk. To delo jim je straža pustila, da ima tem večji dokaz v rokah. Izkazalo se je, da so bili člani soseda Menharta Ker je ta — tudi sam posestnik — tajil, da b' bilo v njegovi hiši kaj takega mogoče, so orožniki poizvedovali še dalje. S presenetljivim uspehom. Dognalo se je namreč, da so vsi člani te rodbine (6 do 8 oseb) raznim trgovcem s sadjem prodajali jabolka kot svoja. Kupci in prekupčevalci so zagrešili le to napako, da ni nihče podvomil, če imajo Menhartovi letos sploh toliko sadja, da ga lahko kar tako razprodajajo. Zaslužili so dobro: rnzpečavali so jabolka po 2.50 do ■ 3 din za kg. Sele pod težo dokazov je moral tudi gospodar (Menhart) priznati kriva pota svoje družine, ampak mož se je izgovoril na — svojo ženo, češ da je ona otroke nagovarjala in napotila h kraji. Dozdaj se je dognalo, da so na ta način razpcčali blizu 500 kg jabolk. Gttspeđ!n]a na fesžji poti — &$ma pa tatica Posestmco GenoveSo Gosak je okradla 11 letna deklica Maribor. 24. septembra Ljudstvo iz Slav. gonc še danes s posebno vnemo časti nekdaj tud- v inozemstvu slovcčo romarsko če'čenje Marij- posvečene cerkve v Rušah. Kljub slabemu vremenu se je tudi letos na prvo nedehe po Malem šmarnu napotilo mnogo romarjev iz daljnih Slov. goric v Ruše. Med romarji je bila tudi Genovefa Gosak, pose^tnica iz Frale pri Sv. Ani. Odšla je že v soboto 14. t. m. in doma vse zaklenila, k'juć od sobe pa spravila. Ko pa se je čez dva dni vrnila, je obstala presenečena že pred hišo. Vrata so bila namreč odprta Ni? dobrega sluteč gre naprej in dobi tud; vra^a od sobe odprta, a po sob' vse razmetano m skoro prazne omare. Ko je odšla na hežjo pot. je pustila doma za ondcvtne razmere prav čedno zalogo blaga, ki jo radi posebnosti po vrsti navajamo: 16 m flar.ele. 2 m žameta, 5 m cajga. 2 m rdečega klo-ta, 8 naglavnih rut (svilenih). 2 ženski jopi, 2 posteljni rjuhi. 6 žepnih robcev. Vse to je med časom njenega roman-a — izginilo. Poleg tega blaga tudi 200 din in dve stenski sliki, tako da znaša skupna vrednost 1352 din. Kdo naj bi bil tatv Ves način tatvine je takoj kazal, da gre tu v prvi vrsti ne za tatu, marve«.' za tatico, in sicer še prav mlado in mribrž zapeljano grešnico In tako je tudi bi o. Pn Gosakovi je kot past.rica služila 11 letna Jožica Štrukelj. Prišla je k hiši letos maja in odšla je 5. t. m. zaradi nckeaa posvarila svoje gospodinje Zglasila se je na iprej pn sorodniku Pcrkotu, posestniku na Orvanju, kjer je prenočila in odkoder i" bila napotena k Perkovemu tastu Hrvatu Alojzu v Ščavnici. Tu so jo zone' vzer v službo. Man i kala pa H ie obleka ki jo ie pustila pri Gosakovi. 13 t. m. se )f napotila tja, obleke pa ni dobi'a ker ie bn« *e noc. Pač pa je Gosakova to oMrkc pripravila za izročitev po njeni vrnitvi iz Rui Deklici pa to ni bilo všeč in ie šla drugi dan ▼ spremstvu lO'etncea dečka lo/ka Verliča po svojo obleko. Našla je eno okno odprto. Tu skozi ie splezala v vežo. tam na£* ključ od sobe. v kateri je že zagledala m jo obleko, ki jo je vzela s seboj. To sicer ni bilo prav ampak za takega otroka oprostljivo Amnak ka*- )f od tu dalje s'edilo, to je neodpustljivo in spominja na svetopisemsko svarilo, da bolje zanj, ki zapeljuje nedolžnost, da si obes: mlinski kamen na vrat. Hrvatovi že odrasli hčeri Alojziji je :mponiralo, kako je Jožica prišla do svoje obleke in njo samo je zapeljalo, ko je dekletce pripovedovalo, kaj vse je tam v sobi videlo. Ne da bi komu kaj zaupala, je napravila svoj načrt kako priti do toliko lepega blaga. Za izvršitev tega načrta pa je potrebovala to nesrečno Jožico — nesrečno že zato, ker je nezakonski otrok, ki ga usoda preganja od hiše do hiše. V nedeljo, mogoče oh času ko je Gosakova molila v ru?ki cerkvi, se je na njenem domu izvršila tatvina zgoraj navedenega blaga in denarja. Šlo je zelo enostavno: Jožica je zopet splezala skozi okno in zopet kot prvič prišla v vežo ie da je to pot odprla vezna vrata, da je m^la tudi zapeljivka v sobo. Ta si je naloži'a blago in spravila tudi denar ter od?la z deklico skozi odprta vezna vrata. Spotoma se je celo zglasila pri sorodnikih, k' so jo posvarili, da ni prav, kar je stori'a. Toda ona se za to ni nič brigala, kakor da bi bila taka tatvina nekaj vsakdanjega K sreči je bilo še vse blago neuporabljeno in pose?tnici na razpolago. In ves ta žalostni vaški roman :z od daleč tako idealno lepih Slov gonc je ugotovilo orožništvo pri Sv. Trojici, ki je ob tej priliki pri Hrvatov h izsled 'o tudi žensko dvokolo. do zdaj še brez ev štev. brez prijave in izkazila plačane davščine. m miTi-"---"-rgwwrrMnwrr-i-__ IIHTMACT Zanimiv pustolovski film iz ■ V nivOH AFl/%£fVPIC življenja filmskih operaterjev I na lovu za dnevnimi senzacijami. V glavni vlogi CL.ARC GABLE in MIRNA LOY. 1 Sa.no §e danes ob 16., 19. in 21. uri. KIKO SLOGA, teh 27-30 g