Poštnina platana v gotovini. V Ljubljani, dne 4. avgusta 1938. — Leto XI. — št. aviCfl GLASILO J KR.JČA N JKEGA DELOVNEGA LJUDSTVA Vnebovpijoči greh • >Glejte, plačilo, iki ste ga utrgali delavcem, vipije.< (Jak 5, 4.) Danes se hudo zameriš, če rečeš katero o kapitalistih, ki so sicer kristjani (nekateri hočejo biti celo ^odlični«; kristjani), obenem pa imajo vse slabosti tipičnega kapitulira, ki vse svoje delo in življenje uravnava le pod vidikom čim večjega dobička. Delavstvo je V službi takih ljudi prav tako izpostavljeno vsem neprijetnostim in težavam, kakor v službi judovskih ali kakršnih koli drugih kapitalistov, ki jih vest v ničemer ne veže. Kapitalista, ki je kristjan ali celo »odličen« kristjan, pa veže poleg gospodarskih načel tudi versko načelo. So med njimi namreč celo taki, ki hočejo predstavljati katoliško elito, ali recimo družbe, ki veljajo za pristna katoliška podjetja. Od vseh teh bi delavci pričakovali, da bodo krščanska načela, ki jih predstavljajo, skušali kolikor mogoče izvesti tudi v dejanju, to toliko bolj, ker sta pravičnost in ljubezen prav temeljni krščanski načeli, na katerih je postavljeno vse drugo, in da brez teh dveh prvobitnih krščanskih kreposti sploh nobeno krščansko življenje ni mogoče. Katolištvo oz. krščanstvo posameznega človeka ali družbe se preskuša in pokaže v praktičnem vsakdanjem življenju. Ne tako, kakor so versko gorečnost kazali farizeji, ki so sicer hudo natančno izpolnjevali vse zunanje obredne predpise, drugače so bili pa polni sovraštva, krivice, pohlepnosti in vse hudobije. hmer katoliškemu življenju da-osnovna verska načela, ki so dobila svoj izraz v sv. pismu in nauku Cerkve. Znan nam je Kristusov' nauk o ljubezni, omejimo se pa danes le na tisto, kar božji in cerkveni nauk govori o delavcu. Ni brez pomena, kar je apostol Jakob' napisal o tistih, ki si grabijo premoženje in zato stiskajo delavstvo. Vpitje in tožbe takih stiskanih delavcev vpijejo v nebo po maščevanje! Nauk Cerkve pa je na kratko obsežen v katekizmu, ki med vnebovpijočimi grehi navaja tudi odtrgovanje zaslužka delavcem in najemnikom. Tukaj, bi rekli, je kremen, kjer naj se izkaže katolištvo krščanskih Podjetnikov ali družb. Ni ravno treba, da svojemu delavcu zaslužek odtrgaš ali mu plačo znižaš, temveč ce delavcu ne daš zaslužka, ki mu Ste, da mora ob vsem svojem težavnem delu stradati in z družino trpeti pomanjkanje — vse to je vnebovpijoč greh. Sploh je razmerje do delavstva v podjetjih, ki jih vodijo ljudje, ponašajoči se s svojim krščanstvom, prav posebno značilno. Taki podjetniki sicer radi govore o katolištvu in prav gladko jim gre iz ust beseda »Quadragesimo anno«. Saj hočejo večkrat celo veljati za nekake učitelje pravovernosti in ubogljivosti do naukov Cerkve in sv. očetov. Posebno radodarno delijo take nauke delavcem, in «e prav posebno krščanskim delavcem. Polna usta imajo priporočil za sporazumno sodelovanje delavstva in kapitalistov in vsi gorijo za stanovsko ureditev družbe. Če bi jih delavstvo presojalo le po besedah, bi bilo prepolno sreče nad tako dobrimi in blagimi gospodarji. K sreči pa moramo po božjem in cerkvenem nauku presojati vernost in blagosrenost ne po besedah, ampak po dejanjih. Tu se nam pa pokaže precej drugačna slika: vse oznanjevanje solidarnosti med delavstvom in kapitalom je v resnici pri njih samo zapeljevanje delavstva, da bi zanemurilo svoje organizacije in bi se na račun solidarnosti odreklo največji dobrini, svobodi; gorečnost za »Quadragesimo anno« je pri njih samo orožje, s katerim bi uničevali strokovne organizacije (gl. Avstrija) in vzeli delavskemu stanu svobodo. Njim bi prijale kake delavske podporne organizacije s podjetniki na čelu, strokovni borbi naj bi se delavstvo odpovedalo na korist solidarnosti in naj bi mirno potrpelo ter hvaležno prejemalo vse, kar koli bi mu blagovolili gospodje pokloniti. Še nekaj je posebno značilno za te vrste ljudi: milosrčnost. Svojih podjetij, pravijo, ne vodijo zaradi kakega dobička, ampak iz golega usmiljenja, samo da imajo delavci kruh. Delavstvo jim mora biti za tako milosrčnost hvaležno. Gospodje se žrtvujejo le za dobro zaposlenega delavstva in celo doplačujejo iz svojega, samo da ne bi bili njihovi delavci brez zaslužka. Gin-Ijivo, kaj! Toda delavstvo zna tudi tako milosrčnost pravilno precenjevati __ kljub temu, da sliši o njej skoraj pri vsakem pogajanju v t. zv. »katoliških« podjetjih. Delavstvo, tudi krščansko delavstvo, miloščine ne mara in ne želi. Delavstvo zahteva le pravice, ki mu ne gre le po človeškem pojmovanju, ampak tudi po božjem nauku! Tisto o miloščini naj gospodje prihranjajo kar zase, saj do danes ne poznamo pri nas niti enega podjetnika, ki bi iz golega krščanskega usmiljenja vzdr-ževaJ svoje podjetje in tako pomagal delavstvu iz bede. Glavni smoter vseh podjetnikov, tudi najbolj »krščanskih«, je dobiček. Dokler gre s tem dobro, njihova podjetja delajo, ko ga začne primanjkovati, se ustavijo in puste delavstvo na cesti. Tako je s tem »krščanskim usmiljenjem«, in delavstvo to ve in se ne da begati s tako velikodušnostjo. Gospodje »krščanski« podjetniki, nehajte z vsem učenjem in repre-zentiranjem krščanstva im poudar-janjem lastne krščanske usmiljenosti, dokler bodo vaši delavci slabo plačani, dokler jih boste metali na cesto, če si predrznejo zahtevati nekoliko boljše plače, dokler boste izvajali nad njimi najhujšo reakcijo! Tudi za vas veljajo božja in cerkvena načela in »Quadragesimo anno«, ne le za delavce! Dokler pa delate tako, kot vsi drugi kapitalisti, pri tem pa so vum usta polna medenih besed in si nadevate čim bolj krščansko krinko — ste slabši od drugih kapitalistov, pobeljeni grobovi, gadja zalega! Ne le delavstvo, ampak vsak pošten človek vas mora obsojati. Bolje bo za vas, če se odrečete krščanstvu, ker zaradi vašega ne-krščanskega ravnanja z delavstvom kompromitirate božji in cerkveni nauk in ste krivi, da delavstvo zgublja vero. Ne komunizem ne liberalizem nista pahnila v brezver-stvo toliko delavskih množic, kakor so jih kapitalisti, ki so se ponašali s krščanskim imenom, pri tem pa najbolj pogansko ravnali z delavstvom. To smo povedali zato, ker dan za dnem doživljamo najbridkejsa razočaranja in najhujšo reakcijo oj n*F tfašel disciplinirane in složne. V Škofjo Loko gremo vsi izavedni delavci iz Žirov. Pokažimo z vfliko udeležbo, da smo tudi Žirovci zvesti člani JSZ. Nobeden od nas ne sme manjkati! Stavka delavstva v ..Opeki” končana Stavka, ki se je pričela 15. julija na opekarni »Opeka« d. d. na Brdu, je končana. V ponedeljek 1. avgusta so se pričeli ponovni razgovori, ki so se 2. avgusta končali. Doseglo se je delno zvišanje plač, ki se bodo v kratkem času postopno regulirale, tako da bodo ustrezale posameznim kategorijam pri delu. Sporazum tudi določa, da se zaradi stavke ne bo nihče preganjal in da bo vse delavstvo ponovno zaposleno. Na podlagi tega sporazuma se je delavstvo v sredo 3. avgusta vrnilo na delo. Stavka je trajala pol meseca. Delavstvo se je v borbi pokazalo vztrajno in disciplinirano. Potrebno pa je. da se delavstvo v prihodnje še 'bolj oklene svoje strokovne organizacije, v kateri se bo moglo boriti za boljše razmere. Tekstilna Industrija Od leta 1922. do 1937. se je znižal uvoz tekstilnih izdelkov v Jugoslavijo za 62.3%, delež tega uvoza proti celotnemu uvozu pa se je znižal od 23.7% na 9.6%. Obenem se je povečal uvoz tekstilnih surovin in polizdelkov od 1. 1926. do 1937. za 131.5%. To razmerje med uvozom tekstilnih surovin in polizdelkov na eni strani in uvozom izdelanega tekstilnega blaga na drugi najbolje dokuzuje dvig tekstilne industrije v državi. Da to bolje razumemo, navajamo obenem sledeče podatke. Povprečno število obratov v tekstilni industriji (število produkcijskih enot, ne glede na število podjetij), razen konfekcije, je bilo v razdobju od 1932 do 1930 (1.) ter od 1931 do 1935 (2.) po panogah produkcije sledeče: 1. 2. Predilnice svile................ 20 25 Predelava cunj.................. 24 6t Čistilnice volne .................... 8 61 Izdelava vate.................... 6 20 Predilnice bombaža in volne 7 41 Izdelovanje sukanca ... 5 14 Motorne tkalnice platna . . 54 183 Izdelava platna . . . Tovarne sukna . . . . Tkalnice brez motorja . Predelava lanu . . . Tkalnice žakljevine . M 5.1 98 81 94 93 111 106 9 16 Pletilnice z motorno silo . . 81 205 Plctilhice brez motorne sile 359 373 Pozamenterijsko blago ... 40 Povečanje tovarniških obratov je bilo izvršeno s povečanjem uvoza tekstilnih strojev, kar je razvidno iz naslednjega (prva številka pomeni vrednost uvoza v mil. din, druga pa odstotek celotnega uvoza): 1926. 56,5 0.74 1927. 46,3 0.64 1928. 49,0 6.63 1929. 66.1 0.87 1930. 45,6 0.66 1931. 35,8 0.75 1932 16,6 0.58 1933. 33,2 1.51 1934. 51,4 1.44 1935. 50,7 1.37 1936. 74,6 1.83 1937. 78,7 1.52 Povečanje delavstva v tekstilni industriji je bilo naslednje (povprečno): 1932. 32.111 del. 1935. 47.175 del. 1933. 34.694 del. 1936. 53.273 del. 1934. 42.956 del. Delavci gornjeradgonskih občinskih opekarn v mezdnem gibanju Pri težkem delu, ki zahteva dobrih telesnih moči, in zaradi draginje, ki je na deželi občutnejša kot v mestih, je pri mezdah 2.25 din in še manj nemogoče vzdržati. Gornjeradgonske občinske opekarne v Borečih in Črešnjev-cih ženskam niti ne plačujejo predpisanih minimalnih mezd. Delavstvo se je $K>d silo razmer moralo organizirati v JSZ. Odločilni gospodje pa očitno (nimajo razumevanja za potrebe delavstva. Saj niso hoteli pristati niti na skrajšan volivni posto-pekza volitev obratnih zaupnikov. JSZ v Mariboru je vložila predlog kolektivne pogodbe za to opekarsko delavstvo. Na ponoven pritisk je podjetje odgovorilo na predlog tako nikalno, da delavstvu ne preostaja drugega, kokor iti v najodločnejšo borbo. Občina je doslej z dohodki svojih opekami odplačevala svoje dolgove. Seveda pa ne gre, da bi delavstvo na račun občinskih dolgov trpelo pomanj- kanje, ker bi bili dohodki občinskega podjetja še vedno dosti veliki, iko bi se ustreglo upravičenim delavskim zahtevam. JSZ je zato vložila zahtevo za poravnalno postopanje pri okrajnem glavarstvu v Ljutomeru. Delavstvo obeh opekarn naj se trdno oklene svoje organizacije, ki bo naredila vse, da se razmere popravijo. Ne sme pa nasedati raznim lepim vabam in obljubam, ki jim je glavni namen, da razbijejo delavstvo in njegovo organizacijo. S trdno povezanostjo in odločnostjo bo delavstvo edino moglo doseči izboljšanje svojih žalostnih raz- mer. Nemška zunanja trgovina je bila v letošnjih prvih 5 mesecih pasivna za 151,8 mil. mark proti lanski aktivi 214 mil. mark. V češko-slovaških zaporih se nahaja sedaj 926 vohunov, ikakor je izjavil predsednik 6sl. vlade. Prva delavska hranilnica in posojilnica r. z. z o. z., v Uubljanl, Miklošičeva cesta 22 sprejema nove hranilne vloge in jih obrestuje od 3—4°/o daje kratkoročna posojila pod ugodnimi pogoji Delavci, delavke, poslužujte se svojega denarnega zavodal I •« r • • V •• Vinicarp: Pravira «llo trni Desetletnica viničarskega reda ® Dne 20. julija 1928 je oblastna skup- ničarji iše 'bolj oklenili svoje st Važna viničarska pravda Tovariš Lilek Franc se je pogodil, da bo nastopil službo v vinogradu veleposestnika ing. Pahernika v okolici Limbuša. Pri sklenitvi pogodbe mu je oskrbnik Pegan celo z roko pokazal seno, ki ga bo imel za rejo krav, ko bo nastopil službo. Treba je pri tem vedeti, da so povsod v mariborski okolici krave tiste, ki vzdržujejo viničarja s svojim mlekom, ne pa vinogradniki s plačami. Krave in njihovo mleko so tu največji del viničarjevega zaslužka in zato povsod glavni predmet vsake delovne pogodbe in tudi skoraj vsakega spora z vinogradniki. Ko je torej imenovani viničar nastopil službo in s tem dobil pravico do vseh pogojenih dohodkov, je prišel nekega dne oskrbnik in ukazal viničarjevo seno odpeljati drugam. Viničar, jezen in razočaran, je začel oskrbnika zmerjati s pridevki, kT »o se hud K tem in ravni m pri-Uiic*svojo moč. viničarske zadeve pod pristojnost okr. glavarstva ali sodišča. S tem bo rešeno za viničarje važno vprašanje. Tovariš Lilek bo dobil odškodninske zahtevke gotovo dobil. Vinogradnik odgovarja za vsa nepravilna dejanja oskrbnika, s katerimi je oškodoval viničarja. Prav tuko je za nastalo škodo odgovoren predsednik viničarske komisije, ki je protizakonito razsojala o zadevi, ki ne spada v njeno pristojnost. Viničarji, zlasti limbuški, pa vzemimo za zgled tov. Lileka, ki se ni uklonil v pravični borbi. Nismo izgubili pravde, kakor to sedaj godejo ueki vinogradniški krogi v okolici Limbuša. Naš dan še pride, lep in ožarjen z vso pravico. Naj živi viničarska borba. Prl>. Dne 20. julija 1928 je oblastna skupščina za mariborsko oblast sprejela uredbo o viničarskem redu, sad osemletne težke borbe in dela organiziranih viničarjev. Uredba je stopila v veljavo 1, novembra istega leta kot zakonit regulator dolžnosti in pravic viničarjev in vinogradnikov. Obe strani sta jo sprejeli z nekakim optimizmom. Viničarsko delavstvo je od nje pričakovalo zboljšanja svojih delovnih pogojev, vinogradniki pa so računali, da bodo vsa zboljšanja za viničarje po tej uredbi ostala le na papirju in da se nekaterih novih pravic, ki jih je določalu uredba, ni bati. Uračunali pa so se na obeh straneh. Najmanj tri četrtine Viničarjev še danes, po desetih letih, ne 'Uživa nobenih posebnih ugodnosti Viničarske uredbe, uračunali pa so ,se tndi vinogradniki; večina teh ni računala, da se bodo vi- primeru »deli najbolj-merni. Da pokaže oskrbnik je viničarja tožil zaradi žaljenja časti viničarski komisiji olbčine Limbuš. Zahteval je, da viničar takoj zapusti službo. Na razpravi je zastopal viničarja odbornik naše limbuške viničarske skupine tov. Štravs Julijan. Kljub vsemu je bil viničar obsojen, da mora v osmih dneh zapustiti posestvo. Ubogi in po nedolžnem preganjani viničar se je obrnil na mariborsko ekspozituro JSZ. Ta je proti razsodbi viničarske komisije poslala pritožbo na okrajno glavarstvo Maribor-desni breg. Pritožbo je takole utemeljila: Uredba o viničarskem redu, § 20 točka d) določa, če viničar hudo razjžali gospodarja ali njegove svojce, št Ari* i -tem 'prestopek, po katerem je mogoče predčasno prekiniti službeno razmerje in se mora viničar izseliti s posestva. Za svojce je pa mogoče smatrati le družinske člane gospodarja, ki je lastnik vinograda. Razžaljeni oskrbnik g. Pegan pa ni v ni-kakem sorodstvu ali rodbinskem razmerju s pravim gospodarjem vinograda. On je tu samo uslužbenec. Razsodba viničarske komisije je s tem v celoti neveljavna in protizakonita. Oskrbnik g. Pegan ni imel pravice, da bi v tem primeru tožil viničarja pred viničarsko komisijo, ker more viničarska komisija razpravljati le o sporih med pravim gospodarjem in viničarjem. To raizpravo bi moral predlagati le dejanski posestnik vinograda ing. Pahornik, ne pa oskrbnik v svojem imenu in brez pooblastila vinogradnika. Toda okrajno glavarstvo je pritožbo zavrnilo, češ da ne spada v njegovo pristojnost razsojanje viničarskih komisij. Viničar naj se obrne na sodišče. Občini Limbuš je bilo poslano obvestilo, da je dovoljena pri deložaciji tov. Lileka Franca pomoč orožnikov. I rena je bilo hitre pomoči. Intervencija JSZ pri okrajnem glavarstvu je dosegla, da se z deložacijo počaka, dokler zadeva ne bo s pravne strani razčiščena. Isti priziv je bil zavrnjen tudi od sodišča z enakim izgovorom, da viničarske komisije ne spadajo v njegovo pristojnost, pač pa v pristojnost okrajnega glavarstva. Nastal je spor glede pristojnosti, viničar pa njegova žrtev. Da bi viničarja še bolje »zašil«, je tožil oskrbnik zaradi žalitve časti še pred kazenskim sodiščem. Nasilna razsodba viničarske komisije mu ni zadostovala. Zvedeli smo pa, da tožba oskrbniku ni prinesla, kar je želel. Z viničarjem sta se morala poravnati, prevzeti vsak svoje stroške, ker bi bila sicer oba kaznovana. Na ponovne zahteve oskrbnika pri okrajnem glavarstvu je bil odlok o odložitvi deložacije preklican ter je bila ta določena za 20. julij ob 10 dopoldne. Viničar se je po svojem odvetniku pritožil na bansko upravo. Oskrbnik je zahtevo po deložaciji utemeljeval .s tem, da se godi v vinogradu \elikan-ska škoda zaradi nepravočasno izvršenih in zaostalih opravil, ki jih '}n!‘ čar ni izvršil. Nasprotno pa ima viničar z dne 5. maja pisano »črno na belem«, da mu je oskrbnik od tistega dne naprej prepovedal vsako delo na posestvu in je moral vrniti celo vse orodje. Sedaj dolži viničarja za neizvršena dela. Tudi banska uprava deložacije m prepovedala. Viničar se je sam izselil dan prej in pri dobrih ljudeh dobil stanovanje. Vendar je sedaj brez pridelkov, ki so mu rasli na posejanih njivah. Iz vsega tega pa bo nastala še velika pravda. Končno razsodbo, ki bo važna za vse viničarje, bo dalo upravno sodišče, ki bo določilo, ali spadajo take cars nicarji še bolj oklenili svoje strokovne organizacije ter se z njo borili za izvajanje viničarske uredbe. Z uredbo o viničarskem redu smo viničarji v splošnem lahko zadovoljni. Lahko bi pa bila še boljša, če bi se viničarji držali svoje organizacije, ki so jo mnogi zapustili, ker ni mogla več dajati podpor, na katere so se v začetku navadili. Gotovo je, da bi imelo viničarsko delavstvo v oblastni skupščini več za-zastopnikov, ne samo enega, če bi bilo vse viničarsko delavstvo organizira no, ne pa komaj desetina. Ti zastopniki bi gotovo doseglj 'še marsikaj, predvsem varnost pred preganjanji viličarjev, ki uveljavljajo svoje zakonite pravice, in kaj natančnejšega o naših plačah. Iz vsakdanje skušnje že vemo, da bi bili celotna uredba o viničarskem redu brez vsake vrednosti za viničarje, če ne bi imeli svoje strokovne Organizacije,'k*i sili delodajalce'k izvajanju uredbo, na drugi 'strani pa tudi viničarje opozarja na njihoVe dolžribsti: ' * obstoja .rUredbu-o vuuc em redu naj nas vedno spominja na boje, ki smo jih imeli za njeno iz- Ob škofjeloški proslavi * . Čakajo nas še mnoge naloge, Zahte- S krepkimi koraki stopamo v 45. leto obstoja naše strokovne organizacije. Misli se nam nehote vračajo nazaj k prvim pionirjem našega gibanja v Sloveniji. S ponosom lahko pogledamo v preteklost in na veliko delo, ki so ga opravili naši strokovničarji. Marsikako gibanje se je že poskusilo pri nas Uveljaviti. Toda vse, kar je bilo gnilega in koritaVskega, ie zginilo, — Spomnimo se na polpreteklo dobo! Vrhovi so se zamajali, suhe veje so odpadle, ostalo'je pa deblo s svojimi zdravimi koreninami ter pognalo znova v še lepšo rast. Kdor je bil na letošnjem centralnem občnem zboru, je odšel domov ponosno in v trdni veri, da je pot, po kateri hodimo, za današnje življenje edino pravilna. , Še lepša zunanja manifestacija pa je bila v- Zagorju. Zaključek naših letošnjih zborovanj bomo imeli v nedeljo 7. avgusta v Škofji Loki, kjer bo zavi-n hral naš četrti prapor, kakor v posmeh vsem, ki so nas že davno obsojali na smrt. Če so se škofjeloški tovariši odločili za prapor, je to dokaz, da ga ne napravljajo toliko zase, ker so notranje dovolj zavedni, ampak ker hočejo, da za njim stopa vse delavstvo loškega okraja. Po vojni in še sedaj rastejo tovarne na Gorenjskem, kakor gobe po dežju. Delavstvo se je rekrutiralo po večini iz kmetov. Taki ljudje navadno niso za- ' vedni delavci, ker še vedno nihajo med kmetijo in tovarno. Tuji kapital danes okužuje našo Gorenjsko s tuberkulozo. Ko bo dovršil svoje delo, bo pobral stroje in odšel drugam. Zato je važno narodno vprašanje, da rešimo delavca pred poginom in da iztrgamo tujcu, kar se da. Vsak dinar, ki si ga priborimo, je, tk ■ k, ngaertm uw*rodnU za stro-rršijo tudi J-Vf "iesto kOVne organizacije, ki tako vrsr veliko narodno poslanstvo. Pod našimi prapori se ne bomo borili le za zboljšanje gmotnega položaja, ampak ‘bomo z njimi nosili tudi našo idejo med ljudstvo. Naiš boj bo veljal izprijeni meščanski miselnosti in suženjski zapeljanosti naših ljudi. Z našimi prapori bomo nosili med ljudstvo tudi pravo krščansko miselnost, odločno nasprotno pomeščanjenemu krščanstvu, ki danes prevladuje. In končno bodo naši prapori živo znamenje naše življenjske moči in udarnosti, ki je nobena sila ne bo mogla streti. V tem smislu naj izzveni naša manifestacija v nedeljo v Škofji Loki* — rc T. Udeležencem škofjeloške proslave! 1. Vsaka skupina naj določi svojega reditelja, ki mora takoj ob prihodu javiti, koliko njegovih želi kosila. 2. Vsi avtobusi naj se ustavijo pred gostilno »Plevna« pri kolodvoru. 3. Na kolodvoru vas bodo pričakovali naši reditelji. 4. Med sprevodom pazite na dostojne vzklike. 5. Med sv. mašo bo igrala godba, ki bo spremljala ljudsko petje. 6. Po zborovanju vas bodo naši reditelji takoj odpeljali na kosilo. 7. Popoldne se zberemo vsi veseli in dobre volje na naši zabavi! Strokovna skupina oblačilnega delavstva Jugosl. strokovne zveze v Škofji Loki razvije in blagoslovi v nedeljo 7. avgusta 1938 svoj delavski prapor pod pokroviteljstvom staroste Jugoslovanske strokovne zveze tovariša Jožeta Gostinčarja Spored: Dopoldne ob 1h9 razvitje in blagoslovitev prapora v farni cerkvi, nato sv. maša. Po sv. maši zborovanje krščanskega delovnega ljudstva na Glavnem trgu. Govorijo tovariši Srečko Žumer, Lojze Pukšič in Jožko Jurač. Popoldne ob treh prosta zabava v gostilni Plevna. — Sodeluje škofjeloška godba Ljubnik. varno stalpost Alužbe, določitev naj nižjih dopustnih plač, zavarovanje. Vse to bomo dosegli le tedaj, če nas bo večina organiziranih v naši pravi strokovni organizaciji, Strokovni zvezi viničarjev. Viničarji, viničarke, ki še čakate izven organizacije, pristopite v naše vrste! Vsak, ki odlaša in čaka, nam škoduje. sr Časopisipišei »ENTSCHEIDUNG« (Lucern): »Ni češkoslovaškega problema; je le nemški problem, in ta je zvezan z vprašanjem, kako dolgo bosta Francija in Anglija dopuščali vmešavanje v notranje razmere in odnosa je češko-slovaške republike in s pritiskom na Prago to vmešavanje nezavedno podpirali. Drug problem pa je ta, da doslej še nobena »L’AUBE«. Iz pisma kardinala iPacel-lija predsedniku Socialnih tednov v Franciji: »Naj bodo katoličani pripravljeni izvrševati vso svobodo, okoristiti se z vsemi možnostmi delovanja in z vsemi pravicami, in naj ne nehajo kazati v delih, da uporabljanje te svobode še daleč ni pogubno, marveč da je nasprotno koristno napredujočemu redu v skupno dobro.« »GlORNALE D’ ITALIA«. Urednik tega lista piše, da je eksistenca »čiste italijanske rase« znanstvena resnica. »Zdaj je imperij zavojevan in Italija je postala mnogo večja. Toda nasprotja proti usodi našega naroda se krepijo v svetu in prišel je trenutek, da postavimo vprašanje rase kot problem obrambe in moči.« »L’AUBE« objavlja besede, s katerimi je sv. Oče že tretjič Obsodil rasizem: »Univerzalnost katoliške Cerkve ne izključuje sicer ideje rase, potomstva, naroda, narodnosti, toda človeški rod, ves človeški rod je ena sama rasa in svetovna rasa ljudi. Ni prostora za posamezne rase. »TEMPS PRESENT« (Pariz): »Zgodo-vina nemškega episkopata v teh zadnjih letih bo ostala vedno ena najlepših strani zgodovine Cerkve.« »TEMPS PRESENT «: »Edina rešitev v takih (nedemokratičnih) razmerah je prst na ustih! Predobro veš, kaj tvegaš. da bi jim bil do pike podoben, če bi bil na njihovem mestu. In nehote se spomni na tisto vizijo iz Skrivnega razodetja, kjer ne morejo ne kupiti ne prodati, to je živeti — ljudje, ki ne nosijo znamenja živali.« »DIE CHRISTLICHE WELT« piše, da se je v prvih šestih tednih po priključitvi Avstrije 46.000 Avstrijcev odpovedalo katolicizmu. Z zadružništvom se bomo mogli delavci osamosvojiti. Zato pristopajmo k našim zadrugam, posebno k Prvi delavski hranilnici in Delavski tiskarni. i4. avgusta V Maribor ! Pismo iz Francije Ekspozitura JSZ v Mariboru nam je poslala podrobna navodila za udeležbo na mariborskem taboru. Važno je predvsem tole: 1. Vse strokovne skupine naj takoj zberejo vse prijave in jih oddajo svojim občinam oz. občinskim pripravljalnim odborom. Skrbimo, da bo udeležba naših ljudi čim večja! 2. Vse strokovne skupine naj o številu udeležencev obvestijo ekspozituro JSZ v Mariboru (Sodna ulica 9). 3. Kdor želi v Mariboru prenočiti, naj to prav tako sporoči ekspozituri JSZ v Mariboru, ki mu bo vse oskrbela. Prenočišča po šolah bodo stala 2 din. 4. Pri občinah dobite za vsakega udeleženca znak in legitimacijo, ki bosta stala 4 din. 5. Znak in legitimacijo morajo imeti vsi udeleženci, tudi tisti, ki ne gredo z vlakom. 6. Na domači železniški postaji kupite četrtinsko karto obenem z rumeno izkaznico, ki stane 2 din. To izkaznico morate dati v Mariboru potrditi. ?. Ko pridete v Maribor, se pridružite mariborskim rediteljem JSZ, ki bodo čakali na kolodvoru z velikim napisom »Jugoslovanska strokovna zveza«. 8. Zbirališče za sprevod ima JSZ pred frančiškansko cerkvijo, kamor naj pridejo tudi tisti, ki pridejo peš ali z avtobusi. 9. JSZ bo imela v sprevodu samostojno skupino. Vsaka skupina bo tudi odgovorna za red v svojih vrstah, zato naj vse skupine določijo svoje reditelje in naj drže svoje ljudi skupaj, da se ne vrinejo k nam kaki provokatorji. 10. Na tabor prinesimo svoje prapore; vsi člani naj pridejo z našimi znaki. 11. S svojim obnašanjem pri sprevodu in zborovanju skrbimo, da bo v čast Jugoslovanski strokovni zvezi. Varujmo se nepremišljenosti! 12. Naša manifestacija imei poudarek, da se bomo z odločno voljo borili proti vsem zunanjim in notranjim sovražnikom našega naroda in delovnega ljudstva! Šoferska organizacija „VoIan“ Poročilo odbora Prav gotovo je pretekli mesec marsikaterega zavednega člana že skrbelo, kako in kaj je z .našo. šofersko organizacijo. Ali dela ali spi? Da vodstvo organizacije dela za nie-no razširjenje po vsej Sloveniji, je dokaz ta številka »Del. pravice* in vse prihodnje številke, ker smo za vse čla-fie »Volana* naročili »Del. pravico«. Namesto nestalnih naročil in okrožnic boste prejemali vsak petek »Delarvsko pravico* in v njej brali poročila o društvenem življenju in o raztiih šoferskih vprašanjih. Poleg šoferskih zadev in vprašanj se 'borno seznanili tudi z drugimi delavskimi organizacijami, spoznavali njihovo delovanje in preizkušene načine 'boja za delavske in namc-ščenske pravice., Odbor »Volana« je prepričan, da bo članstvo z »Delaysko pravico« zadovoljno. Pretekli mesec lso pristopih naslednji tovariši: Novalk Jože iz Mokronoga, Rižnik Mirko in Remic Martin iz Ljubljane, Lavtižar Bogdan iz Kranjske gore in Židanek Slavko iz Ljubljane, tako da ima »Volan« sedaj 134 članov. Meseca julija smo imeli dva karam-bola. Če Ibo treba, bomo članom dali pravno varstvo. Dvema članoma smo preskrbeli službo. Sedaj nimamo v evidenci nobene. Prosimo pa ob tej priliki vse zaposlene tovariše, da nam takoj, ko zvedo ali slutijo za kako prosto mesto, nemudoma javijo, ker je že nekai dobrih služb po krivdi tovarišev, ki nas niso pravočasno obvestili, prišlo v roke neorganiziranim in nezavednim šoferjem. Pri oblastvu smo vložili zahtevo za zboljšanje razmer pri tovornih vozovih. Postopoma bodo sledile še druge pritožbe in prošnje. Vse člane »Volana« in tudi vse drn- cev. — Prosimo vse člarostm da članarino v redu in sproti vsak mesec plačuje, ker ni hujše »zavore« za društvo, kot so neredni plačniki. ■ . • ■ I. i! Ustanovitev podružnice »Volana” v Ptuju V nedeljo 31. julija se je ustanovila v Ptuju podružnica »Volana«. V dvorani gostilne »Novi svet« je bil sklican za 10. uro sestanek poklicnih šoferjev. Kljub sezoni in deževnemu vremenu se je .zbralo nad 30 šoferjev, mnogi, ki so bili zadržani, so pa poslali pozdrave in sporočili, da se strinjajo z vsem, kar se bo na sestanku sklenilo. Ob 10 je tov. Komac začel sestanek, pozdravil vse navzoče, zlasti pa delegata iz Ljubljane tov. Jakomina, ki je zasto- Eal šofersko društvo »Volan«. Ker je il temelj za snovanje podružnice že pripravljen, je tov. Jakomin na kratko obrazložil pomen šoferske organizacije. Njegove besede so navzoči pozdravili. Ker so tudi pravila centrale povsem ustrezale ptujskim tovarišem, so takoj izvolili odbor podružnice. Za predsednika je bil izvoljen tov. Bobrajc Edvard, za tajnika tov. Kuder Franc in za blagajnika tov. Rossi Franc poleg ostalega odbora. Na sestanku so sklenili, da ptujska podružnica organizira vse šoferje v Ptuju in v ptujskem okraju, nadalje da se kot društveno glasilo sprejme Strasbourg, 24. julija 1938. Francija, pri nas tako slabo zapisana in predstavljana kot dežela prevratov in komunizma, doživlja socialno obnovo, h kateri prispevajo velik del tudi francoski katoličani. Šele en dan sem v Strasbourgu, pa sem vendar mogel ugotoviti, da francoski katoličani s svojimi škofi in duhovščino razvijajo silno delavnost. Tako se vrši te dni v Rouenu trideseti socialni teden. Ob otvoritvi je bilo navzočih 15 škofov, prišli so gostje iz 13 držav. Du prijemljejo problem pri korenini, je videti še iz naslovov predavanj in poročil. Socialni teden se vrši pod geslom: Svoboda v socialnem življenju. Uvodno predavanje je nosilo naslov: Usodna ura svobodnih držav. Prof. M. Duthoit je pokazal naloge, ki jh imajo danes demokratične tležele. Pokazal je razliko med svobodo in anarhijo in poudarjal, da mora vsaka svoboda stati na disciplini, ki je ob zdravi svobodi prav lahko mogoča. Profesor filozofije. Palaugue iz Montpelliera je govoril o propadanju svo-tjode v Zgodovini narodov. Na banketu, ki je bil prirejen udeležencem, je ly-bnski kardinal 'Gerber govoril o pravi svobodi, ki ima temelje v krščanstvu, zato je najvažnejša naloga sedanjega časa preporod ljudstev. Se predavanji s tega socialnega tedna je vredno omeniti: dr. Cauchois je govoril o pomenu delavskih vrtov za delavske družine, duhovnik Meuries pa o krizi današnje svobode. Odklonil je totalitarnost in diktature in poudarjal, da more sanjo pravo krščanstvo odstraniti težko reakcijo, ki jo je povzročil liberalizem prejšnjega stoletja. V .Strasbourgu pa se je te dni pričel študijski teden J. O. C. F. (krščanskih PRILIKA za tiste, katerim kolo služi za vsakdanjo potrebo! Diirkopp, Victoria, Wanderer so trpežna in močna kolesa, katerim smo znižali cene tako, da smo omogočili vsakomur nabavo. Izplača se vam priti na Jesenice v trgovjno MARIJA KRAŠOVEC nasproti kolodvora Naše geslo je: Dobro in poceni! ;Delavska pravica«, za katerobodočla-ni plačali za letos enkraten prispevek 15 din. Obravnavala so se tudi razna tekoča vprašunja, katera bodo reševali na sestankih. šele. po 12. uri se je sestanek v popolnem sporazumu in slogi zaključil z željo, da bi take .sestanke imeli kmalu tudi v Celju in Mariboru. delavskih deklet), katerega se udeležuje 4t>0 delavk, študijski teden se vrši pod geslom: »Dvig in pokristjanjenje delavskega stanu.« Kakor je videti, se francoska mladina ne zgublja v prepirih o katolištvu te ali one skupine, ampak resno dela in se pripravlja za velike naloge, ki jo čakajo. ■ Rozman Jože. Kamniško okrožje Skupinski odbori naj dobro organizirajo udeležbo pri taboru v Škofji Loki. Odhod kolesarjev bo ob pol 7 iz Most, da bomo tako skupno privozili pravi čas v Škofjo Loko. To je zadnja letošnja organizacijska prireditev JSZ, zato mora biti čim lepša. Vse skupine naj se tudi dobro pripravijo za udeležbo v Mariboru. Delajte v smislu okrožnice JSZ. Takoj zberite vse prijave in jih oddajte svojim občinam. Vožnja je četrtinska. Nihče naj ne pozabi znaka JSZ. Delavska dekleta, na Betnavo! 15. avgusta bo na Betnavi pri Mariboru tabor katoliških deklet, na katerega so vabljene tudi vse krščanske delavke. Prijaviti se je treba do 12. avgusta na Zvezo kat. deklet na Betnavi pri Mariboru. Knjižica in znak staneta 6 din; s tem dobite tudi pravico-do prenočišča, čaja za zajtrk in vstopa k vsem prireditvam na Betnavi. četrtinsko vožnjo dobite, če se 14. avgusta udeležite narodnega tabora v Mariboru. Za ta tabor sprejemajo prijave vse strokovne skupine JSZ: kjer teh ni. se -pa lahko prijavite pri svojih občinah. Zahvala Skupina opekarskega delavstva opekarne Opeka« na Viču se zahvaljuje v imenu vsega članstva vsem tovarišem in tovarišicam skupine Združenih opekarn Vič-Brdo in skupine Združenih opekarn Vič za denarno in. moralno-podporo v težkem boju, ki ga borimo za golo življenje. »Slovenska združena opozicija« se je menda ustanavljala prejšnji teden v Ljubljani, kaikor jr poročala brlgrraj- ska Politika«, za njo pa »Jutro« in drugi listi v državi, ki so vedeli povedati, da se je tistega političnega sestanka udeležil tudi naš tovariš Jože Gostinčar, in sicer v imenu krščansko socialnih -sindikatov. Glede tega smo se obrnili na tov. Gostinčarja, ki je izjavil, da se ni udeležil ne tega ne kakega drugega političnega sestanka, še celo pa ni nikjer zastopal krščansko socialističnih sindikatov, kateri s strankarsko politiko nimajo in ne morejo imeti opravka. Wnlter Briesley Ta uradnik je bil nov, a Ivan ni vedel, ali je to tisti, ki je bil v Peathilu. Cawper mu ni povedal imena. Nov je bil, in to je bilo dosti nerodno, še deset minut je hodil po vrtu, potem je šel v hišo. Ivanka je že v sobi. Ivan je položil list na mizo, blizu tam, kjer je stala žena. Vzela ga je v roke. »Torej je nov.« Položila je list nazaj na mizo. »No, _ _ _ da bi le brž prišel. Potem bo vsaj mir z njim.« \ ideti in pravi, da bo vsak teden v »Delav- jt- bilo, kakor da se hoče zopet vreči na delo. »Ali si ski pravici« terjal 10 članov^za člana- pomel po vrtnih poteh?« ge bravce »Del. pravice« prosimo, da izročijo »Delavsko pravico« tudi še drugim neorganiziranim šoferjem, društvu »Volan« pa -sporočijo njihove naslove. Odbor. Blagajnik prihaja rino. Danes -so na vrsti sledeči: član št. 1 je pozabil plačati članarino 7^me-secev. Št. 5 tudi 7 mesecev. Član št. ", ki ima dobro služibo, je pozabil na društvo že 13 mesecev. Št. 8 9 mesecev; št. 13 2 meseca, št. 18 3 mesece, št. ‘24 12 mesecev, št. 25 5 mesecev, št. 26 2 meseca, št. 29 3 mesece, št. 32 9 mese- “pravica KRŠČANSKEGA DELOVNEGA LJUDSTVA Iilupi nak četrtek popoldni, t primor« prai-nika dan prej. — Uredništvo in uprava Jo v jujnbljani, Mikloilčeva ceata 88-1. - Oglaai, roklamaoije In naročnina na upravo, MikloJi-Aova oeita 82-1 — Oglasi po eenikn — Tolofen tt. 4848. — Številka čekovnega radona 14.840 Poumeina Številka itano 1 din. — Naročnina: ia 1 mesec 4 din, la četrt leta 10 din, u pol leta M din, ia oelo leto 40 din. Naročnina aa tnje driave na mesee 7 din, na leto pa 70 din. Odgovorni nrednlk Peter Lombardo, Ljubljana, bdaja aa kontorolj •Delavske pravice« Srečko Žumor, Ljubljana. — Tiska Zadrutna tiskarna, Ljubljana, Trrčeva oeita H 17 (Maki Blejee) »Ne, sem komaj šele začel.« »Bom pa jaz poribala po umivalnici, ti pa med tem pometi po vrtu. Potem pa lahko narežeš časnik in ga obesiš v umivalnici.« Odšla sta na vrt. Mož je šel pometat. Naslonil se je na vrtno ograjo. Žena je nesla s seboj škaf in nekaj Vroče vode, ki se je segrela v plinski pečici. Krtačo je imela v škafu, milo pa je držala v roki. Eno uro sta počasi in mirno vsak zase delala, \esela sta bila, da delata vsak zase- Toda že je Ivan stresel zadnjo smet s smetišnice v shrambo za smeti. Moral je oditi v hišo in narezati papirja. Nekaj minut kasneje je prišla za njim Ivanka s praznim škafom, krtačo in milom. Hitreje je stopila po vrtu kakor po navadi. Po cesti je pribrnelo motorno kolo. Zato je nehote pospešila korake in odhitela v hišo. Ni marala iti po vrtu vprav tedaj, ko pride »tisti« človek okrog ogla. Toda motor je zdrvel mimo. Ivanko pa je rahlo streslo. Ob pol enajstih je prišel na vrt Ivan z narezanim papirjem, ki ga je obesil na žebelj v umivalnici. »Bola, Ivan! Ali greš danes v Pirley ali pa si morda že bil?« Ivan se je ozrl na glavo, ki je pogledovala preko bova.« ograje. Bil je Baxten. Tudi drobni in mali Kirton je najbrž prišel. Stopil je proti koncu vrta in se srečal z njimi pri vratcih. »Kaj je s tabo, Ivan? Ali ne greš v mesto po denar?« je vprašal Kirton. »Ali si dobil delo ali kaj? Si se premislil?« Ivan je stresel z glavo. »Ne. Danes pride k nam uradnik Osrednjega urada. Jaz bi rad, da bi kmalu prišel. Potem bom šel lahko po denar.« »Uradnik Osrednjega urada! Ho-ho! To je -pa zguba, kaj ne? Doma moraš čepeti. Ta Bill Collard je tič. Mož je moral priti dvakrat ali trikrat, da ga je dobil doma.« »He!« je zavreščal Baxter s svojim tenkim, jeznoritim glasom. »Podporo mu bodo ustavili. Potem bo pa že ostal doma, če ga obveste.« »Pravijo, da je ta novi uradnik od vraga nadut«, je dejal Kirton. »Vendar je v službi šele en teden ali dva, drgi fantje so pa na dopustu.« »Da. To jih bo še izkupil! Prekleto ga bodo naklestili, če se bo tako repenčil.« »Jaz pa ne bi naredil kaj takega. Dokler še dobivam svoj denar, pravim, da ne.« Po teh besedah se je Baxter odpravil dalje. Kirton je že hotel stopiti za njim, pa se je zopet okrenil k Ivanu. »Ali si v sredo dobil kako pismo glede poviška podpore?« Baxter je takoj prišel nazaj. »Kaj, ali si dobil? Nekateri so dobili, midva pa nisva dobila. Ti si dobil?« »Nisem. Videl sem nekatere s pismi v rokah, jaz pa nisem ničesar dobil. Morda dobimo danes kaj. Po novih predpisih bi se morala vsem podpora zvišati, ali ne?« »Pravijo, da ne«, je dejal Baxter. »Bom pogledal v svoje pismo, če ga dobim. Pojdi, Kirton, med zadnjimi