IZ VSEBINE Stran 4 Utrip naših krajevnih skupnosti Camniški OBČAN 44. leto Kamnik, 24. februarja 2005 S predsedniki krajevnih skupnosti v naši občini o tem, kateri dogodki, pridobitve so bile v lanskem letu najpomembnejše za njihovo KS in s katerimi problemi se bodo morali spopasti v prihodnjih letih Stran 10 Naša dediščina Kamniška Kalvarija nekoč in danes Stran 12 Med mladimi Tudi tokrat o pestrih dogajanjih srednješolcev, osnovnošolcev in Študentskega kluba Kamnik Stran 13 Naš pogovor Z Urošem in Katjo Tomec, ki kljub mladosti dosegata lepe rezultate v gorskih tekih, skrivnostih tega ekstremnega športa, ki zahteva veliko vztrajnosti, trdne volje in odrekanja Šport Področje športa je v Kamniku zelo živahno -tokrat o plavalcih, vaterpolistih, odbojkarjih, košarki in karateju .... je sploh še kaj, o čemer ne pišemo ... Z 21. seje občinskega sveta Letošnji proračun je potrjen, cene predšolske vzgoje pa ostajajo nespremenjene ČESTITKE ROKU BENKOVICU - SVETOVNEMU PRVAKU V SKOKIH NA SREDNJI V življenju so vzponi in padci, porazi in zmage. Rezultati trdega dela, vztrajnosti in poguma so tokrat nagrajeni z naslovom svetovnega prvaka ter z bronasto medaljo s tistimi, ki vztrajate in želite še višje, še dlje. Rok, Kamničani smo ponosni nate! Pridružujemo se iskrenim čestitkam, s prepričanjem, da naš mladi skakalni up še ni rekel vsega. ANTON TONE SMOLNIKAR, župan, in občani Občine Kamnik Sprejem svetovnega prvaka Roka Benkoviča bo v ponedeljek, 28. februarja, ob 19. uri na Glavnem trgu v Kamniku. Vabljeni! VERJETNO NI SLOVENCA, KI NE BJ VEDEL, DA [E KAMNIČAN ROK BENKOVIČ, ČLAN SMUCARSKO-SKAKAL-NEGA KLUBA MENGEŠ, MINULO SOBOTO, 19. FEBRUARJA, V OBERŠTDORFU POSTAL SVETOVNI PRVAK NA SREDNJI SKAKALNICI, TRETJE MESTO IN BRONASTO ODLIČJE PA JI; DAN POZNEJE OSVOJIL SKUPAJ S PRIMOŽEM PETERKO, JURETOM BOGATAJEM IN JERNEJEM DAMJANOM. V NEDELJO ZVEČER JE V IZTEKU 100-METRSKE SKAKALNICE V OBERŠTDORFU ZADONP.LA SLOVENSKA HIMNA ZDRAVLJICA V ČAST ROKU BENKOVICU Z ZLATO KOLAJNO, KI JE PRIČARAL NAJLEPŠO ZGODBO SLOVENSKEMU ŠPORTU. SLOVENIJA IN KAMNIK STA UPRAVIČENO PONOSNA NANJ. Odgovorna urednica SAŠA MEJAČ Najpomembnejši točki dnevnega reda enaindvajsete seje občinskega sveta sta bili druga obravnava letošnjega proračuna ter povišanje cen za predšolsko vzgojo v naših vrtcih. Proračun jc bil (prvič doslej) sprejel soglasno s pohvalami občinski upravi za dobro uravnotežen In nekoliko bogatejši proračun. Predlagane podražitve predšolske vzgoje pa svetni- ki niso podprli, ampak so namesto tega povedali precej krepkih - predvsem na račun prevelikih stroškov v VVZ Antona Medveda Burna je bila tudi razprava o predlogu odloka o ureditvi cestnega prometa in prometni ureditvi javnih površin v naši občini, potrjeni so tud! letošnji prejemniki občinskih pri/nanj. Več na 2. strani JUHUHU, POČITNICE IN SNEG SO TU!! Jt5 it*jHj jflpfc.J^iiE^Lit**Jttk.^.JT!^ 5$ jI JtTLJf* .^t^K^SL.^C^!!^ ^^^^^Ciiš^ Ziiiiiisliti cl-fuzcioiic^ci zivl|c.fi.i«i ki*ri čemer se je izkazalo, da trasa obstoječe ceste ne poteka po zasebnih zemljiščih, kot so to trdili nekateri mejaši, izdelan je bil I udi idejni načrt ureditve cestišča z možnostjo postavitve javne razsvetljave. Po zakonu o urejanju prostora je za izvedbo predlaganih del dovolj lokacijska informacija. Zaradi nesoglasij in sporov med Stanot 'alci Žebljarske ulice in Medvedove ulice je KS Center, na pobudo < d ninske uprave, />. septembra 2004 organizirala sestanek, na katerem je bilo navzočih IS krajanov ter predstavnikov KS in Občine Kamnik. \a sestanka je bi/o sklenjeno, da se Zebljar-ska ulica lahko asfaltira, zahtevan pa je bil idejni projekt, ki je bil predstavniku stanovalcev tudi izročen. Nekateri stanovalci so ki j nI) pojasnilom, da krožnega 'prometa (os S-J, proti Bundru) ne bo, oz. se na spodnji strani prepušta v pešpot postavijo stei> rički, ki omogočajo samo promet kolesarjem, pešcem in vozičkom, se z izvedbo niso strinjali. Sklep tega sestanka govori o tem. da predstavnik ulice, ki mu je bil idejni jnojekl v: ročen, do Izvedbe del, ki so bila predvidena v začetku oktobra 2004, pridobi soglasja stanovalcev Žebljarske ulice (št.: V, 11, 13, M, 15, K,, 17. IK in I'J), glede dovoza do hiš stanovalcev Medvedove ulice (št.: 2H, jO, 32,34,36). Seveda pa so medsebojna nasprotovanja lastnikov zemljišč osnovna ovira pri realizaciji že nekajkrat v proraču n u občine predlagane rekonstrukcije ceste In a redil ve poti do stanovanj skih objektov ob Medvedovi ulici. Sle glede na navedeno je občinska uprava za leto 2005 ponovno predlagala [jromčunska sredstva za ureditev tako dostojni do objektov ob Medvedovi ulit i kol tudi za ureditev Žebljarske ulice In apelira na konstruktiven dialog s prizadetimi krajani. u< Medvedovi ulici župan TONU SMOLNIKAR Geodetska pisarna v Kamniku ostaja, reorganizacija je nujna zaradi racionalizacije poslovanja Večkrat je slišati o tem, da naj bi se ukinjala Geodetska uprava Kamnik. Svetnik Tone Rajsar ob tem sprašuje, ali se zavedamo, da lahko s tem ukrepom naši občani izgubijo delovna mesta, po drugi strani pa bi bile pristojne službe v Domžalah in Ljubljani našim občanom preveč oddaljene. Generalni direktor Geodetske uprave RS Aleš SELIŠKAR ob tem pojasnjuje, da Geodetske uprave Kamnik oziroma njene naslednice ne ukinjajo. Geodetska uprava Kamnik je bila občinski upravni organ do prve reorganizacije državne geodetske uprave v letu 1995, ko so vse takratne občinske geodetske uprave prešle v državno pristojnost, in sicer v državno geodetsko službo v okviru Geodetske uprave Republike Slovenije, kije bila organizirana v 12 območnih geodetskih upravah, ki so imele 46 izpostav. Tako se je leta 1995 Geodetska uprava Kamnik preoblikovala v notranjo organizacijsko enoto Geodetske uprave Republike Slovenije in sicer v Izpostavo Kamnik Območne geodetske uprave Ljubljane. V tej obliki je delovala do nove organiziranosti Geodetske uprave Republike Slovenije v lanskem letu, ko so na sedežih izpostav namesto dosedanjih izpostav formirali geodetske pisarne, vendar le kot metodo dela in ne kot posebno organizacijsko enoto. »To praktično pomeni, da bomo število udeležencev na sedežu geodetskih pisarnah prilagajali dejanskemu obsegu dela in možnostim. Vendar v nobenem primeru ne bomo zmanjševali obsega in kakovosti storitev in dostopnost do podatkov, kot smo jih zagotavljali v preteklosti. Cilj posodabljanja našega poslovanja je nasproten, želimo zagotavljati kakovostnejše storitve tako, da bodo uporabniki vedno bolj zadovoljni. Prestrukturiranje geodetske službe in reorganizacijo izvajamo postopoma tako, da noben od zaposlenih ne bo izgubil delovnega mesta. Dejansko pa bomo postopoma zmanjšali število zaposlenih v geodetski pisarni Kamnik na enega do dva uslužbenca. Pri tem poudarjamo, da smo s privatizacijo izvajanja geodetskih storitev zagotovili nova delovna mesta na lokalnem nivoju. Na območju občine imate tako več geodetskih podjetij, v katerih so zaposleni vaši občani. Z reorganizacijo zasledujemo predvsem racionalizacijo poslovanja in veliko večino delovnih mest ne selimo na sedeže območnih geodetskih uprav, temveč jih ukinjamo. Lokacija geodetske pisarne bo približno na istem mestu kot sedaj, in v pisarni bodo občani dobili najmanj enako število in enako kakovostne informacije kot sedaj. Upam, da boste naše dosedanje in bodoče ukrepanje razumeli kot naš prispevek k boljšemu in kakovostnejšemu delu državne uprave, ki želi, da bi bili njeni uporabniki - občani in občine, z njenimi storitvami in delovanjem čim bolj zadovoljni«, pojasnjuje generalni direktor Geodetske uprave RS. 4 24. februarja 2005 IZ NAŠIH KRAJEVNIH SKUPNOSTI Kamniški OBČAN j£.cui±6x>letmi uttijk aaU& *?CS (3) Na Duplici lahko ponovno zavre Tokrat je pred vami še tretji, zadnji del pogovorov s predsedniki naših krajevnih skupnosti. Iz tistega, kar mi je povedal Marjan Hrovat, predsednik KS Duplica, lahko pričakujemo, da bi se razmere na Duplici utegnile ponovno zaostriti - tokrat zaradi pretirano onesnaženega zraka oziroma dima, ki ga v zrak spušča Piroliza. Pa tudi zgodba o parkiriščih v naši občini očitno še ni povsem zaključena, saj si podobnih investicij, kot se trenutno izvajajo med bloki na Duplici, želijo tudi v drugih krajevnih skupnostih. Pa tudi sicer predsedniki krajevnih skupnosti tokrat niso varčevali z ostrimi besedami na račun dela občinskih svetnikov, le da so jih večinoma povedali »neuradno«. KS Kamnik - Novi trg »Mesarski« most je po eni strani pridobitev, po drugi pa dodatna prometna nadloga Do izgradnje obvoznice pred četrt stoletja, je bilo območje Novega trga »od vseh pozabljen svet«, pravi Bogdan Jamšek, predsednik KS Kamnik - Novi trg, zato so krajani v preteklosti ogromno lastnega dela in denarja vložili v komunalno opremo. »Po izgradnji obvoznice pa so se stvari zelo spremenile, saj so se v KS preselile skoraj vse ustanove družbenega pomena (vrtec, šola, lekarna in zdravstveni dom ...), zato se število prebivalstva prek delovnega dneva v KS poveča kar za nekajkrat oziroma več tisoč. Če k temu dodamo še obvoznico, kot edino pravo kamniško prometnico, ne smemo biti presenečeni, da so krajani KS Novi trg večinoma prepričani, da razvoju plačujejo zelo visok davek in da bi morala zaradi tega občina bolj prisluhniti njihovim potrebam. Tudi zato sem do pobude o morebitnem samoprispevku precej skeptičen.« Krajane KS Novi trg najbolj zanimajo investicije v komunalno infrastrukturo. »V lanskem letu je bil tako urejen del ulice Na bregu, dobili pa smo tudi semafor za pešce na obvoznici. Slednjega smo se razveselili veliko bolj kot »mesarskega« mostu, ki nam ni prinesel drugega kot še več nadlog s prometom.« Tudi od letošnjega leta v krajevni skupnosti Novi trg veliko pričakujejo. Želijo si, da bi jim popravili dvestometrski odsek klanca v naselju Pero-vo ter ob njem zgradili pločnik in uredili javno razsvetljavo. Urediti bi bilo treba tudi pot od Perkove ulice do Zavoda za usposabljanje invalidne mladine, Palovško cesto, že obstoječe pešpoti ob Kamniški Bistrici, pa tudi prometni režim skozi »stari« Novi trg. Njihov daleč največji problem pa je trenutno plazišče v naselju Zgornje Perovo, kjer sta uničena vodovod in kanalizacija nadomeščena z začasnimi nadzemnimi vodi. »Občina se zaradi spora o tem, kdo je za nastalo stanje odgovoren in nekaterih nerešenih lastninskih razmerij, tega problema zaenkrat še ni lotila, po našem mnenju pa bi se ga morala čim prej, saj se lahko škoda še poveča. Vloženi denar bi lahko po zaključku ugotavljanja krivde morala iztožiti v civilnih postopkih,« meni Jamšek in dodaja, da jim grozijo poleg tega tudi hudourniki z območja Starega gradu in Velike špice, saj se v zadnjem času zaradi lubadarja izvajajo zelo veliki gozdni poseki in bi morebitna ponovitev poletnih nalivov izpred nekaj let lahko prinesla pravo katastrofo. KS Godič Pločnik je lanska najpomembnejša pridobitev »Lani smo bili v naši krajevni skupnosti najbolj veseli, ko smo skupaj z obnovljeno cesto dobili še manjkajoči del pločnika iz vasi do odcepa proti Kamniški Bistrici,« pravi Ciril Grkman, predsednik KS Godič in dodaja, da bo za varnost pešcev in drugih udeležencev v prometu dokončno poskrbljeno, ko bo dokončana še javna razsvetljava. Naslednja večja investicija bo v Godiču gradnja kanalizacije, ki naj bi se začela drugo leto, dokončana pa naj bi bila v letu 2008. Ta projekt bo v vseh pogledih zelo zahteven in se nanj občina pripravlja že dalj časa. Med trenutno najbolj perečimi problemi v KS Godič je Grkman izpostavil poškodovano cesto proti Brezjam, ki bi jo morali čim prej popraviti. »Pa tudi nekaj ulic je še vedno brez javne razsvetljave, zato smo občino seznanili tudi s tem, vendar bomo morali na to pridobitev verjetno nekaj časa počakati. Toda po drugi strani moramo občino tudi pohvaliti, saj je zaprla dostop do gramozne jame in s tem v njej preprečila odlaganje odpadkov, tako da bo v jami kmalu spet mogoča kmetijska dejavnost.« Zadnji samoprispevek je v Godiču že zelo oddaljen, vendar krajani na njegove pridobitve še niso pozabili in bi na glasovanju verjetno izglasovali tudi novega. »Toda formalni postopki za uvedbo samoprispevka so sedaj bistveno bolj zapleteni kot so bili nekoč. Če pa bi do novega samoprispevka kljub vsemu prišlo, bi tako zbran denar namenili za pospešitev gradnje kanalizacije, pa za javno razsvetljavo in še kaj.« Ob koncu pogovora pa me je Grkman opozoril tudi na njihovo gozdno učno pot, ki je urejena že dve leti, vendar je slabo obiskana, saj so ob odprtju povsem pozabili na njeno promocijo. Zato je - razen domačinov - ostali občani sploh ne poznajo, pa čeprav gre za zelo zanimivo rekreacijsko točko. »Pot se začne pri gostilni Hribar, nato pa obiskovalce po njej usmerjajo postavljene table,« pravi Grkman. KS Duplica Problem s parkirišči se rešuje, zdaj pa se bodo lotili še onesnaženega zraka »Pomanjkanje parkirnih mest je naš najbolj znan, še zdaleč pa ne edini problem,« pravi Marjan Hrovat, predsednik KS Duplica. »Vsaj tako pereč problem sta namreč tudi hrup in močno onesnažen zrak, saj podjetje Piroliza, ki ta problem povzroča, svojega dima ne prečiščuje tako kot bi ga moralo, pa čeprav v njem sežigajo vse razen lesne biomase, za katero so dobili dovoljenje. Ker se kljub našim številnim pritožbam na državne institucije zadeve ne premaknejo z mrtve točke, čedalje bolj resno zamišljamo, da bi s tem problemom seznanili tudi evropske organe. Sedanje razmere so namreč nevzdržne,« je napovedal Hrovat in dodal, da bodo pred tem o razmerah seznanili tudi novo oblast in vse pristojne organe - z novim ministrom za okolje, prostor in energijo na čelu. »Če ne bo šlo drugače, si bomo prizadevali tudi za spremembo zakona, tako da Piroliza ne bo več uvrščena med manjše proizvajalce energije in da bodo zanjo veljale enake omejitve kot veljajo za večja tovrstna podjetja. Neuradna analiza dima, ki ga v zrak spušča Piroliza, je namreč pokazala, da je slednji strupen.« Med pridobitvami, ki so se jih lani najbolj razveselili, pa je Hrovat izpostavil dva projekta - urejanje dodatnih parkirišč in gradnjo parkirne hiše - od katerih pričakujejo da bosta kmalu dokončana in dolgoročno rešila njihove probleme s pomanjkanjem parkirišč. Poleg tega je med pomembnejšimi pridobitvami omenil tudi prenovo osnovne šole in ureditev njene okolice ter semafor na križišču Ljubljanske in Groharjeve ceste. S količino denarja, ki je bil v zadnjih letih namenjen za projekte v njihovi krajevni skupnosti, so na Duplici zadovoljni, ne pa tudi z denarjem, ki ga občina namenja za redno delovanje krajevnih skupnosti. »Zato smo občini predlagali spremembo načina financiranja krajevnih skupnosti, po katerem bi se denar med krajevne skupnosti delil glede na velikost in število prebivalcev. Na ta način bi krajevne skupnosti dobile več denarja in bi z njim lahko bolj svobodno razpolagale ter se lotevale tudi nekaterih finančno manj zahtevnih projektov,« poudarja Marjan Hrovat. KS Vranja Peč Štiri kilometre asfalta bi rešilo kup problemov »Razen asfaltiranja klanca na cesti proti Spodnjim Palovčam, drugih večjih investicij v naši krajevni skupnosti lani ni bilo, pa še ta asfaltni odsek je bil bistveno krajši kot nam je bilo prvotno obljubljeno. Namesto celotnega odseka v dolžini tristo metrov, so nam namreč asfaltirali samo 120 metrov klanca, pa čeprav smo krajani zanj prispevali pol milijona tolarjev in zbrali vsa potrebna soglasja. Zato se krajani počutimo opeharjene,« pravi Avgust Smešnjavec, predsednik KS Vranja Peč. »Med Vranjo Pečjo in Veliko Lasno smo poleg tega lani dobili še tri zaščitne ograje, država pa je končno začela z odpravo posledic hudournikov in rekonstrukcijo ceste na domžalsko stran. Ta projekt naj bi bil dokončan prihodnje leto.« Poleg neurejenih cest številni krajani pogrešajo tudi urejene dovoze do svojih hiš, pa tudi hudourniki jim vsako leto povzročijo veliko težav. »Gramoz nam uničuje travnike, voda in malomarni gozdarji pa ceste,« pravi Smešnjavec in dodaja, da bi večino njihovih problemov rešili štirje kilometri asfalta. Ostala infrastruktura je v KS Vranja Peč bolj ali manj urejena, izjema je le nekaj kmetij, ki so bolj oddaljene od vodovoda. Štirinajst gospodinjstev je še vedno priključenih na zasebni vodovod, vendar bi ga pa ob primernem dogovoru verjetno prepustili v upravljanje Komunalnemu podjetju Kamnik. Med problemi je predsednik krajevne skupnosti omenil še dotrajano šolsko poslopje podružnične osnovne šole Frana Albrehta, nov prostor pa bi za svoje delo potrebovala tudi krajevna skupnost, saj so dosedanjega odstopili šoli za izvajanje devetlet-ke. »Glede na to, da se v našo krajevno skupnost priseljuje vedno več mladih družin, bi bilo to šolo vsekakor smiselno obnoviti,« poudarja predsednik in dodaja, da so z učinkom dosedanjih samoprispevkov v krajevni skupnosti Vranja Peč zadovoljni, vendar pa novega verjetno ne bi podprli. »Po naših izkušnjah sodeč so samoprispevki izgubili svoj solidarnostni smisel, pa tudi sredstva so se v preteklosti porabljala preveč neenakomerno. Občinski upravi pa želim ob tej priložnosti sporočiti, da je v našo krajevno skupnost še vedno smiselno vlagati. »Če ne zaradi drugega že zato, ker krajani še vedno živimo v tesnem stiku z naravo in ker imamo tudi obiskovalcem kaj ponuditi. Tuji turisti so to že ugotovili, domači pa nedvomno še bodo. Zahvala za to gre predvsem Ivici Šubelj, ki skrbi za Budnarjevo hišo.« KS Kamnik - Zaprice Letošnja pridobitev bo internetna stran Ker je krajevna skupnost Kamnik - Zaprice v infrastrukturnem pogledu že precej dobro urejena, se po besedah predsednika Mirana Kocijančiča že pripravljajo na »preskok« na tiste naložbe, ki prav tako veliko prispevajo h kakovosti življenja, vendar jih na zunaj ni videti. »Ena takšnih je denimo internetna stran krajevne skupnosti, ki naj bi zaživela še letos. Slednja ne bo toliko namenjena promociji same krajevne skupnosti, saj posebnih znamenitosti niti nimamo, ampak predvsem povezovanju in informiranju krajanov. Uporabnikov interneta je med našimi krajani precej, zato v smiselnost te investicije ne dvomimo,« poudarja Kocijančič. Ker so Zaprice mestna krajevna skupnost, krajane najbolj moti kaotičen promet. »Prometna ureditev je namreč zelo neuravnotežena, saj so nekatere naše ulice popolnoma zaprte za promet, druge pa se v njem dobesedno dušijo. Čeprav na ta problem opozarjamo že zelo dolgo, ga sami ne moremo rešiti, zato smo želeli sodelovati vsaj pri pripravi prometne študije. Vendar se je občina odločila, da študijo pripravi brez našega sodelovanja, zato se bojimo, da študija ne bo uspela zadovoljivo rešiti naših prometnih težav. Tovrstni projekti se namreč pogosto končajo tako, da se nek problem samo odloži, ne pa tudi reši. Prometne rešitve, ki nam jih ponuja občina, pa so skrajno neuporabne. Med čedalje bolj številnimi semaforji se namreč ustvarjajo konvoji vozil, ki onemogočajo varno vključevanje v promet s stranskih ulic« Čeprav je samoprispevek dobrodošla pomoč za hitrejšo izvedbo večjih projektov, pa Kocijančič meni, da bi morala občina proračunska sredstva obračati bolj racionalno in da občinski proračun ne bi smel biti zbirka trenutnih potreb in prebliskov posameznih krajevnih skupnosti, ampak bi moral biti bolj strateško naravnan. »O občinski delitvi denarja pa menim, da občina preveč denarja namenja za »privatna« parkirišča v nekaterih KS. S proračunskim denarjem ne bi smeli graditi privatnih parkirišč, če pa bo to postalo redna praksa, potem bomo tudi v krajevni skupnosti Kamnik - Zaprice resno razmislili o podobni zahtevi. Nenazadnje pa bi bilo prav, da občina sofinancira tudi gradnjo parkirišč ob zasebnih stanovanjskih hišah.« KS Tuhinj Denarja za realizacijo vseh načrtov ne bo dovolj V krajevni skupnosti Tuhinj je predsednik Marjan Drolc za najpomembnejšo lanskoletno pridobitev ocenil dokončanje parkirišča in uvoza na pokopališče v Zgornjem Tuhinju. »Za letos pa imamo v načrtu dokončanje ceste v Črni vrh, začetek gradnje mrliške vežice, ureditev javne razsvetljave v Češnjicah, zamenjavo oken v domu krajevne skupnosti ter pripravo projektov in dokumentacije za javno razsvetljavo v Cirkušah. Ker so ti načrti precej obsežni, njihova realizacija po vsej verjetnosti ne bo stoodstotna, saj krajevna skupnost zanje nima dovolj sredstev, v občinskem proračunu pa za našo krajevno skupnost letos ni predvidenih nobenih investicij.« Perečih problemov tudi v krajevni skupnosti Tuhinj ne manjka. »Najbolj bi potrebovali pločnik ob regionalni cesti Kamnik - Loči-ca med Lazami in gostilno pod Kozjakom. Večina naselij je še vedno brez kanalizacije, občinske ceste so na številnih kritičnih odsekih še vedno brez zaščitnih ograj, pa tudi lastniška razmerja ob teh cestah še niso povsem urejena in so ponekod ceste še vedno zgrajene na zasebnih zemljiščih. Občina bo morala slej ko prej ugrizniti tudi v to kislo jabolko, pa čeprav to ne bo poceni,« opozarja Drolc. Z učinkom zadnjega samoprispevka so v krajevni skupnosti Tuhinj zadovoljni, saj je bilo z njim zgrajenega celo več kot so načrtovali. »Vseeno pa na novega težko računamo, saj v takšni obliki kot smo ga poznali doslej, ni več izvedljiv,« pravi Marjan Drolc. »Po drugi strani pa je tudi občina v svojem proračunu zelo omejena in bi z obstoječim denarjem težko naredila več. Morda bi lahko nekaj privarčevala samo z boljšimi razpisi in cenejšimi izvajalci. Sicer pa je pri investicijah na podeželju običajno še vedno tako, da se morajo krajani projekta lotiti sami, z lastnim delom in sredstvi, šele nato jim na pomoč priskoči občina. V mestnih KS pa takšnega pristopa ne poznajo več in to krajane na podeželju čedalje bolj moti. Še posebej zato, ker se na podeželje priseljuje čedalje več ljudi, ki so navajeni da jim probleme rešuje občina in jih niso pripravljeni sofinancirati. Dodaten problem pa je tudi uvrščanje investicij v občinski proračun. Ker se občinski svet sestavlja po političnem ključu, nekatere krajevne skupnosti ostanejo brez svetnikov in neposrednega vpliva na delitev sredstev iz občinskega proračuna. Zaradi političnih interesov pa lahko propadejo tudi projekti, ki so utemeljeni in predlagani s strani krajevnih skupnosti in občinskih strokovnih služb,« dodaja predsednik krajevne skupnosti Tuhinj. KS Šmarca Občinski svetniki krajevni skupnosti ne zagotavljajo večje količine denarja »Po tistem, ko smo pred štirimi leti dokončali gradnjo kanalizacijskega omrežja, se v krajevni skupnosti Šmarca posvečamo predvsem asfaltiranju in razsvetljavi ulic. Lani smo tako asfaltirali in razsvetlili tri ulice, uredili pa smo tudi pešpot od cerkve proti Duplici.« pravi Ivan Sekavčnik, predsednik KS Šmarca, in dodaja, da so h gradnji kanalizacije in urejanju ulic veliko sredstev prispevali tudi krajani sami. »Njihov prispevek je približno 30-odstoten kar je še toliko večji dosežek, ker nismo imeli samoprispevka, ampak smo ta denar zbrali na osnovi podpisanih pogodb. Iz občinskega denarja pa smo lani in predlani dobili 400 metrov pločnika ob sicer državni cesti Kamnik - Domžale, zaradi česar se je v naši vasi bistveno izboljšala prometna varnost.« Z letošnjimi investicijami je sprva zelo slabo kazalo, vendar je občina tik pred potrditvijo letošnjega proračuna za investicije v komunalno infrastrukturo vendarle namenila nekaj več denarja. »Zato smo s sredstvi, ki nam jih je za letos namenila občina, relativno zadovoljni, saj bomo lahko nadaljevali z urejanjem ulic, postaviti pa želimo še nekaj luči, za katere je napeljava že pripravljena. S sredstvi, ki jih je krajevna skupnost prihranila v preteklih letih pa želimo obnoviti otroško igrišče, preurediti kotlovnico, obnoviti sanitarije in zgraditi nov vhod v kulturno dvorano.« Sekavčnik seje odzval na izjave iz drugih krajevnih skupnosti, češ da so svetniki pogoj za večjo količino občinskega denarja. »KS Šmarca ima v občinskem svetu tri predstavnike, pa tudi v državnem zboru imamo svojega poslanca, vendar bomo z letošnjim denarjem komaj nadaljevali z že začetimi investicijami. Povsem pa se strinjamo s svetniki, ki se zavzemajo, da se začete investicije izpeljejo do konca in šele nato začnejo nove. Poleg tega pa se moramo zavedati, da se v občinski proračun samo iz Šmarce na leto (brez tistega, kar vanj prispevajo podjetniki in obrtniki) nateče najmanj 130 milijonov tolarjev, odkar je dokončana kanalizacija pa dobimo nazaj kakšnih dvajset.« V prihodnjih letih naj bi Šmarca v okolici Menine dobila novo poslovno - obrtno cono, ob njej pa naj bi zraslo tudi nekaj stanovanjskih objektov. »Tej gradnji v prid govori tudi število podjetnikov in obrtnikov - slednjih je v Šmarci že več kot petdeset,« pravi Sekavčnik. Drugi večji poseg v prostor pa bo v Šmarci urejanje rekreacijske poti ob Kamniški Bistrici, vendar ta projekt zaenkrat še bolj ali manj miruje, saj so zemljišča, po katerih naj bi pot potekala trenutno še v zasebni lasti. ZORAN JEREB Popravek V prejšnji številki Kamniškega občana sem ob predstavitvi lanskoletnega dogajanja v naših krajevnih skupnostih napačno razumel eno izmed izjav predsednika KS Kamnik - Perovo. Franc - Aco Pivk je v najinem pogovoru izrazil nezadovoljstvo z delom kamniške občinske uprave, ne pa tudi občinskega sveta. Z njegovim delom je, kot pravi, zadovoljen. Za napačno razumevanje njegove izjave se vsem prizadetim iskreno opravičujem. ZORAN JEREB Rezbarska dela Mirka Mrčele i Budnarci V Budnarjevi muzejski hiši v Zgornjih Palovčah so ob slovenskem kulturnem prazniku, 8. februarja, odprli razstavo rezbarskih del Mirka Mrčele iz Kamnika, kamor se je iz rodnega Splita preselil leta 1959. Razstava je na ogled do 6. marca. l upraviteljica Budnarjeve muzejske hiše Iva Šubelj Kramar je predstavila avtorja razstavljenih Sel, učenci OŠ Vranja Peč pa so izvedli prisrčen program. Mirko in njegova žena Marjana, ki je prav tako upokojena prosvetna delavka, pravita, tla ni slučaj, da Mirko razstavlja v Palovčah. Svoj prosti čas namreč že dalj časa preživljata v hišici na Vranji Peči. Imata dobre izkušnje z okoljem, saj so ju domačini lepo sprejeli, kar se je izkazalo tudi z množično udeležbo odprtja razstave. Med množico sta se zakonca Mrčela še posebej razveselila prijateljev: Damjana Berganta, zakoncev Berlec z Vrhpolja, zakoncev Zabrič iz Šmarce, Mirkovih nekdanjih učencev in še mnogih, ki imajo radi kulturo in so se kljub mrazu odzvali povabilu. Mirko Mrčela je svoje poklicno življenje posvetil športu, vseskozi je poučeval telesno vzgojo v Kamniku. Leta 19H9 je prejel republiško zlato Bloudkovo pri- znanje za prizadevno delo v pro-sveti. Nikoli pa ni prenehal sanjati o oblikovanju lesa, ki ga ježe kot otrok vzljubil, zbiral in nosil domov, kot tudi ne o svoji rojstni vasi. Bili so časi, ko si je ob rezbarjenju tolažil dušo, ob težavah in problemih se je spoprijel z dletom. Svoja razmišljanja je utopil v les, kot tudi svojo mla- čel ukvarjati z naivno umetnostjo in simboliko, pozneje tudi z realizmom. Nastajali so drobni obeski, reliefi in skulpture. Z vsakim vsekom v les je spoznaval nove zakonitosti materiala, za katerega sam pravi, da ga ne bo nikoli v popolnosti razumel. Les ga posluša, ker ga Mirko spoštuje. Drug drugemu šepetata pe- Svole sanje in ljubezen do lesa je Kamničan Mirko Mrčela (na fotograitji v sredini) postavil na ogled v Budnarjevi muzejski hiši. Njegove lesoreze in čudovite skulpture sta si ob odprtju razstave z zanimanjem ogledala tudi Janez Majcenovič in priznani rezbar Marjan Vodnik i/, Domžal (na levi), ki se že vrsto let /, vso zavzetostjo uspešno posveča tej zvrsti umetnosti, zato sta si imela z Mirkom veliko povedati. VEČER KAMNIŠKE POEZIJE Člani kulturno-prosvetnega društva Šmarca smo ob slovenskem kulturnem prazniku pripravili večer poezije kamniških pesnikov. Izbrali smo pesmi Jurija Japlja iz 18. stol., Radivoja Peterlina-Pet-ruške, Frana Albrehta, Antona Medveda, Rudolfa Maistra-Vojano-va s prehoda iz 19. v 20. stol. Središče recitala je bila poezija Franceta Balantiča. Iz sodobnega časa pa smo predstavili pesmi Sreča Zajca in Nine Osredkar. Prav za to priložnost smo sestavili zbor deklet, ki so pod vodstvom Roka Rakarja zapele nekaj narodnih pesmi. V ozadju so se na platnu vrstile slike Kamnika z njegovimi znamenitostmi. Tudi z instrumentalnimi skladbami smo popestrili večer. Nastopili so mladi in nadarjeni glasbeniki: Ema Zabrič na oboi, Nina Reš-čič na flavti in Urban Brnot na violini. Večer sicer ni zajel vseh kamniških pesniških ustvarjalcev, z govorjeno besedo, pesmijo in glasbo pa je, menimo, dostojno zaznamoval kulturni dan. TINA TONIN dost in življenje. Vtisi razstave Ivana Meštroviča so mu prebudili spon line na Split, pognali kri po žilah in nove želje po rezbarjenju. Mirkova ustvarjalnost je spregovorila močneje. Zapolnjevala je prosti čas, ki ga je ponudila Upokojitev, Najprej se je pri- sem o življenju. Kaj ni to čudovito sporočilo? Razstava je odprta do 6. marca, ob nedeljah od I i ure do mraka, za skupine pa kadarkoli po dogovoru, tel.: 01/831 20 62 in 041/5)5-580. VERA MEJAČ OTROCI OTROKOM ZA »DROBIŽ« SVETA Učenci 7.b razreda devetletke Osnovne šole Frana Albrehta smo na soli organizirali humanitarno akcijo /a pomoč otrokom, /rtv. trn cuna-inija. /hirali smo kovance in zbrali I 5.500 tolarjev. V okviru I Inieefa bo denar odpotoval v prizadete dele Azije. S leni denarjem smo pomagali, da se nekaterim ljudem omogoči dokaj normalno življenje. (»skrbeli jih bodo s čisto pitno vodo, ustreznimi sanitarijami, hrano, zdravili in oblačili. LEKARNA KAMNIK naSUTNI 7 v središču Kamnika, LKKARNA KAMNIK le nekaj korakov pd soseske Mali grad in Spara Na najlepši ulici starega dela Kamnika, le nekaj korakov od novozgrajene soseske Mali grad in Supermarketa Spar vas pričakuje prijetno urejena Lekarna Kamnik, ki deluje v sklopu Mestnih lekarn, poznanih po dobri in raznovrstni založe-nosli let prijaznem nasvetu. Poleg vseh vrst zdravil, ki so na slovenskem tržišču, najdete v Lekarni Kamnik na Šutni prav vse, kar potrebujete za ohranitev vašega zdravja - pomožna zdravilna sredstva, medicinsko-tehnične pripomočke (za diabetične bolnike, inkontinenčne bolnike), vitaminsko-mineralne pripravke za dopolnilo prehrane v teh dneh, ko nas pesti zmanjšana odpornost organizma, kozmetiko za nego obraza in telesa ... Poskrbite za svoje zdravje in nas oMMe ■ HONDA Sih san| Dodajamo še nekaj komentarjev naših sošolcev o akciji. Kako, da ste se odločili za zbiranje denarja? Aljaž: 1 Inieefovo vabilo za zbiranje kovancev nas je pritegnilo in z veseljem smo pomagali. Maruša. Ta akcija nam je pomagala tudi kot razredu, hkrati pa nam omogočila boljše medsebojne odnose. Matic: Pri tej akciji smo prispevali denar tudi sami in se odpovedali majhnim stvarem (sladkarije), kar nam ni škodovalo. Kako so izgledale ure zbiranja kovancev'/' Neža: Med vsakim glavnim odmorom smo odšli v pisarno pedagogi nje Darje Bevc, kamor so prihajali predstavniki različnih razredov in prinašali kovance. Matija: Ko je učenec prinesel denar, smo ga stehtali in zapisali njegovo težo. Kako pa ste denar na koncu prešteli? Tjaša Ro.:Naredili smo K) različnih kupčkov, na katerih so bile različne vsote denarja Potem smo to prešteli in zapisali. Kam ste odnesli denar? Luka: Na banko, kjer bodo denar spremenili v cvre. Tjaša Kc.: Na banki bodo denar odposlali (Jnicefu. Pripravile: Tjaša Podjed, Maruša Dovič, Neža Jamnik, Tjaša Romšak, Tjaša Repič O OTROŠKIH PARLAMENTIH Otroški parlamenti so se v Sloveniji razvili kot oblika participacije mladih. 12.člen Konvencije o otrokovih pravicah pravi: Države pogodbenice jamčijo otroku, ki je sposoben izoblikovati lastna mnenja, pravico do svobodnega izražanja le-teh v vseh zadevah v zvezi z njim, o tehtnosti izraženih mnenj pa se presoja v skladu z otrokovo starostjo in zrelostjo. Vsi, ki sprejemajo odločitve na vseh ravneh odločanja, so imeli možnost spoznati mnenja in predloge mladih na temo Mladi in Evropa ter jih pri svojem delu v največji možni meri tudi upoštevati. Zasedanje 15.nacionalnega otroškega parlamenta je bilo v ponedeljek, 14. februarja, v veliki dvorani Državnega zbora RS v Ljubljani. 15. NACIONALNI OTROŠKI PARLAMENT (NOP) Na 15.nacionalnem otroškem parlamentu so se mlade parlamentarke in parlamentarci pogovarjali o temi Mladi in Evropa. Predstavili so mnenja, stališča in kovane v skupinah, ter k razpravi povabili goste. NOP se je udeležilo 90 mladih parlamentarcev iz vseh slovenskih regij, njihovi mentorji, predsednik ZPMS Franc Hočevar s sodelavci, predsednik Državnega zbora RS g. Cukjati, varuh človekovih pravic Matjaž Han-žek, predstavniki Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve, Ministrstva za zdravje, minister za šolstvo Milan Zver s sodelavci, poslanka Državnega zbora RS ga. Alenka Lavtižar Bebler, poslanki Evropskega parlamenta, Jernej Dirnbek iz Urada RS za mladino in vodja Predstavništva evropske komisije v Sloveniji g. Ervvan Fouere. Razprava je bila na trenutke zelo burna, še posebej, ko so izpostavili aktualni italijanski film Srce v breznu, sistem štipendiranja in sistem izbiranja ter volitve delovnega predsedstva otroških parlamentov. Do izraza so prišli tudi lokalni problemi, kot je povečan promet v Pomurju. Izrazili so kritiko na majhno udeležbo poslancev in predstav- Sodelovanje na nacionalnem otroškem parlamentu je priložnost za sklepanje novih znanstev z mladimi i/ vse Sloveniji. Na fotografiji (z leve): Kamničanki Anja Drnovšek in Špela Pertič z Laro i/ Grosupljega. predloge, ki so jih oblikovali na šolskih, občinskih in regijskih otroških parlamentih. V prvem delu so udeleženci razpravljali v delovnih skupinah: položaj otrok v Evropi, državljanstvo, demokracija, nestrpnosti, diskriminacija, globalizaci-ja, vojna in mir, revščina ter izobraževanje. V drugem, plenarnem delu, so mladi predstavili predloge, obli- nikov ministrstev in na odhajanje gostov brez opravičila oziroma pojasnila. Mladi parlamentarci so izbrali tudi temo za naslednji, 16.NOP, Tabuji - prepovedane stvari. Občino Kamnik sta na nacionalnem otroškem parlamentu zastopali Anja Omovšek in Špela Perčič iz OŠ Frana Albrehta. Zbrala: Tina PLAHUTNIK 1:0 Sem gledališko razgledan? Da, bi rekel, no ja ali pa ne, no saj ne vem! Nisem, priznam! To sem si lahko rekel po ogledu predstave 1:() skupine Fieo balet in menim, da nisem bil edini. So namreč zvrsti gledališkega uprizarjanja, ki so nam všeč in druge, ki nam niso. Najhuje pa je, ker včasih pač enostavno ne vemo zakaj nam niso všeč. Tu pa nastopi Fieo balet. Velika večina ljudi, naših obiskovalcev in nenazadnje jaz sam, namreč lahko rečemo marsikakšno besedo o do ločeni predstavi, ponavadi komediji. Primerjamo igralce, zgodbo, zaplete, bentimo nad šalami, ki smo jih že zasledili in režijskimi prijemi, ki si jim že celo upamo reči kliše. To sploh ni slabo. To namreč pomeni, da smo videli že kar nekaj predstav, kar pomeni da jih lahko primerjamo in izoblikujemo lastno mnenje o njih. Postanemo tako rekoč izvedenci naprimer za komedije, s tem dosežemo neko veljavo pri sogo vornikih in se zraven prekleto dobro počutimo. Nekega dne pa nanese, da si ogledamo plesno predstavo s podajanjem zgodbe skozi izrazni ples. No, pa imamo problem. Kaj pa lahko rečemo o taki predstavi: »Veste, ples me sicer ne zanima, je bila pa zelo barvita predstava z dodelano koreografijo« Nato pa molk in sprememba teme-. Če ste med temi, vam priporočam ogled predstave kot je 1:(). Gre za plesno predstavo, ki približa pojem izraznega plesa ne skozi plesno abstrakcijo določenega dogodka, ampak to naredi z neposrednim pristopom, kar pomeni, da boste vsak trenutek vedeli, kaj vam skozi ples prikazujejo. Pa ne samo to, opisovanje dogodkov skozi ples vam celo zavijejo v smeha polne koreografije, tako da vas kljub temu, da plesa že pregovorno ne marate, privijejo na sedež, Mogoče se boste po ogledu te predstave vprašali kaj zamujate Zelo možno je, da si boste po ogledu te predstave ogledali še kakšno te zvrsti. Potem pa se bomo lahko pogovarjali tudi o plesnih predstavah in to z razlogom. če vas mika spoznati to zvrst gledališkega uprizarjanja, začnite z I:() za Priden možic ROK KOSEC www.hondaambroz.com CAB ■ LINE AMBROŽ d.o.o., PreSernom 12, Radomlje, tel. 01/722 75 34 KD V eni od novih poslovalnic Finančne točke se boste počutili kot doma ... ... ker je pri vas doma! FINANČNA PA TOČKAr W www.financna-tocka.si pristop k večini slovenskih vzajemnih skladov brezplačni dostop do novic Financ in Kapitala osebni portfelj z davčnim kalkulatorjem 2005 Iz torbe Krištofovega Pepeta II. ETA je udarila v Madridu... Tfar ni mogoče verjeti, da Jl\so res uporni španski Baski posegli v našo že itak hirajočo kamniško industrijo. Cesar nam niso spravili na poden in polastninili novodobni kapitalisti, sedaj [poskušajo pripadniki ETE. Šef naše še predvojne tovarne za konzerviranje kumaric in kuhanje zenfa ETE je namreč najavil, da bo moral zaradi Baskov in njihove revolucionarne združbe spremeniti ime v Natureta. Trenutno najboljša slovenska igralka Štefanija skupaj s svojo vnukinjo že to novico vesoljnemu svetu oznanja po televiziji. Ali ne bi bilo bolje, če bi Etin šef Lojze to pred več kot osmimi desetletji, v tridesetih letih prejšnjega stoletja, nastalo ime kamniške živilske tovarne in pojem za kakovost, zaščitil pred mednarodnim sodiščem in zahteval tudi povračilo že storjene škode. Baski so pod tem imenom začeli rovariti šele v poznih šestdesetih letih, petdeset let kasneje. Kako lepo bi se potem danes bralo, kar piše te dni v vseh časopisih: ETA je udarila (s kumaricami, ne z bombami) v Madridu... Odpreti ali ne odpreti Šut-no. to je zdaj vprašanje, ki občinarjem še vedno ne da spati, muči pa tudi tiste redke štacunarje in birte, ki še vztrajajo in svojih lokalov še niso zaprli. Celo enemu od dveh zlatarjev je že vsega dosti in te dni poka kufre ter se seli pod Mali grad. Zdi se, da soobčinarji z dvomesečnim odprtjem Šutne konec lanskega leta, ko so gradili usnjarski most, kot pravijo šutenski trgovci in bifedžije, dokazali, da bi enosmerni promet, seveda brez tovornjakov in traktorjev, zadovoljil tako trgovski interes kot staroselce. A glej ga šmenta, zdaj so krive kocke, ali kaldrma, kot pravijo naši nekdanji južni bratje. Za njihovo zamenjavo z asfaltom jut občinarfi nimajo sol-dov. Za vsak slučaj imajo v žepu še slavno prometno študijo, s katero že nekaj časa odganjajo nadležne šuten-ske »komarje«, kipa je od nikoder ni. Tako se zgodba o jari kači in steklem polžu nadaljuje, slavna Šutna pa čedalje bolj postaja ulica strahov, kamor si upajo le še starinarji ob sobotah dopoldne... \T a genialno idejo, kako po-1 Y večati promet na veliko-planinskih zajlah. so te dni prišli šefi Zaklada narave. V dneh pred Valentinovim so na Internetu na veliko reklamirali, da bo velik popust pri kartah dobil vsak parček, ki se bo javno kušnil pred blagajno na spodnji po-staji. To je ideja, ki jo bodo morali patentirati in bo uporabna za vse smučarske centre v Sloveniji, ki bi prišli v situacijo pred stečajem. Menda so si izvirni posamezniki za kušvanje omislili kar neko dežurno mladenko, kije bila za popust na voljo sleherniku, ki je želel priti do Odgovor na članek »Krajevne skupnosti so za uvedbo novega samoprispevka, KS Kamniška bistrica - Calcit ne prinaša samo hrupa in prahu«, objavljen v kamniškem občanu z dne 27. I. 2005, na strani 2 V tem članku je objavljena izjava predsednika KS Kamniška Bistrica g. Zdravka Bodlaja. kjer navaja, da se je stanje na področju onesnaževanja in hrupa s strani Calcita že bistveno izboljšalo. Nadalje navaja, da je sodelovanje med krajani in podjetjem korektno, da navsezadnje daje podjetje delo skoraj polovici zaposlenim kar v treh krajevnih skupnostih, da pomaga z nasipnim in ostalim materialom, s finančnimi prispevki pomaga staršem pri izvedbi šole v naravi za učence osnovne šole in z donatorskimi sredshi sodeluje pri mnogih prireditvah in projektih, zato ga predsednik krajevne skupnosti pohvali. Sprašujemo se, zakaj je predsednik krajevne skupnosti podal takšne izjave v javnosti oziroma v čigavem interesu in imenu je podal izjave, da se je stanje na področju onesnaževanja in hrupa bistveno izboljšalo ( ali je to njegovo osebno prepričanje?), saj glede na dejansko stanje prav gotovo ne zastopa interesov vseh krajanov. Izjava o bistvenem izboljšanju stanja na področju onesnaževanja in povzročanja prekomernega hrupa s strani podjetja so čista laž in pomenijo zavestno zavajanje javnosti, predvsem pa grobo izničenje vseh prizadevanj posebnega odbora za reševanje problematike onesnaževanja okolja pri KS Kamniška Bistrica, ki si intenzivno prizadeva za dejansko sanacijo vseh negativnih učinkov delovanja podjetja na okolje. S svojimi izjavami nedvomno jasno kaže dvoličnost v odnosu do krajanov, saj je na eni strani v začetku podprl prizadevanja prizadetih krajanov in članov odbora, ki so pripravili predlog ukrepov za izboljšanje stanja na tem področju, nato pa enostransko, brez. preverjanja izpolnih'e zahtev, ki so bile podane podjetju, ugotavlja, da se je stanje bistveno izboljšalo. Od kod mu takšne ugotovitve, saj je nesporno vsem jasno, da se stanje v ničemer ni spremenilo, celo obratno, zaradi suhega vremena se je stanje kvečjemu poslabšalo. Podjetje namreč tudi ni ugodilo nobeni zahtevi, kar bi predsednik KS lahko sam videl, če bi si ogledal stanje na kraju ali pa pri odboru preveril dejansko stanje. Upravičeno se sprašujemo, kaj je v ozadju takšnih izjav. Odločno nasprotujemo takšnemu načinu prikrivanja dejstev v javnosti. Ker je bilo dejanje predsednika KS v očitnem nasprotju s prizadevanji odbora oziroma pomeni degradacijo dela odbora, je bilo predlagano svetu KS, da omenjeni odbor ukine. Prizadeti krajani pa bodo v nadaljevanju v obliki civilne iniciative najprej zbrali podporo krajanov in nato nadaljevali aktivnosti brez sodelovanja vodstva KS, saj gre za vprašanja, ki jih ni moč odpraviti zgolj z izjavo o tem, da se je stanje bistveno izboljšalo. Ponovno pa je potrebno poudariti, da je predsednik KS oseba, ki mora zastopati interese vseh krajanov in ne more nastopati v javnosti z enostranskimi izjavami, ki so zavajajoče, ki so očitno le nekomu v prid, ki ne izkazujejo resničnega stanja in upravičeno vzbujajo dvom o verodostojnosti tistega, kijih je dal v javnost. Takšnega predsednika, ki se ni pripravljen odkrito soočiti s problemi krajanov, si ne želimo in si ga ne zaslužimo. V imenu odbora Robert Čimžar cenejše karte za dričanje po roru, Tiha dolina /)a res tiho itak čaka boljših časov. Bravo, zakladniki...! T\an po svečnicije v mojo U torbo priromalo pismo iz Stranj, v katerem pisec med drugim pravi: »Veliko raziščeš. Nisi pa se še podal v prelepo stranjsko faro, kje smo pred pol leta dobili novega fajmoštra, ki je faro obrnil okoli za 99%«. Nato našteva značilnosti nove župnijske komande, od smučarske rekreacije na Veliki planini in Krvavcu do mrzle cerkve in podobno. Ja, kaj naj rečem, Stranjani pa res niso nikoli zadovoljni. Boga naj zahvalijo, da jim njihov dušni pastir daje lep zgled, kako je treba utrjevali tudi svoje telo, da si potem sposoben za naporno delo. Hvaležni bi mu morali biti tudi za prihranek na kurjavi in odpravo nedeljskega dremanja v (pretopil) hiši Gospodovih. lihToreče sanje te dni prega-IrJL njajo našega samostojnega raziskovalca, ki vsepovsod vidi strahove iz nekdanjih »svinčenih časov«, od upokojenskih društev, nadzornih svetov, kamor kot penzionist ne more, pa do uredništev, ki mu ne objavljajo njegovih umotvorov. Po njegovem bi bilo treba vse to »polustrirati«. iz /protesta se je javno odrekel celo upokojenskega glasila. Morda pa bi bilo prav, če bi razmislil tudi o vrnitvi svoje diplome, ki jo je dobil v svinčenih časih... li/f orda še ne veste, da ima-1VJL mo v Kamniku in to v ne-jx>sredni bližini občine tudi toples bar. Stalni gostje pravijo, da je takrat, kadar streže vroča kelnarca tako nabit, da se niti vrat ne da odpreti, zato so /priporočljive vnaprejšnje rezervacije tudi stojišč za šankom. Morda f>a bi /podobne strežajke in plesalke prinesle kaj več življenja tudi na Šutno, kjer je na voljo dovolj /praznih lokalov... Pristojni občinarjiso na pobudo svetnika Pod-skalarja, naj bi nekdanjo mesarsko brv, ki čaka boljših dni na komunalni depo-niji, v skladu z družbeno plansko dokumentacijo po-ložili preko Nevljice pri kopališču, odgovorili, da je neprimerna, ker je predolga. Sedaj pa iščejo primerno lokacijo, kje bi ob številnih mostovih našli še kak prostor nad Bistrico. Kaj pa, če bi jo prežagali, pa bi imeli dve primerni za preko Nevljice... r'reba je reči, da je, kar se vlaganja proračunskih amandmajev tiče, najbolj prebrisan desusov občinski mož, nekdanji prvi mož Šmartna Tone. Najprej na-trese deset amandmajev, od katerih pa pri glasovanju kar po vrsti odstopa. Svetniški kolegi so nad to gesto tako navdušeni, da mu na koncu v zaletu mirno potrdijo zadnja dva amandmaja, ki jih slučajno ne umakne. Bravo Ione, še nekaj takih /potez, pa bo tudi gledališče pod Ko-stavsko planino postalo znano daleč po strnem, ne samo tuhinjskem svetu... Krištofov Pepe II. Ni vse v odlikovanjih Vprašanje šolskim ravnateljem: Ali bi popadale krone z glav, če bi šolarji pod nadzorom učiteljev občasno počistili smeti, ki jih natrosijo okrog šolskih objektov, poteh in bližnjih zelenih površinah? To in še marsikaj drugega (koloradski hrošč, mladinske delovne brigade, itd.) smo v mojih šolskih letih že počeli - in ostali živi in zdravi. Na župana pa apeliram, da se občasno peš poda in si ogleda okolico omenjenih objektov, npr. OŠ Frana Albrehta in bližnji travnik ob poti proti Knjižnici Kamnik, OŠ Toma Brejca in površine okrog nekdanje Metalke, pa tudi ob Ljubljanski cesti s pogledom na obcestne površine s poudarkom na okolico trgovine Noč in dan, ki jo sicer občasno čistimo kar mimoidoči. Ni vse v ENTENTE FLORALE! IVO GAŠPERIČ Panoramska karta občine Kamnik za boljšo turistično ponudbo, ali res? Kamniško sedlo je navedeno v mnogih virih : vir: - Pl. karta Grintovci 1:25.000 Kamn. sedlo - Jermanova vrata 1884 m Kamn. sedlo - koča 1864 m - Planinski vodnik - zadnja izdaja I. 2004 koča 1864 m - Državna topogr. karta RS 1998 Kamn. sedlo - Jerm.vrata 1876 m - Grintovci južni pristopi - Sidarta Kamn.s edlo 1884 m Panoramska karta v Kamniku pa kaže 1903 m ! Napaka? Nevednost? Malomarnost? Tekst in slika Štefan Verovšek SDS PROTI PODRAŽITVAM VRTCA, VISOKIM KAZNIM IN ZA NOVE VIZIJE TURIZMA V KAMNIKU Proti podražitvam vrtca Na zadnji seji Občinskega sveta Kamnik, ki je bila v sredo, 16. februarja, je bil obravnavan tudi predlog Sklepa o določitvi nove cene programov za predšolsko vzgojo v VVZ Antona Medveda. Kljub temu, da sta Odbor za družbene dejavnosti in Odbor za proračun in gospodarjenje z občinskim premoženjem, podala pozitivno mnenje k določitvi nove cene, ki naj bi bila s 1. marcem višja za 4 %, so svetniki SDS glasovali proti podražitvam. V Slovenski demokratski stranki smo kljub ugodnemu poročilu Računskega sodišča mnenja, da predlagana podražitev varstva otrok v kamniških vrtcih ni sprejemljiva, saj je prevladalo mnenje, da se morajo poiskati notranje rezerve. Do take odločitve smo prišli po pregledu postavk stroškov materiala in storitev, I/, njih je razvidno, da so nekatere postavke previsoke. Za primer bi navedli postavke povračila delavcem za dnevnice in kilometrino, ki na letni ravni znaša kar 3.140.000 SIT, kljub temu, da imajo vrtci v uporabi tri službena vozila. Nikakor se ne moremo strinjati, da bi previsoki stroški zopet padli na ramena staršev. Vodstvu VVZ Antona Medveda pa predlagamo, da čimprej pristopi k racionalizaciji stroškov, ki ne bodo vplivali na kvalitetno varstvo Kamniških otrok, s sirani svetnika sds Antona Hočevarja je prišla tudi pobuda, da bi program eicibanovih uric v celoti plačala Občina Kamnik. Naziv stroška letna raven v SIT mesečna raven v SIT stroški telekomunikacije in Interneta povračila delavcem (kilometrina, dnevnice) stroški odvoza smeti 2.828.000 VI 10,000 2.755.000 235.667 261.667 229.5K.5 stroški čiščenja stroški čistil in pripomočkov 1 3.839.000 3.750.000 1.153250 312.500 Do sedaj Občina Kamnik subvencionira 70% cene programa eicibanovih uric. V kolikor bi Občina Kamnik v celoti subvencionirala izvajanje programa eicibanovih uric za vseh I 18 otrok, ki so ta čas vključeni v cici-banove urice, bi bil občinski proračun obremenjen za dodatnih. 1.600.000 SIT. S tem, ko bi občina subvencionirala program izvajanja eicibanovih uric v celoti, bi v večji meri prispevala tudi za Otroke, ki ne hodijo v vrtec in tako ne koristijo javnih sredstev za predšolsko vzgojo Prav tako so vsi svetniki SDS podprli spremembo Pravilnika o dodeljevanju pomoči študentom in dijakom. S to spremembo so /a upravičence navedeni tudi dijaki, ki bivajo v domovih, z možnostjo sofinanciranja študija, in so na ta način izenačeni s študenti. Previsoke kazni za nepravilno parkiranje Na seji občinskega sveta se je obravnaval odlok o ureditvi cestnega prometa in prometni ureditvi javnih površin na območju občine Kamnik v prvi obravnavi. V predlogu odloka je upoštevana nova zakonodaja: Zakon o var- nosti cestnega prometa in Zakon o prekrških, ki se uporabljala že od 1. januarja 2005 dalje; usklajene so tudi višine denarnih kazni oziroma glob za nepravilno parkiranje in ustavljanje vozil. Po predlaganem odloku v prvem branju se po II. členu kaznuje voznik, ki je nepravilno parkiral oziroma ustavil, z globo .30.000 SIT. Zaradi izredno viso ke predpisane globe 30.000 Sil, ki je po oceni svetnikov sds previsoka, se občinsko upravo poziva, da v čim krajšem možnem času prouči vse možnosti in uredi zadostno število urejenih parkirnih mesl. V Slovenski demokratski stranki smo mnenja, da se mora občanom najprej zagoloviti zadostno število urejenih parkirnih mest mi jim iako omogočiti, da ne parkirajo vozil tam, kjer ni dovoljeno, Svetniki SDS so izpostavili tudi problem parkiranja vozil v strogem centru mesta, ki je, kljub nadzoru pristojne občin ske službe, vedno polno nepravilno parkiranih vozil. Nove vizije turizma v Kamniku Mnenje Slovenske dcmokral-ske stranke in svetnikov sds je. da je na področje turizma in podjetništva v občini Kamnik potrebno uvesti sveže ideje in nove vizije, ki bodo zagotavljale, da bo mesto Kamnik in njena širša okolica, lahko v večji meri živela od turizma, kot ene perspektivnejših gospodarskih panog. S tem, ko hi se na podočju turizma uvedle sveže nove ideje, hi se na ta način dopustila tudi možnost /a odpiranje novih delovnih mest, ki so v občini Kani nik še kako potrebna. Vsekakor bi bilo potrebno imeli izdelan konkretni program, kako v nics-to Kamnik pripeljali čim veeje število turistov in jim omogoči ti prijetno dopustovanje v naši občini. Danes pa žal velikokrat v našem mestu vidimo turiste, ki dobesedno tavajo in sami raziskujejo mesto Kamnik. Zaradi nezavidljivega in lic nutno neperspektivnega stanja na področju turizma in podjetništva v občini Kamnik svetniki SDS niso dali soglasja k imenovanju g. Mirana Jereba za direktorja Agencije za razvoj turizma in podjetništva v občini Kamnik, ki je bil na tem položaju že dva mandata. Svetniki SDS od Agen cije za turizem pričakujejo izerp no poročilo o njenem delovanju v predhodnem obdobju. Da bi se stanje na področju lu rizma in podjetništva bistveno izboljšalo, je potrebno na mesto direktorja Agencije za razvoj turizma in podjetništva pridobili (s širše objavljenim javnim raz pisoni) osebo, ki ho imela za lo pripravljen svež program z vizi jo razvoja turizma in podjetništva v občini Kamnik. odbor za informiranje in medije SDS Kamnik predsednik odbora: Robln MAINIK Kamniški OBČAN IZ DRUŠTEV IN STRANK 24. februarja 2005 7 Znan nov občinski odbor NSi Kamnik Člani in članice Nove Slovenije v občini Kamnik so se zbrali v petek, 18. februarja, na občnem zboru z namenom, da izvolijo nov občinski odbor za naslednja štiri leta. S svojim obiskom sta člane počastila tudi dižavnoz.borska poslanka Mojca Kutler Dolinar in tajnik mest ne ga odbora NSi Ljubljana Aleš Rus. Dosedanjemu občinskemu odboru seje štiriletni mandat iztekel, Zato je bilo potrebno, skladno s Sin In lom NSi, izvoliti nov občinski odbor, ki bo svoje delo opravljal nadaljnja štiri leta. V uvodu se je dosedanji predsednik Janez Leskovec zahvalil vsem članom in članicam, ki so na kakršenkoli način sodelovali pri delu Nove Slovenije in hkrati izrazil željo po nadaljevanju tega dela tudi v prihodnje. STROJNI KROŽEK PŠATA- BISTRICA Novo izvoljeni člani in članice občinskega odbora Nove Slovenije Kamnik so: Janez Leskovec, Matej Tonin, Marjeta Humar, Vilko Dobovšek, Primož. Štele, Cecilija Plevel, Janez Stražar, Ivo Sekavčnik in Tone Štele. Novo izvoljeni člani se bodo predvidoma prihodnji teden zbrali na svoji prvi konstitutivni seji, na kateri bodo izvolili predsednika, tajnika in blagajnika. Po opravljenih volitvah so imeli udeleženci zbora priložnost pogovora z Mojco Kucler Dolinar. Kuclarjeva, predsednica Odbora za notranjo politiko v Državnem zboru, je najprej predstavila aktualne razmere na področju notranje politike, nato pa odgovarjala na posamezna vprašanja udeležencev zbora. Več na www.nsi-kamnik.nel 00 NSi Kamnik STROKOVNI POJMI IN KAKO SO OPISANE NOVOSTI IDEJA je ustvarjalna zamisel, ki je nova in predstavlja zmožnost koristne uporabnosti in izvedljivosti. V svetu se uporablja izraz NOVOSTI za vse nove ideje, ki predstavljajo možnosti za nove izdelke, tehnologije in storitve z boljšimi vsestranskimi učinki. INVENCIJA je teoretično in strokovno izvedena novost, ki pomeni ustvarjalno izboljšanje obstoječega stanje, ne prinaša pa še koristi in ekonomskih učinkov. INOVACIJA je v praksi izvedena invencija, ki prinaša lastniku in okolju koristi in dobiček. Nezaščitene oblike novosti so: IDEJE, TEHNIČNO TEHNOLOŠKE IZBOLJŠAVE , PRENOS ZNANJA IN IZKUŠENJ -KNOW HOW. Zaščitene oblike industrijske lastnine so: PATENTI, MODELI IN VZORCI, BLAGOVNE IN STORITVENE ZNAMKE , OZNAČBE POREKLA BLAGA. Zaščitene oblike intelektualne lastnine so: - AVTORSKA DELA: govorjena, pisana,glasbena, dramska, fotografska in filmska,likovna, arhitekturna, kartografska dela, dela uporabne umetnosti in industrijskega oblikovanja, predstavitve znanstvene, izobraževalne ali tehnično tehnološke narave; - SORODNE PRAVICE: pravice izvajalcev, proizvajalcev fonogramov, filmskih produkcij, radijskih in televizijskih organizacij, pravice založnikov. Industrijsko lastnino lahko lastniki zaščitijo na Uradu RS za intelektualno lastnino, Kotnikova 6,1001 Ljubljana p.p. 206, telefon 01 478 31 00, telefaksa 01 478 31 11 in 300 62 90. Tam prejmete predpisane obrazce, navodila, spisek patentnih zastopnikov, ki pomagajo pri pripravi zaščite doma in v tujini in cenike storitev. Intelektualno lastnino lahko lastniki zaščitijo na Avtorski agenciji za Slovenijo, Slovenska cesta 47, Ljubljana, telefon 01 300 15 60 , telefaks 231 02 40, kjer prejmete navodila za zaščito in cenik storitev, Združenju avtorjev in nosilcev malih in drugih avtorskih pravic in Združenju skladateljev, avtorjev in založnikov avtorskih pravic. Zaščito urejajo Zakoni o industrijski in intelektualni lastnini in Zakon o pravicah industrijske lastnine iz delovnega razmerja, ki ureja odnose in pravice inovatorjev v gospodarskih in javnih družbah. Tokrat objavljamo še nekaj pojasnil in odgovorov na vprašanja bralcev Kamniškega občana, ki so nas po objavi rubrike, s katero smo začeli v prejšnji številki, kar zasuli z vprašanji. KAKO LAHKO PRODAM SVOJO INOVACIJO? Vaša novost je še na stopnji ideje, saj je še niste razvili in preverili njene izvedljivosti in koristnosti. Prav tako so učinki vaše ideje še nedokazljivi in je dobiček oziroma dodana vrednost šele predvidena, ne pa tudi dokazana. Ideje tudi ne morete zaščititi in je zato mogoča njena kraja. Delno se pri ponudbi lahko zavarujete s podpisom pisma o dobrih namerah, ki vas varuje pred posredovanjem ideje tretjim osebam. Prav tako je vrednost ideje zelo težko oceniti in pripraviti primerno ponudbo. Idejo lahko ponudite pri nas preko borze ponudb in povpraševanj pri Gospodarski in Obrtni zbornici Slovenije. V tujino jo lahko ponudite preko Euro Info Centra Ljubjana na PCMG -Pospeševalnem centru zamalo gospodarstvo, Dunajska 156,WTC, telefon 01 589 18 90, telefaks 589 18 85, e pošta: ejc@ecmg^S!. Zavedati pa se morate, da vaše pravice niso zaščitene, saj je to tako imenovana odprta ponudba, ki jo vsakdo lahko koristi in uporabi, saj ideje ni moč zaščititi nikjer v svetu. Zato vam svetujem, da idejo razvijete vsaj do stopnje invencije, pri- Dve pomembni reki tečeta severno od Ljubljane in s svojo mejo zaokrožujeta območje, kjer deluje »Strojni krožek P.šata Bistrica« (SK) in ga zasledimo na območju občin Mengeš, Komenda, Kamnik in Cerklje., Namen ustanovitve SK (e samopomoč kmetov - lastnikov kmetijske mehanizacije izmenjava strojnih uslug in s tem boljše izkoriš-čenje teh strojev, ki so velikokrat predimenzionirani za našo strukturo kmetijskih površin - a ravno na ta način so vsaj temu primerno izkoriščeni, pa tudi sama opravila so bolje opravljena. Druga zanimivost pa je ta, da takšno delo v nekem manjšem obsegu podpira država, tudi davčna zakonodaja jo dovoljuje in je ni potrebno napovedovati v tlo hodnini in sicer v znesku do 100.000 sit na ha kmetijskega zemljišča (do 20 ha) in do 20.000 sit na ha gozda (do 30 ha). SK na tem območju deluje že deseto leto in prva sobota v mesecu februarju je bil dan, da poračunamo o delu v letu 2004 in pripravimo program dela za letos. Gostilna pri »Slavki« v Podgorju je kar primeren kraj, saj je nek je na pol poli za najbolj oddaljene. Ob 10. url dopoldan je bil prostor skoraj premajhen, saj seje občnega /bora udeležilo več kot 50 članov. Nekaj nas je pripeljala želja po srečanju, še več pa zanimivo predavanje na temo »Zakon o varnosti v cestnem prometu« in druge spremembe davčne zakonodaje. Predavanje je pripravila Policijska postaja Kamnik (g. KJopčič in g. Serko) in mag. Dolenšek iz KGZS, ki je sodeloval (udi pri pripravi gradiva. Prijetno presenečeni smo bili nad dobro govorno sposobnostjo predavateljev in zanimivim predavanjem, ki so ga spremljale nazorne predstavitve na projekcijskem platnu. () spremembi v davčni politiki pa nas je seznanil mag. Dolenšek. Seveda pa SO se porajala tudi vprašanja, na katera smo dobili dobre in izčrpne odgovore - zadovoljstvo je bilo na obeh straneh, ravno tako pa sla se predstavnika Policije zahvalila za povabilo in prenesla povabilo vodstva postaje Kamnik.da takšno sodelovanje postane tradicionalno in naj obvelja tudi tisti rek, da je boljša preventiva kot kurativa. Strokovnemu predavanju je sledil »občni zbor« SK, ki ga je spretno vodil podpredsednik sk Jože Romšak, ki je tudi član sveta k(,ZS in podpredsednik OI KGZS Ljubljana . Poročila o delo v letu 2004 je podal predsednik sk Stanko Štebc (je tudi predsednik Zveze strojnih krožkov Slovenije). Poleg tradicionalnega občnega zbora smo sodelovali pri projektu računalniškega tečaja skupaj s kmetijsko svetovalno službo (udeležilo se ga je 57 članov), organiziran je bil ogled demonstracije Demo 2004, sodelovanje pri posredovanju delovne zaščitne opreme, sodelovanje z sosednjimi SK- predvsem pa z Domžalami. V letošnje n letu se predvideva organizacija tečaja za varno delo z dvoriščno mehanizacijo (viličar, dvigalo, ipd), pomoč pri pripravi izpitov varstva pri delu (oceno tveganja na kmetijah, pregled javite zaščito, opravite cenitev njene vrednosti in jo nato ponudite in poskušate prodati licenčne pravice ali pa jo izkoriščate sam. ALI LAHKO ZA REALIZACIJO SVOJE NOVOSTI PRIDOBIM KAKŠNA NEPOVRATNA FINANČNA SREDSTVA? V Sloveniji za realizacijo novosti trenutno ni na razpolago nobenih nepovratnih sredstev. V začetku vsakega leta, od marca do junija, Ministrstvo za gospodarstvo objavi javne razpise, na podlagi katerih podeli nekaj oblik pomoči za razvijanje novosti. Letos bodo ti razpisi potekali preko TIA -Tehnološke agencije Slovenije, ki je pravkar ustanovljena. Ugodnejša posojjla za nove programe in inovacije podeljujeta še Slovenski podjetniški sklad.vendar morate imeti status gospodarske družbe, in Sklad za regionalni razvoj in ohranjanje podeželja. Oba delujeta na osnovi javnih razpisov in do porabe finančnih sredstev. Oblike pomoči so ugodnejša posojila, subvencija obrestnih mer in garancije na posojila. Po naročilu dobite gradivo in podatke o objavljenih razpisih. Trenutno je objavljen podjetniški program, ki sofinancira nepremičnine in opremo za podjetniške programe. Obrnite se na: Slovenski podjetniški sklad, Trubarjeva 11, Maribor, telefon 02 23412 60, Sklad RS za regionalni razvoj in ohranjanje podeželja, Škrabčevtrg 9 a, Ribnica, telefon 01 837 21 40. Svetujem vam, da jih pokličete in vam bodo poslali razpisne pogoje in informacije. HEVREKA - nov slovenski sejem novosti V Ljubljani bo od 24. do 28. maja na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani potekal nov slovenski sejem z mednarodno udeležbo na področju novih tehnologij, izdelkov in storitev s področja elektronike, informacijskih, telekomunikacijskih in digitalnih tehnologij ter avtomatike. Na sejmu bodo tudi spremljajoče informativne, predstavitvene, izobraževalne in demonstracijske aktivnosti, tematski strokovni parki: pametna hiša, zabavno učenje, delovni prostori prihodnosti, nova odkritja in svet izumov in tehnoloških dosežkov, nove zaposlitve in delo, e - uprava, zabavno okolje v svetu elektronike, nove tehnologije v umetnosti. Prvič bo predstavljen sodobni telecenter o Hevreki. Lahko sodelujete in se boste udeležite različnih tematskih poslovnih konferenc o tehnologijah, poslovnih aplikacijah, transportnih sistemih, energetiki, informatiki, novih uporabnih tehnologijah v elektroniki in o poslovnem sodelovanju in povezovanju v jugovzhodni Evropi. Zadnji rok prijav je 31. marec 2005, za predavatelje na tematskih srečanjih in konferencah pa 15.3.2005. Vse potrebne in natančnejše informacije dobite na www.hevreka.si ali info@hevreka.si. Pripravil MARIJAN ŠTELE, uni.dipl.pat.ing. Zavod za izobraževanje odraslih Continua Domžale, Cesta talcev 8, Domžale vpisuje v 1. program PTI ekonomski tehnik (komercialno področje) Z. program trgovec (tudi prekvalifikacija). Informacije po telefonu 01/72-12-090. Začetek II. marca. Continua Izobražuje v verificiranih programih o'd marca 1993. kmetijske mehanizacije, el. meritve, ipd), organizacija strokovne ekskurzije in sodelovanje s sorod nimi društvi na tem območju. Podane so bile tudi informacije o vlogah za trošarine za mineralna olja, sprememba uredbe o subvencijah in podporah na kmetijah (Uredba o vnosu nevarnih snovi v zemljo, nitratna direktiva, navzkrižna skladnost, vodenje evidenc o uporabi fitofarmacevt-skih pripravkov, itd.) Se posebej pa smo bili opozor- jeni na možnost registracije starejših traktorjev, za katere nimamo ustreznih dokumentov - z ustrezno lastnoročno podpisano izjavo je to možno opraviti letos in samo letos!!! Druženje je potekalo ob dobro obloženi mizi tja v popoldanske ure in tako so se izmenjale številne strokovne, pa tudi lastne izkušnje. Tudi to je veliko, saj v hitrosti našega tempa pozabljamo na prirojeno lastnost druženjaJju-di med seboj. JOSKO Agencija za razvoj turizma in podjetništva v občini Kamnik - javni zavod Turistično-informacijski center Tomšičeva 23, 1241 Kamnik tel: +386 1 839 14 70 fax: +386 1 831 81 92 e-mail: infocenter.kamnik@siol.net http: / /turizem. kamnik.si KamniK KOLEDAR PRIREDITEV JAVNI SKLAD REPUBLIKE SLOVENIJE ZA KULTURNE DEJAVNOSTI Območna izpostava KAMNIK, Japljeva 2 tel.: 01/831 98 30, e-mail: oi.kamnik@jskd.si Petek. 4. marca 2005. ob 18. uri Galerija Veronika, Kamnik GRETA BOLTAR: OZADJE SVETLOBE Odprtje razstave slik kamniške slikarke, diplomantke ljubljanske Visoke šole za risanje in slikanje (dela bodo na ogled do 31. marca 2005, vstop prost) Ponedeljek. 7. marca 2005. ob 19. uri Galerija Veronika, Kamnik KONCERT ZA DVE KITARI Izvajalki: ANDREJA TUŠAR in META SKOK, študentki Akademije za glasbo v Ljubljani; mentor: prof. Igor Saje Spored: F. Sor, M. Castellnuovo-Tedesco, H. G. Lotz, J. Novak Vstop s prostovoljnimi prispevki DOM KULTURE KAMNIK Kulturno društvo Priden možic Fužine 10, Kamnik Informacije in prodaja kart: od ponedeljka do petka, Od 9. do 14. ure na tel. 839 76 06 GSM 041/ 580-818 www. domkulture. ora: e-mail: info@domkulture.org Sreda. 3. marec, ob 16.00 uri Podelitev priznanj Civilne zaščite * za izven vstopnine ni Sobota. 5. marec, ob 20. uri Boom Teater IZBRISANI - gledališka komedija za izven vstopnina 1500/1000 SIT KULTURNO DRUŠTVO TUHINJ Predstavlja komedijo v enem dejanju LILI V soboto. 26. 2. 2005. ob 19. uri V KULTURNEM DOMU MOTNIK V soboto. 5. 3. 2005. OB 19. uri V KULTURNEM DOMU ŠMARCA VSTOPNICE: ODRASLI 1000SIT, OTROCI 600SIT INFORMACIJE: (041 805 886, JANEZ) BUDNARJEVA MUZEJSKA HIŠA Zgornje Palovče 5, Kamnik Tel.: 041 545 580 (g. Iva Šubelj Kramar) Budnarjeva hiša je odprta vsako nedeljo od 14.ure do mraka in kadarkoli po predhodni najavi za skupine. Inf.: 041 545 580 V nedelio. 6. marca, ie zadnii dan na oaled razstava REZBARSKA DELA gospoda Mirka MRČELA. Nedelja 13. marca, od 14. ure do mraka DELAVNICA: IZDELOVANJE BUTARC in SNOPOV Bernarda Kvas, Fanika Sovinšek, Gustel Smešnjavec DELAVNICA Voskanje pirhov - Nežika Romih in predstavitev njene knjige PIRHI Nedelja 13. marca ob 15.uri OTVORITEV RAZSTAVE LJUDSKO SLIKARJENJE krajanke Angele Brleč iz Palovč PRAZNIČNI POGRINJKI razstava v manjšem prostoru TERME SNOVIK - Kamnik Molkova pot 5, Kamnik tel: (01) 83 08 6 17 faks: (01) 83 08 620 Informacije: tel.: (01)83 08 631 www.zaria-kovis.si/snovik/terme.htm: e-maMerme.sno-vik @zarja-k o vis. si Od ponedeljka. 28. 2. - 4. 3. AKTIVNE POČITNICE pod vodstvom animatorke. Zimske počitnice Sobota. 5. 3. 2005. ob15. uri Predstavitev domače kuhinje v restavraciji Potočka Ob tej priložnosti bomo predstavili aktiv kmečkih žena iz Tuhinjske doline, ki deluje že vrsto let. Petek. 18. 3. 2005 Vera Prelovšek - predstavitev knjige KAM SEM ZALOŽILA SVOJE ŽIVLJENJE in pogovor z pisateljico ter kulturni program PUST IN POST PO TUHINJU danes in nekoč Rdeča kapica in lovec sta iskala babico in volka. Letošnji PUST je padel ravno na kulturni praznik in tako so imeli šolarji in njihovi starši dela prost dan. Mame so cvrle krofe in flan-eate (če jih niso kupile v trgovini), otroci so se našemili in odšli od hiše do hiše. od vasi do vasi. Pa ne le otroci, tudi starejši! V Tuhinj in v Golice je »Janševa komunala" prišla že okrog devetih dopoldan, za njo pa kar dve skupini veselih svatov; prva s traktorjem, druga z vozovi s konjsko vprego Ženin in nevesta sta ponosno razkazovala svoj poročni list, godec je vlekel harmoniko, svatje so veselo Veseli svatje s policistko... Pustni čas se začenja s ta debelim četrtkom, ko godujcjo« vsi malo bolj okrogli ljudje, zato naj bi bila ta dan na mizi je-šprenj in kuhana prekajena svinjska glava. Na pustno sobo to in nedeljo so se že cvrli krofi. Seveda se je včasih v teh dneh pojedlo veliko suhega svinjskega mesa - brez krače za pusta enostavno ni šlo! vriskali... Le dedek in babica sta bolj počasi zlezla z. voza. Ja, leta napravijo svoje! S seboj so imeli tudi pridnega pometača, ki je čistil sneg pred pragom hiš, kjer so se ustavili, za promet pa je skrbela brhka policistka. Za njimi se je zvrstilo še veliko takih in drugačnih mask.ir Čarovnice, pikapolonice, ci- .... godec je raztegnil harmoniko ganke, mucki... Rdeča kapica in lovec sta zaskrbljeno iskala babico in volka, v upanju, da jo volk še ni požrl... V tuhinjskih vaseh je bilo letos toliko maškar, da bi lahko napravili svoj karneval. Saj so ga Tuhinjei včasih že imeli! Dobrih 30 let nazaj so bili Tuhinjei prava atrakcija, ko so na pepelnično sredo pokopavali Pusta v Kamniku. S traktorji in kamioni so se pripeljali in v Kamniku se je trlo ljudi, ki SO si ogledali sprevod in sojenje. Leta in leta so v Kamnik vozili javni WC (ker ga takrat v Kamniku ni bilo in ga danes spet ni), postavili so novi dinar pred banko in ga skrbno stražili in še mnogo aktualnosti so pokazali Kamničanom. Na pepelnično sredo je bila v nekaterih krajih navada, da so morali tisti fantje in predvsem dekleta, ki so se želela poročiti pred pustom, pa se niso, vleči ploh po vasi. Ponekod so bile to cele smreke, ki so jih fantje vlekli po vasi v posmeh dekletom. Spominjam se, da so v kamniških tovarnah nekatera »starejša« dekleta za tisti dan vzela kar dopust, da jim ni bilo treba vleči ploha. KULTURNI DAN IN PUST V STRANJAH Ker je letos pust sovpadal s slovenskim kulturnim praznikom, ki je pouka prost dan, smo se učitelji OŠ Stranje na razredni stopnji odločili, da kulturni dan izvedemo na četrtek pred pustom. Že včasih so na ta dan po vaseh otroci hodili našemljeni, danes pa še vedno v šali rečemo, da na »ta debeli četrtek« godujejo vsi debeli. Priprave so se začele že po novem letu, saj je bilo potrebno premisliti, kateri lik bodo predstavljali učenci vsakega razreda, in pripraviti material. Učenci so pod vodstvom učiteljic izdelovali preproste maske. Čeprav pravijo, da maškare odganjajo zimo, letos temu ni bilo tako, saj nas je na četrtek zjutraj presenetilo rahlo sneženje, tla pa je pokrivala tanka snežna odeja. V razredu smo dokončali maske, se oblekli in namazali, se po slastni malici, kjer ni manjkalo krofov, fotografirali in odšli na sprevod po vasi. Krokodilčki, netopirji, čebelice, Indijanci, klovni, vitezi in princeske so marsikomu polepšali dan. DUŠANKA BORŠČAK Plohi so bili prav po svoje okrašeni s slamnato ali kakšno drugačno lutko, ki je predstavljala ženina in bilo je veliko smeha na ta račun... Pesem pravi: »Prišla je pepelnica, ostala si samica, oh,oh, še boš vlekla ploh...« Le ena črka v besedi se spremeni in že se PUST spremeni v POST. Pravijo da ime PUST iz haja iz besede »mesopust«, ker se je naslednji dan, na pepelni-eo začenjal iO-dnevni post, kot priprava na Veliko noč. Včasih je polnočni zvon oznanil začetek posta. Danes je strogi post le se na pepelnieo in na Veliki petek. Po krščanskih običajih na pepelnieo verniki v cerkvi pristopijo k pepeljenju. Mašnik s pepelom lanskih oljk pokriža vernikom čelo in izreče svetopisemske besede: »Spominjaj se, da si prah in da se v prah povrneš.« Pustnega veselja je konec, postni čas pa je čas, da se zresnimo, da se vsak ozre vase, se sooči sam s seboj in se pripravi na Veliko noč. M. MOŠNIK Prihranite čas in denar Izberite udobnejše načine poslovanja fičlik? (mobo? °Teledom Ali veste, da vam za plačilo položnic ali vezavo depozita sploh ni treba v banko? Hitreje, udobneje in ceneje lahko opravite še vrsto drugih bančnih storitev na sodobnejše načine: - prek spletne poslovalnice Klik NLB lahko poslujete z računalnika, priključenega na internet, - prek telefonske banke Teledom po telefonu svoje želje zaupate bančnemu strokovnjaku, - z uporabo mobilne banke Moba NLB opravljate storitve prek ustrezne izbire v meniju vašega mobilnega telefona. Prihranili ne boste le časa, ampak tudi denar. Provizije pri takem načinu plačila položnic so namreč bistveno nižje! Prihranili pa boste tudi pri pristopnini. Do 31. marca je pristopnina polovična! Vabimo vas, da se oglasite v naših poslovalnicah, kjer vam bomo z veseljem svetovali pri izbiri za vas najudobnejšega načina poslovanja. www.nlb.si ljubljanska banka Nova Ljubljanska banka d.d.. Ljubljana Podružnica Kamnik SOITI NOVO!!! PRODAJA KUHINJSKEGA PLINA MESSER© PRODAJA PLINOV Sil* 1 [ i PRODAJA IN RAZREZ VSE VRSTE ČRNE METALURGIJE IN POCINKANIH CEVI SAM d.o.o. Domžale, Preserska cesta 1,1235 Radomlje PC SAM JARŠE - Preserska cesta 1, Zg. Jarše, 1235 Radomlje tel.: 01/729 88 00, 729 88 01, 729 88 02, 729 88 03; fax: 01/729 88 32 PE STRANJE - Zg. Stranje la, 1242 Stahovica tel: 01/729 62 82, 729 62 83; fax: 01/729 62 85 Krokodilčki i/ prvega razreda VSE ZA DOM GRADNJO IN HOBI Dtopclom skupina Gasilci iz Šmarce pripravili lep kulturni večer Brez gasilcev si ni mogoče zamisliti družabnega življenja kraja Pevci moškega pevskega zbora Prostovoljnega gasilskega društva Šmarca, gasilska mladina in druge gasilke in gasilci tega kraja so 11. februarja v dvorani krajevnega doma v Šmarei sokrajanom prikazali svoje bogato kulturno delovanje. Idej in zagnanosti jim ne manjka, zgledna povezanost jim daje moč in lahko so vzor PGD in drugim društvom v naši občini. Za posluh in spoštovanje do kulturnih dogodkov pa je treba pohvaliti tudi krajane Šmarce, ki so prav tako kot tri dni prej, ob kulturnem prazniku 8. februarja, ko je prizadevno Kulturno društvo Šmarca pripravilo Prešernovo proslavo, napolnili dvorano do zadnjega količka. Ob tem ne moremo mimo očitka Kamničanom, da bi tudi oni lahko tako cenili prizadevanja kulturnih animatorjev Doma kulture Kamnik. Veliko več nas je, a velika dvorana kulturnega hrama pogosto ostaja na pol prazna, kljub bogatemu programu kvalitetnih in zanimivih prireditev. Hvalevredno je, da v občini Kamnik že nekaj časa deluje še en številni moški pevski zbor, v katerem pod vodstvom gasilke in kulturne animatorke Veronike Šareč ubrano prepevajo člani PGD Šmarca. Zopet smo njihovo prepevanje nagrajevali z navdušenimi aplavzi, saj po kvaliteti petja prav nič ne zaostajajo za drugimi pevskimi zbo- Big foot mama in Nude v izvedbi Roka Koželja in Sebastjana Capudra. Prijeten gasilski kulturni večer, ki ga šmarski gasilci in gasilke pripravijo vsako leto, tudi letos ni minil brez pesmi. Gasilski pevski zbor Šmarca je ubrano zapel pod vodstvom zborovodkinje Veronike Šareč. ri v naši občini z mnogo daljšo zborovsko tradicijo. Se posebej je navdušil solist Prane Gašper Šare. V zboru prepeva veliko mladih gasilcev, pravijo, da radi hodijo na pevske vaje enkrat teden sko, pred nastopi pa tudi trikrat, če je potrebno. Jih bomo slišali na naslednji pevski reviji? PGD Šmarca zgledno sodeluje z. doma čim Kulturnim društvom, zagnani Mladi vselej predstavijo, kaj vse so se naučili v animatorji si podaja uricah, preživetih v glasbeni šoli, med njimi tudi 1° 'deje, moc, Anamarija Dolenc, ki je iz harmonike izvabila skupaj razve st melodijo Pod Poncami. Ijevati m kulturno bogatiti okolje okrog sebe, zato so uspehi tu. Še posebej je treba pohvaliti gasilski podmladek, otroke in mladino. Prijeten gasilski kulturni večer sta pričeli najmlajši sodelujoči Maruša in Klara Jegov-nik ob zvokih kitare, nato so se predstavili solisti: kitaristka Jana Leveč, Sara Sarcc na violini, Spela Pibernik na saksofonu, na harmoniki pa Anamari-ja Dolenc, l.ca Kadman in Jan Dolenc. Zanimiv je bil tudi nastop plesalca Matica Šuštarja. Gasilke in gasilci so dokazali, da so tudi pravi igralski talenti. Nadi Koželj in Helena Spruk sta odigrali prvi prizor igre »Prizori iz. vasi«, nadaljevali so Boštjan Sušlar, Jure Je-fiiec in Sebastjan Koželj, v tretjem prizoru pa sla vaški govor prepričljivo obudila zakonca Milena in Franc Koželj, že dolgo poznana po vsestranskem delovanju za dobrobit kraja. Zadovoljne navzoče je navdušil tudi njun sin Rok Koželj v vlogi sedaj tako popularnega in razvpitega pevca Fredyja Milerja, nato pa še v duetu kitar s Sebastjanom Capudrom. Krajani Šmarce, še posebej gasilci, niso skrivali, da so posebej ponosni na svojega SO-krajana, tudi prostovoljnega gasilca, znanega igralca Marjana Šarca, ki je ta kulturni večer duhovito povezoval. Njegova pojava, duhovitost in preprost humor enostavno navdušujejo. Kamničani smo lahko upravičeno ponosni, tki posamezniki, kot so Marjan Sarec, zlati Rok Benkovič, Tomaž Humar, Joži Kališnik, ... prispevajo k prepoznavnosti Kamnika doma in Slovenije v tujini. Besedilo in fotografije: VERA MEJAČ Obrtniška ul. 8, Domžale tel.: 01/72 16 221 01/72 44 234 MITSUBISHI MOTORS ji ■ m. M ^»*# Domžale Masljeva 11,1230 Domžale, \IMHX u -i tel. 01 724 16 56, faks 01 724 26 91 JI 1 1 fl#V Kamnik Uub|janska c. 21A (IRC Duplica) www.simax-slo.com ta 0183117 96,faks0133117 89 AVTODELI IN AVTOMEHANIKA ZA VSE TIPE VOZIL NA 7AI nfil GLUŠNIKI, CEVI IN KATALIZATORJI 1 /\ IZPUŠNI SISTEMI ZA N» / V> VSE VRSTE OSEBNIH IN TOVORNIH VOZIL PRTLJAŽNIKI IN KOVČKI ZA VSE TIPE VOZIL IBMiri, MONTAŽA IN SERVIS PNEVMATIKE tiCafflP^" že od 33.000 SIT dalje Akumulatorji, olja, filtri, zavore, deli podvozja karoserijski deli. iermeni in veliko dodatne opreme TRfDET Hyundai je po raziskavah J. D. Povver and Associates, Strategic Vision Inc. ter revije VVhich? Car med najzanesljivejšimi avtomobili. LILI JE NAVDUŠILA Uspela predstava KD TUHINJ Gledališka skupina Kulturnega društva Tuhinj je na veselje gledalcev po dveh letih premora spet pripravila predstavo v Kulturnem domu na Lazah. Enodejanka - komedija LILI je bila premierno uprizorjena v soboto, 12. februarja, s ponovitvijo v nedeljo. Da so krajani pogrešali predstave domačih igralcev, ki so se prej dolga leta tradicionalno odvijale na pustno soboto, so dokazali z množičnim obiskom tako v soboto, kot tudi v nedeljo - našteli so jih okrog 220. Komedija LILI se dogaja nekje v sredini 20. stoletja. TOMAŽ, trgovec s konji, ima prikupno hčer LILI. Zelo je navezan nanjo, toda njegova druga velika ljubezen so konji, še posebej lepa kobila, ki jo je poimenoval kar po hčeri - LILI. Toda na videz zelo lepa kobila ima kup napak in Tomaž bi jo rad prodal naprej. Tuhtal je in tuhtal, kako bi sklenil dobro kupčijo... Pa dobi pismo prijatelja, da se bo pri njem oglasil njegov sin MIRKO, ker mu je LILI zelo všeč in upa, da se bosta pametno pomenila. Mirko namreč rad vidi Tomaževo hčer Lili in bi rad zaprosil za njeno roko. Mirko res pride, Tomaž ga sprejme, a razmišlja, kako bi mu na lep način povedal, da ima njegova lepa in pametna LILI kup drobnih napak. Bolj ko govori, bolj Mirka skrbi... Tomaž še pravi, da se napake dajo z malo ljubezni in vztrajnosti odpraviti. Tomaž govori o kobili Lili, Mirko pa misli, da vse te napake pritičejo njegovi izvoljen-ki Lili. A ker jo ima neskončno rad, namerava pristati na vse in bo poskušal pozdraviti njene napake. Ko pa to poskuša, se stvari zapletejo. Na koncu se seveda vse srečno konča. Igralci so nagrajeni z dolgim in iskrenim aplavzom, občinstvo pa zadovoljno in nasmejano zapušča dvorano. Odlična glavna igralca Irena Pirš in Matej Bajde IJSc««**** HYunom Obrtniška ul. 8, Domžale TS 72 16 221, 72 44 234 Ekipa, kije postavila predstavo - zadaj: Ivica Bajde, Uroš Bajde, Primož Kožlakar, Irena Pirš, Matej Bajde, spredaj: Janez Novak, Danilo bajde in Ejuba Eajmiš Glavni vlogi sta odlično odigrala Irena Pirš (Lili) in Matej Bajde^snubec Mirko). Danilo Bajde je prepričljivo upodobil očeta Tomaža, izvrstne igralske sposobnosti pa je pokazala tudi Ljuba Lajmiš z vlogo služkinje Tereze. Predstavo je režiral Uroš Bajde, za luč je skrbel Primož Kožlakar, sceno so pripravili Janez Kodra, Srečo Kožlakar in Rajko Koncilja, šepetalka je bila Ivica Bajde, za organizacijo je poskrbel Janez Novak, predsednik Kulturnega društva Tuhinj. Predstavo si bo mogoče v naslednjih tednih ogledati še v Tunjicah, v Motniku in Šmarci. KD Tuhinj šteje okrog 125 članov, kakšna desetina je zelo aktivnih in vleče voz naprej, da bi se tradicija ohranila. V preteklih letih so pripravili po dve predstavi (mlajša in starejša gledališka skupina), danes je to mnogo težje, ker so ljudje po cele dneve v službi. Vsako leto z recitalom sodelujejo pri spominski slovesnosti na Osekah. V prihodnosti želijo obnoviti precej dotrajano dvorano (okna, dimnik), a lastništvo še ni dokončno znano in dokler se stvari ne razjasnijo, se ne splača veliko vlagati. Ne manjka pa jim volje in poguma. Ker vedo, da je pomembno tudi druženje članov, so v preteklosti pripravili že deset planinskih pohodov - tudj letos ga imajo v planu! Tekst: MARINKA MOŠNIK Foto: UROŠ BAJDE M- 10 24. februarja 2005 NAŠA DEDIŠČINA Kamniški OBČAN Kamniška Kalvarija Obisk pred začetkom postnega časa Na pepelnično sredo, 9- februarja, se je začel štiridesetdnevni postni čas. To je, kot že beseda post pove, čas spokornosti, pritrgovanja dobrim jedem, posebej mesnim, in drugim telesnim užitkom, zlasti pa molitve, dobrih del in premišljevanja Jezusovega trpljenja (pasijona). Skratka čas, v katerem naj bi se vsak veren človek dobro pripravil na praznovanje velike noči, največjega krščanskega praznika. Kaj pomeni beseda kalvarija? Pri duhovni pripravi na veliko noč lahko pomaga tudi obisk kamniške Kalvarije, zgodovinske, umetnostne, predvsem pa verske znamenitosti mesta med Starim gradom in gričem Kalvarija, po kateri je dobil ime. Prvotnega vsekakor po griču Kalvarija v Jeruzalemu, na katerem je bil, kot je zapisano v Svetem pismu, križan Jezus iz Nazareta. Z njim vred sta bila križana tudi desni razbojnik Dizma, ki se je pred smrtjo spreobrnil, zato mu je Jezus obljubil, da bo zveličan, in levi razbojnik, katerega srce je ostalo do konca zakrknjeno, je prav do smrti preklinjal tiste, ki so se tako kruto znesli nad njim. Bogoslužni spomin na ta dogodek - predvsem Jezusovo križanje - kristjani po vsem svetu obhajamo na veliki petek. Kalvarija je tudi umetniška upodobitev omenjenega dogodka v zgodovini odrešenja človeškega rodu. To besedo uporabljamo tudi takrat, ko imamo v mislih človeka, ki je resnično veliko pretrpel. Zgodovinsko ozadje kamniške Kalvarije, njeni začetki in razvoj postnih pobožnosti na njej Po Kalvariji v Jeruzalemu so v Sloveniji poimenovali griče in druge kraje, kjer so upodobili Jezusovo križanje. To naj bi. kot piše na vrateih zakristijske omare v podružnični cerkvi Marijine in Jo-žefove zaroke na Žalah nad Kamnikom, naredili tudi leta 1724 na hribu Kalvarija (tako ta grič imenuje vi/itacijski zapisnik iz leta 1752) severozahodno nad Kamnikom leto pred misijonom v cerkvi na Žalah. Zapis v latinščini na omenjenih vrateih govori o postavitvi podobe Križanega z dvema razbojnikoma, torej značilnem kalvarijskem prizoru. Sedanje kapele na kamniški Kalvariji še ne omenja. Kakšna je bila prvotna kapela, najverjetneje sezidana med letoma l"49 in 1752. lahko vidimo na votivni sliki iz leta 1779 v podružnični cerkvi sv. Lenarta (župnija Stranje) v Zakalu. Na tej sliki, kjer sv. Florijan gasi goreči Kamnik, še ni sedanje lope pred kapelo, prav tako ne pozneje pri-zidane zakristije, namesto kapelic ob poti na Kalvarijo pa so veliki križi. Zakristija je bila prizidana leta 1823 (letnica na portalu), tega leta verjetno tudi lopa pred kapelo. Okrog leta 1823, gotovo pa pred letom 1825, naj hi namesto križev ob poti na Kalvarijo postavili sedanje štiri zidane kapelice. Prenovili so jih okrog leta 1850 in leta 1900, ko je prizore z Jezusovega križevega pota v njih naslikal znani kamniški slikar Matija Koželj, leta 1902 pa v lopi pred kal-varijsko kapelo. Pod njimi, kot tudi za oltarno steno iz 19. stoletja v kapeli na Kalvariji, se skriva prvotna poslikava, mogoče slikarja Janeza Potočnika, ki je ta čas slikal v Kamniku in okolici. Kipi v kalva-rijski kapeli - poleg Križanega in obeh razbojnikov še Žalostne Matere božje in Janeza Evangelista -so zelo lep primerek kamniške frančiškanske rezbarske delavnice. Omenjena dela - o njih, pa tudi o cerkvi na Žalah (sezidani leta 1683) in bližnji kapeli Božjega groba (postavljeni med letoma 1683 in 1700), ki sta tesno povezani s postnimi pobožnostmi v Kamniku, ter sami kamniški Kalvariji lahko več preberete v odličnem prispevku mag. Metode Kemperl v Kamniškem zborniku 2000 - so bila na kamniški Kalvariji in ob poti nanjo opravljena zaradi poživitve postnih pobožnosti v tistem obdobju. Od molitve žalostnega dela rožnega venca do križevega pota Postne pobožnosti so se pri nas začele v drugi polovici 15. stoletja I najbolj razširjeno obliko molitve žalostnega dela rožnega venca. Na začetku so tO molitev imenovali »Gospodovo peterno prelivanje krvi«. Iz premišljevanja Jezusovega »peternega prelivanja krvi«, ki ga je tako lepo izrazila tudi slovenska ljudska nabožna pesem, so pri nas nastali prvi križevi poti. Ti so sprva imeli le pel postaj. Pri vsaki so se verniki spominjali ene skrivnosti žalostnega de- la rožnega venca. Ljubljana je takšen križev pot dobila leta 165 i. Zadnja, peta postaja, je bila pri Božjem grobu v Štepanji vasi. Romanja na kamniško Kalvarijo od nekdaj do danes Sčasoma so se petim postajam prvotnega križevega pota (danes ima križev pot štirinajst postaj) po petih skrivnostih žalostnega dela rožnega venca pridružile kal-varije na prostem. Takšni sta Kalvariji v Celju in v Kamniku. Slednjo je dal postaviti prosvetljeni kamniški župnik Maksimilijan Leopold baron Rasp, človek neminljivih zaslug za Kamnik in tedanjo Kranjsko. To Kalvarijo so Kamni-čani in okoličani v postnem času v velikem številu obiskovali se pred drugo svetovno vojno. Dr. Niko Kuret v Prazničnem letu Slovencev I. piše, da dostikrat že zjutraj v temi. Po drugi svetovni vojni SO se ti obiski zmanjšali, vzrok za to pa je treba iskati v povojnih razmerah v Sloveniji, ko je bilo Za časa komunizma izpovedovanje vere v glavnem omejeno na cerkveni prostor. Romanja na kamniško Kalvarijo pa niso, v takšni ali drugačni obliki, prenehala tudi v povojnem času. Ljubljančanka srednjih let (M. D.) in starejša Mengšanka (VI. B.) se še dobro in z veseljem spominjata, kako sta hodili na ta kraj. Mengšanka mi je povedala, da so starejši Mengšani romali peš iz Mengša, starši z majhnimi otroki pa so se \ Kamnik pripeljali z vlakom od Jarš. Ljubljančanka, ki je na kamniško Kalvarijo romala s svojimi sorodniki, si je posebej zapomnila zelo plastično upodobljena razbojnika; zlasti levega. Kar zadeva molitve oziroma samo opravilo postne pobožnosti na kamniški Kalvariji, se je vsaka skupina odločila za svojo obliko. Ljubljančanka mi je povedala, da so se s starši, otroki in drugimi sorodniki najprej ustavili pri pokopališkem križu na Žalah. Med molitvijo žalostnega dela rožnega venca so se pomikali od kapelice do kapelice po poti po hribu navzgor do same kalvarijske kapele, v kateri so po odmoljenem rožnem vencu peli postne pesmi. Otroci so si med molitvijo posameznih skrivnosti žalostnega dela rožnega venca pri kapelicah, kjer so se zaustavili, ogledovali poslikave v njih. Največje zanimanje sta jim, kot sem že omenil, poleg Kristusa na križu zbujala zanje prav grozljivo upodobljena desni in levi razbojnik v sami kalvarijski kapeli. Romarji so se, dokler je bila cerkev na Žalah še odprta, radi ustavili tudi v njej. Posebej jih je pritegnil slikovit.Jelovškov glavni oltar (freske so bile naslikane leta 1730) s teatralično upodobitvijo v kipih Marijine in Jožefove zaroke. Radi pa so obiskovali tudi kapelo Božjega groba v neposredni bližini cerkve na Žalah. Že leta 1704 je zabeleženo, da SO pri tej kapeli veliki postili shodi z mašo. Pozneje, leta 1752, je v vizitacij-skem zapisniku zapisano, da je v kapeli oltar, da je zelo obiskana, da je v njej duhovnik v postnem času vsak petek maševal, po maši pa z zbranimi verniki molil rožni venec. Danes se v postnem času ob nedeljah popoldne, ko sta cerkev na Žalah in Božji grob zaprta (zu-nanjšeina Božjega groba Z nagrobniki na Žalah pokopanih kamniških duhovnikov je lepo obnovljena), zbirajo pri prvi kalvarijski kapelici. Prihajajo ne le iz Kamnika in okolice, marveč tudi malce 11 qK ■ V /' iti i c 'SitlfMb (mm $pm Kapela na samem vrhu griča z imenom Kalvarija dlje. V nedeljo, 20. februarja popoldne, bo prišla večja skupina romarjev i/, župnije l.jubljana-Moste. Kako bo z obiski v letošnjem postnem času? V postnem času, ki traja od pepelnične srede do začetka maše Gospodove zadnje večerje na veliki četrtek zvečer, bo vsak petek ob 17. uri v kapeli na Kalvariji maša. Kapela bo v postnem easu za romarje in molivce odprta vse nedeljske popoldneve, mi je povedal mežnar Aleš Sluga z Zal, ki ima sila sprel no roko in dobro oko za razne restavratorske posege, na pamet pa ve povedati vse ključno 0 cerkvi na Žalah, Kalvariji, Božjem grobu in še veliko drugega. V easu moje ga obiska je ravno zaključeval obnovo lesenega kipa Križanega s kamniške Kalvarije, tla bo pravi čas na svojem mestu, to je v kalvarijski kapeli. Kamniška Kalvarija kliče po obnovi in ureditvi okolice Ko sva si z Alešem ogledovala posamezne kapelice in kapelo na vrhu Kalvarije, sva opazila, da so nujno potrebne temeljite obnove. Koželjeve poslikave je sicer že leta 1980 obnovil ljudski slikar 1'el rie, vendar zob časa najeda že In di te. (»pazila sva podrlo drevje. I/ poznejšega pogovora s tast nim kanonikom Maksimilijanom ()c-cpkom sem zvedel, da ga je ne davno, ko je bil kalvarijski grič še zaraščen, čistil ugledni Kamničan Niko Sadnikar, kanonik Oeepek pa se je na kamniški občini pred vsem zavzemal za to, da bi bil grič (v večini je v lasti te občine) dostojno urejen v skladu z zgodovin s k i i n in bogočaslnim pomenom kamniške Kalvarije. Na občini so mu obljubili, da bodo za to odslej skrbeli delavci Arborelnma Volčji Potok. Upajmo, da bo res tako, kajti doslej je bilo že veliko obljubljenega, pa malo narejenega! Upajmo, saj gre za spoštovanje in pravi odnos do dragocenega knliur nega, umetiiosino-zgodovinskega in verskega objekta tik nad kamniškim mestnim jedrom. Besedilo in fotografije: JOŽE PAVLIC Prvi napis in letnica (1724) o začetkih kamniške Kalvarije Kamniška Kalvarija s štirimi kapelicami in vrhnjo kapelo Poslikave v kapelicah, pa tudi njih same. najeda zob časa Restavrator Aleš Sluga obnavlja kip Križanega Desni in levi razbojnik v kalvarijski kapeli Praznik Krajevne skupnosti Tuhinj Sneg, dež in sonce na Osekah Že 61. leto mineva otl bojev partizanov z nemško vojsko. V februarju 1944 je po izdajstvu sovražna vojska napadla bataljon partizanov, ki so taborili pod obronki Menine planine V spomin na te dogodke je Krajevna skupnost Tuhinj določila svoj krajevni praznik. Vsako leto se na prizorišču bojev zberejo domačini in drugi, da obudijo spomin na tragične dogodke. Čeprav vreme letos udeležencem ni bilo naklonjeno, vso noe je močno deževalo, se je kljub vsemu /bralo ISO ali celo nekaj več udeležencev svečanosti. Organizatorji iz Tuhinja so pripravil i lep sprejem. Vsem so ponu- dili toplega čaja, pa tudi prigrizek so si udeleženci lahko privoščili. V kulturnem programu so sodelovali pevci Solidarnosti iz Kamnika, reeitatorji, osrednji govornik pa je bil predsednik KS Tuhinj Marjan Drolc. V nagovoru je poudaril: »Zalse danes tozabo ali jut se žel/ pomen leli dejanj prikazati v neki drugi lu či. V lini. ki odgovarja nekaterim, ki so bili med vojno na drugi sirani, na strani okupatorja in njihovih pomočnikov. Bili so na tisti strani, kije okupirala Slovenijo in sklenila Slovence izbrisu ti z zemljevida. Fašizem je bila tedaj beseda, jired katero seje tresel ves svet. beseda, ki se je spremenila v dejanje, zaradi katerih so trpeli milijoni nedolžnih ljudi. Ponosni smo lahko na svojo zgodovino in vemo, da ta zgodovina ni sestavljena samo iz svetlih strani, /alo lahko //ogledamo v oči in rečemo - To smo Slovenci. Da dejanja naših prednikov ne bodo utonila v pozabo, se bomo še naj/rej srečevali na tem in drugih podobnih mestih in krajih, kjer lahko obudimo spomin na dni, ko se je pisala zgodovina.« Ob tabornem ognju, kjer so se udeleženci lahko pogreli, so zatlo-nele partizanske pesmi. STANE SIMŠIČ Na Boču 979 m visoko Zima in planinske ture Pri koči pod Bočcm otroci iz OŠ Marije Vere z mentorico in starši Planinci ne mirujejo. V zimskih razmerah Pl) Kamnik organizira ture, ki so varne in nekoliko manj zahtevne. Kar veliko tla nov se udeležuje organiziranih pohodov. V januarju je bil dobro obiskan pohod na Dražgoše, na Veliko planino, 29. januarja pa na 979 metrov visok Boč pri Poljčanah. Tura v normalnih razmerah ni zahtevna, a tokrat je zapadlo veliko snega, več kot pol metra kar je zahtevalo večjo previdnost zaradi morebitnih zdrsov... Vseh kamniških udeležencev je bilo 44, med njimi 10 šolskih otrok z Duplice. Skupina se je razdelila na dva tlela, prvi je krenil proti vrhu, drugi pa po polož-nejši poti proti Domu pod Bocem. Na vrh smo srečno prispeli v megli in rahlem naletavanju snežink. Spust je bil zahteven, marsikdo je pristal na zadnji plati, kar je povzročalo precej smeha. A na SJreČO je minilo brez nezgod. STANE SIMŠIČ SLAVC USPEŠNO ČEZ ATLANTIK Kot je bilo zapisano v letošnji sedmi številki Kamniškega občana, se je Kamničan Slave Šiko-nja konec maja podal z 9,97 m dolgo jadrnico BEA na pot okoli sveta v smeri proti zahodu. Če bo šlo vse po načrtih, naj bi se vrnil domov z vzhoda, vendar okoli Afrike, šele v septembru leta 2007. Ker se je delo na obnovi jadrnice malo zavleklo, jadrnica ni izplula na dolgo pot 15. maja, ampak šele 29. maja ob četrt čez štiri popoldne iz marine v Portorožu. 10. junija je priplula do Kr- Na podlagi Pravilnika o sofinanciranju humanitarnih programov društev v občini Kamnik (Uradni list RS, številka 57/03 in 34/04) župan občine Kamnik objavlja JAVNI RAZPIS za sofinanciranje humanitarnih programov društev za leto 2005, ki jih bo občina Kamnik sofinancirala iz občinskega proračuna t. Iz proračunskih sredstev se bodo sofinancirali programi humanitarnih dejavnosti. 2. Na javnem razpisu lahko sodelujejo: izvajalci humanitarnih programov 3. Obseg razpoložljivih sredstev: Občina Kamnik je za sofinanciranje humanitarnih programov v letu 2005 namenila 4.800.000,00 SIT. 4 Razpisno dokumentacijo s priloženimi obrazci lahko dobite na spletni strani občine Kamnik WWW.KAMNIK.SI ali v tajništvu Oddelka za družbene dejavnosti občine Kamnik, Glavni trg 24,1240 Kamnik, soba št. 51 v času uradnih ur, od dneva objave javnega razpisa do izteka razpisnega roka za oddajo prijav. 5. Rok za prijavo na javni razpis je torek, 29. marca 2005 do 12. ure. 6. Z izbranimi izvajalci humanitarnih programov bo župan sklenil pogodbe o sofinanciranju humanitarnih programov. 7. Prijave z izpolnjenimi obrazci pošljite na naslov: Občina Kamnik, Oddelek za družbene dejavnosti, Glavni trg 24, 1240 Kamnik, v zaprti kuverti s pripisom »JAVNI RAZPIS - SOFINANCIRANJE HUMANITARNIH PROGRAMOV ZA LETO 2005 - NE ODPIRAJ. 8. Dodatne informacije dobite pri gospe Benkovič Marjeti (telefon: 01/8318-111). _ „ . „ Anton Tone Smolnikar ŽUPAN fa. Nato je sledilo križarjenje po Jonskem morju, kjer se je Slavcu pridružilo več članov posadke. Po določenem času so ga vsi zapustili, tako da je 20. avgusta sam zaplul proti zahodu. Vse je šlo brez težav do Sicilije, kjer je moral nekaj dni čakati na izboljšanje vremena, pa še sidrna veriga se mu je zapletla tako, da se je moral nekajkrat potopiti in s posebnim manevrom rešiti sidro. Drugega septembra je prijadral do Balearov, kjer je ostal dva tedna. Začasno se mu je pridružila prijateljica Vilma, nato pa je spet sam 11. oktobra izplul iz Gibraltarja in 16. pristal na Kanarskih otokih. Dober mesec dni je jadral ob otokih in se pripravljal za prečkanje »velike luže«. Obiskal ga je tudi Jure Šterk, znana slovenska legenda jadranja, ki je nameraval pluti okoli Rta Dobre Nade (Cape Town), vendar je za letos prepozen. Na jadrnici so se Slavcu pridružili Gordan Ekart iz Rač, Edo Goršič iz Hoč in Branko Plajh iz Zgornje Polskave, ki bodo njegova posadka do Karibov. Ker razmere niso bile najbolj ugodne, so morali počakati še nekaj dni. Tako je jadrnica Bea šele 30. novembra ob 19. uri zapustila Kanarske otoke in usmerila svoj kljun proti Zeleno rtskim otokom. Zal jo je malo po izplutju zajelo slabo vreme, ki je trajalo kar 16 dni in noči: deževne nevihte, močan veter in do 5 metrov visoki valovi. Nato se je zjasnilo, a vetrovi so bili še vedno dovolj močni, da so gnali jadrnico uspešno naprej. Tako je po 22-ih dneh in 6-ih urah priplula na francoski otok Sv. Lucija, kjer je 22. decembra točno ob polnoči spustila sidro v zalivu Rod-ney Bay. Po daljšem počitku so 26. decembra zapluli proti otoku Martinique. Glede na to, da je ta otok francosko čezmorsko ozemlje, so torej spet »doma« -v »Evropski uniji«. Sledilo je nekaj tedensko križarjenje med Karibskimi otoki in Malimi Antili, nato pa konec januarja čez Panamski prekop v Tihi ocean. Če koga zanimajo podrobnosti tega zanimivega podviga, si jih lahko ogleda na spletni strani www.beatlon.com. Vsi skupaj pa čestitamo za dosežen uspeh in želimo Slavcu, njegovi posadki in jadrnici BEA mirno morje in ugoden veter. BOJČ Študijski krožek v Matični knjižnici Kamnik BESEDA V BARVI IN OBLIKI Kjer gresta branje in ustvarjanje z roko v roki Branje je pomembno. Ena najpomembnejših dejavnosti v življenju posameznika in skupnosti. Branje ima na človeka vedno močan vpliv. Ta vpliv je še toliko močnejši, te besed no umetnost združimo z lastno ustvarjalnostjo. Študijski krožki so že uveljavljena oblika druženja in izobraževanja. Najbolj znana pobudnica in mentorica študijskih krožkov je prav gotovo dr. Manca Košir, ki z velikim veseljem širi »bralni virus« po vsej Sloveniji s svojimi študijskimi krožki Beremo z Manco Košir. Kaj je študijski krožek? To je neformalna oblika izobraževanja, kjer v prijetni družbi od pel tlo dvanajst udeležencev na izkustven način pridobivamo in delimo znanja, spretnosti, izkušnje in upoštevamo želje in interese vsakega posameznika. Med udeleženci velja načelo, tla vsak nekaj ve ali zna in to prenaša na ostale v skupini. Vsak krožek ima poleg izobraževalnega cilja (kaj se bo vsak naučil) tudi akcijski cilj. To pomeni, da skupina udeležencev v krožku na koncu predstavi svoje rezultate podane v skupno dogovorjeni obliki, s katerimi obogatijo tudi svoje lokalno okolje. Komu je namenjen? Studijski krožek je namenjen VSEM, mladim in starim, ki bi radi brali, se izrazili na svoj način z besedo, črto, barvo ali obliko, ki radi delijo svoja doživetja ... tudi vam, ki to berete ... Namen študijskega krožka Beseda v barvi in obliki Osnovni nameni študijskih krožkov z naslovom Beseda v barvi in obliki so širjenje bralne kulture, razvijanje celovitega branja in spodbujanje lastne ustvarjalnosti pri likovnem in besednem izražanju, povezovanje besednega in likovnega izražanja, razvijanje večplastnosti umetniškega dela. () prebranem se lahko pogovarjamo, razčlenjujemo, primerjamo ... V našem krožku po nujamo drugo možnost: DA PREBRANO UMETNIŠKO DELO SUBJEKTIVNO PODOŽIVIMO IN TO IZRAZIMO Z LIKOVNO GOVORICO. Likovno predznanje ni potrebno. V študijskem krožku bomo tako spodbujali razvijanje doživljajskega branja in lastne ustvarjalnosti Vsebina in način dela v študijskem krožku Osredotočili se bomo na subjektivno doživljanje otl temeljnih vrednot našega življenja, to sta MIR ali LJUBEZEN, iz različnih literarnih virov. Kdaj drugič bomo skupaj prebrali in si delili bralne izkušnje ob istem literar- nem delu (ena pesem ali en avtor ali eno prozno delo) Na prvem srečanju bo naše izhodišče poezija Franceta Prešerna. Potem bomo svoja doživljanja prelili v trte, barve, oblike in slikali na svilo, steklo, papir, oblikovali glino, kamen, mozaik ... kakor nas bodo nagovorile besede. Morda napišemo svojo pesem, knjigo. Po darili si bomo mnogo možnosti, da prikličemo na dan svojega I Istvarjalca. In seveda se bomo tudi pogovarjali, medsebojno delili svoje misli, poglede... Vsi skupaj bomo gradili naša srečanja, da bodo zanimiva, prijetna, zabavna, poglob ljena. Kdo in kje? Mentorica študijskega krožka Beseda v barvi in obliki je prof. Rosana Kleindienst Premk, unikatna oblikovalka. Krožek bo imel svoja srečanja vsak drugi v petek v Veronikini so^ bi Matične knjižnice Kamnik. Termini srečanj bodo določeni sporazumno. Predlagamo pa redna srečanja na štirinajst dni ob petkih popoldne od 18.do21.ureod februarja do junija. Kotizacija bo v višini materialnih stroškov oz. v obliki pridobitve sponzorja. Dodatte informacije in prijave: Rosana K. Premk: 723 74 60,040 838 570 ali Matična knjižnica Kamnik: 831 -25-97 (Maja, Breda); mkk@kam.sik.sik. Veselje do branja in lastnega ustvarjanja je potrebno negovati in ju vzpodbujati na različne načine. Tega se lahko lotite sami ali pa tako, da se pridružite študijskemu krožku v Matični knjižnici in v prijetni družbi nadgradite svoje znanje in se prepustite moči pisane besede in lastnemu ustvarjanju. Študijski krožki po nudijt) tako izobraževanje kot zabavo in še veliko več, tudi nove oblike razmišljanja in osebnih stališč ter tako močno vplivajo na posameznikov osebni razvoj. sobota, 5. marec ob 10.00 Lojze Kovačič: ROKEC NA DRUGEM KONCU SVETA Lutkovna skup. Uš, lutkovna predstava nedelja, 6. marec ob 20.00 6. Gostičevi dnevi - SLAVNOSTNI KONCERT, Solisti Opere HNK Zagreb in SNG Opera in balet Ljubljana, koncert cJu* petek, 11. marec ob 20.00 Marko Kurat: NEKAJ DRAGEGA IN POPOLNOMA NEUPORABNEGA Prešernovo gledališče Kranj, komedija sobota, 12. marec ob 20.00 ZLATI ZBORI POJO SLOVENSKE NOVITETE Nastopajo: Vokalne skupine Canticum, De Profundis, Cantemus in Domžalski komorni zbor, koncert sreda, 16. marec ob 20.00 Milan Grgić: LJUBO DOMA, KDOR GA IMA Moj teater, komedija ■ www.kd-domzafe.si + STUDENTSKI KLUB KAMNIK Zimsko kulturno športno dogajanje Mesec februar je znan po dveh svojih lastnostih. Predvsem je to najkrajši mesec v letu, spomnimo pa se tudi na našega največjega pesnika dr. Franceta Prešerna. Tudi na Študentskem klubu Kamnik smo se ga spomnili, čeprav na malo drugačen, bolj študentski način. Ponavadi se ob ob- letnici smrti recitirajo njegove pesmi na raznovrstnih svečanih kulturnih prireditvah. Ker vsi vemo, da je ŠKK poln idej, smo kulturni praznik obeležili že nekaj dni prej na nekoliko svojevrsten način - z nepozabnim Sašom Hribarjem in njegovim Ga Ga Shovvom. Zgovorni in duhoviti Sašo nam je prestavil nepregledno množico znanih medijskih oseb. Led je prebil vsem dobro znani televizijec, šarmantni Aleksander Čolnik. Za njim ni zaostajal bivši slovenski nadškof in metropolit, dr. Franc Rode. Glasbenike so zastopali čustveni Marjan Smode, v zadnjem času aktualni Zoran Pre-din, zagrizeni Prekmurec Vlado Kreslin, očarljivi Oto Pestner in prvi glas Gorenjske Andrej Šifrer. Družbo sta jima delala operna pevka z velikim glasovnim razponom Norina Radovan in pevec Placido Do- mingo. Za spremljavo na klavirju je bila zadolžena dobrodušna pianistka Dubravka Tomšič Srebotnjak. Igralsko sceno sta tokrat zastopala še vedno privlačen Boris Cavaz-za in Branko Đurić Đ Đuro, človek, poln idej. Sašo Hribar in njegovi kolegi tudi tokrat niso mogli iz svoje kože. Seveda so se »spotaknili« še ob politike. In tudi tokrat z izvrstno interpretacijo. Uživali smo ob obisku svetovnega veljaka Georgea W. Busha in njegovega kolega s simpatičnim naglasom, Tonyja Blaira. Med slovenskimi politiki nista manjkala predsednika države in vlade, oba Janeza, g. Janša in g. Drnovšek, med ministri pa bivši »alkoholni« Dušan Keber in šolski Slavko Gaber ter zdajšnji finančni g. Andrej Bajuk. V tem večeru časa ni zmanjkalo niti za Hribarjeve novinarske kolege. Prvi v vrsti je bil umirjeni komentator Ivo Milovanovič. Prekinil ga je vreščavi Rajko Dolinšek, njega pa »najhitrejši« Miran Ališič s svojim prasketajočim glasom. Če vas ni bilo tam, ste bili prikrajšani še za nekatere znane obraze. To pa seveda ni bilo vse, kar smo vam pripravili v februarju. Še vedno so zimske razmere ugodne, tako za sankanje kot tudi smučanje. Obe aktivnosti se bosta odvijali do konca marca. Vse dodatne informacije najdete na vvvvvv.student-ski-klub.com. V sredini meseca se je za- ZA DRUGAČEN SVET Rad greš na pijačo, kjer se lahko sprostiš... velikokrat greš na pijačo, ker ti je dolgčas in ne veš, kaj bi sam s seboj... kaj pa če ne bi odšel na pijačo in bi poklical svojega najbližjega in odšel z njim na sprehod in bi denar za kavo podaril za ljudi, ki v Aziji ne stremijo po kavi ali sprehodu ... ... in upajo na preživetje. To je zapisala dijakinja Lea Bernik ob začetku zbiranja pomoči za prizadete v decembrski katastrofi v JV Aziji. Tudi dijaki, učenci ter zaposleni Zavoda za usposabljanje invalidne mladine v Kamniku, smo se na pobudo Šolskega parlamenta srednje šole ZUIM Kamnik odločili, da po svojih močeh prispevamo k odpravljanju posledic te velike naravne nesreče. Tako smo zbrali skupaj 63.000 SIT ter jih že nakazali humanitarnima organizacijama UNICEF in KARITAS. Pri zbiranju sta se še posebej angažirali dijakinji Lea Bernik in Sara Plahutnik, ki sta mnoge spodbudili k razmišljanju o tem, ali se lahko v dobrodelne namene odpovedo kakšnemu tolarju. Učenci osnovne šole pa so zbrali kar zajetno vsoto kovancev. Naša akcija je dokazala, da smo kljub težavam, ki pestijo mnoge naše učence in dijake, lahko in želimo biti solidarni z drugimi in drugačnimi in da si želimo prebivati v drugačnem svetu. Ali kakor je, med drugim, v nagrajenem spisu ob slovenskem kulturnem prazniku, zapisal dijak Gregor Krese: ?Če pa pogledam na celotno človeštvo in ne samo nase, bi prestavil čas najbrž naprej, samo ne vem za koliko časa bi ga prestavil. Prestavil bi ga na tisti čas, kjer bi se človekovo mišljenje in njegov pogled na svet spremenila. Spremenila tako, da ne bi bilo več človeške na-strojenosti, nestrpnosti in sovraštva. Kjer ne bi bilo vojn in hudobije. Kjer bi ljudje živeli z ljubeznijo in prijaznostjo, kjer ne bi gledali samo na to, kje bodo kaj dobili in kako bit i boljši od soseda. Kjer ne bi gledali samo na to, kako drugega potlačiti dol, da bi sami izpadli boljši.? Upamo, da smo vsaj malo prispevali h takšnemu svetu. Mentor Šolskega parlamenta srednje šole ZUIM Kamnik Rok Kralj k I j uči I tudi nagradni foto natečaj na temo Živali. Zmagovalci so že znani, fotografije pa na ogled v klubskih prostorih. Ne bo vam žal, če si jih boste ogledali. Ker na klubu lenarjenja ne poznamo, že pripravljamo nove, zanimive dogodke za toplejše mesece. V prvih toplih spomladanskih dneh se bo ponovno začel cikel Študent in muzika, za vse glasbene navdušence in sladokusce. Da pa boste do takrat lažje potrpeli, smo vam pripravili svežo in predvsem uporabno akcijo. Ker se nam je že vsem zgodilo, da smo imeli v računalniški dobi večje ali manjše probleme s prenašanjem podatkov z enega računalnika do drugega, smo se odločili, da temu naredimo konec. Zato vsem članom, ki se malce potrudijo, podarjamo pomnilniški ključ -če vam povem »po domače«, USB - z zavidljivo kapaciteto! Pravila igre, ki poteka brez nagradnega žrebanja, si natančno preberite na naši spletni strani. Lahko pa seveda pokličete tudi na klubski telefonski številki: 01/839-73-42 ali 041/ 753-572, kjer vas z veseljem pričakujejo prijazni klubski aktivisti. Odhojkarji OŠ Stranje. Z leve proti desni stojijo: Livadič, Hribar, Bru-mec, Semprimožnik, trener Gašper Ribič, Pilić, Klobčar, Krjavšek. Ležita: Pajič, Rakoš. Foto: Gašper Ribič ČETRTFINALE DRŽAVNEGA PRVENSTVA ODBOJKARJEV 16. februarja smo v naši majhni telovadnici gostili četrtfinale državnega prvenstva starejših učencev v odbojki. Pomerili so se odboj-kurji < >S V rhovci iz Ljubljane, OŠ Cvetka dolarja iz Škofje Loke, OŠ Žužemberk iz Žužemberka in domača ekipa OS Stranje. Vzdušje v skromni telovadnici z luknjami v strehi je bilo šjiortno. Prva se je jnmierila domača ek.ij>a z ekij)o <>Š Vrhove! In zmagala z 2:0. Sledila je tekma med odhojkarji OŠ Cvetka dolarja in OŠ Žužemberk, ki sojo slednji prepričljivo dobili. Tretjo tekmo, kije odločala o 3. in 4. mestu, so igrali dečki OŠ Cvetka dolarja in OS Vrhovci. Tretje mesto so osvojili učenci OŠ Vrhovci, četrto j/a iz OŠ Cvetka dolarja . Zadnja, odločilna tekma je bila med odlično ekipo iz Žužemberka in domačo ekipo. Po razburljivih, a /mštenth dveh setih so zmagali od-bojkarji OŠ Žužemberk j>red domačo ekijto iz Stranj. < )be ekipi sta se uvrstili vpolfinale državnega tekmovanja. Čestitke našim fantom. ŠPELA PAPEŽ S PARLAMENTA MLADI IN EVROPA Na OŠ Stranje smo imeli v januarju šolski parlament na temo Mladi in Evropa pod vodstvom mentorice šolske skupnosti ga. Valentine Bernot Predstavniki razrednih skupnosti od 3.-8. razreda so različno predstavili svoje poglede na Evropo, sodelovali s skeei. plakati, zaigrali evropsko himno in izdelali celo knjižico o Evropi Mlajši učenci so se pogovarjali o [aropi, kaj jim pomeni, kako se počutijo njihovi vrstniki v drugih državah, o razlikah in podobnostih, razmišljali so o drugačnosti, o stiski otrok po svetu in doma. Starejši pa smo izhajali iz Evropske konvencije o človekovih pravicah , ki se navezuje na temeljno človekovo pravico do izobraževanja. Spraševali smo se o pravicah in dolžnostih otrok, staršev in učiteljev, o diskriminaciji, o pravid do izobraževanja, o odnosih med mladimi, o izražanju naših čustev, strpnosti in nasilju, o počutju učencev in varnosti Ka\ na tclj, g. Boris Jcmcc, je poudaril, kako pomembno je, da smo strpni drug do drugega, da se Spoštujemo in te spoštljive odnose negujemo še naprej. Nasilje je nujno potrebno odkrili in poiskati pomoč pri starejših. licenci smo predlagali nekatere spremembe in izboljšave na šoli. Ravnatelj je na te predloge odgovoril, da se ho marsikaj razrešilo z gradnjo nove šole. ko bo rešen prostorski problem. V novi šoli bo prostor za različne delavnice, sodobnejšo knjižnico in računalnico, večje garderobe, jedil nieo , večji prostor za prireditve in plese. Več treningov in športnih dejavnosti ni mogoče izvajati zaradi prostorske stiske. Z novo telovadnico, ki jo bodo začeli graditi v mesecu aprilu, se bodo pokazale nove rešitve. Za šolski parlament Špela Papež, PRODAJA IN VZDRŽEVANJE RAČUNALNIŠKIH SISTEMOV IN PROGRAMSKE OPREME Silvo Smrekar s.p. © 041/284-566 rSS55 * 01/8327-343 VATERPOLO Vse bližje državnemu naslovu Tekmovanje v kategoriji do 12 let se je prevesilo v drugi del. Za nami je osem tekem z maksimalnim izkupičkom osmih zmag. Že pred sezono smo si zastavili cilj: vrniti naslov državnega prvaka, ki so nam ga v lanski sezoni za las speljali igralci kranjskega Triglava, nazaj v Kamnik, kar nam do sedaj lepo uspeva. V letošnji sezoni so se nam pridružili trije fantje: Urban Štele in Primož Šinkovce, ki sta lansko leto nabirala izkušnje pri drugi kamniški ekipi, ter Blaž Benkovič, ki je prišel iz plavalnih vrst. Vsi trije veliko pripomorejo k dobrim rezultatom, Blaž in Urban sta zadolžena za polnjenje nasprotnikovih mrež iz zunanjih položajev, Primož pa gara na najtežjem mestu v napadu - na mestu siclraša. Omeniti je seveda treba tudi naše standardne - stare člane ekipe: Krik Drolc in Grega Šuštar sta prava obrambna stebra, Matej Pinterič je zadolžen za protinapade, Tilen Leskovec pa poskrbi, da so vratarji nasprotnikov po tek-mi z nami čisto izčrpani. Verjetno bo letos spet prebil magično mejo 100 zadetkov! Sebastijan Novak, ki je organizator igre v napadu, je trenutno drugi strelec prvenstva za Tilnom Leskovcem. Vratar Gašper Žurbi pa spravlja v obup nasprotne napadalce, saj je na osmih tekmah prejel le dvanajst (12!) zadetkov. Do konca prvenstva je še šest tekem in prepričani smo, da bomo zadani cilj uresničili. V tej tekmo valni sezoni smo že osvojili eno prvo mesto, saj smo bili zmagovalci mednarodnega božičnega turnirja v Kopru 26. decembra. V konkurenci štirih ekip iz Slovenije ter po ene iz Italije in Hrvaške smo zopet premagali vse nasprotnike in zasluženo osvojili pokal. Lahko rečem, da je takim fantom res veselje biti trener, zato jih po samo minuti je bil rezultat že 2:0 za naše fante. Igrali so žejo agresivno v obrambi, zato so nasprotniki redko prihajali do strelov. Nekaj prehitrih podaj in prevelika želja pa sta botrovali napakam v napadu. Kljub temu smo stalno povečevali vodstvo in po treh četrtinah je bil rezultat 9:5. V tem delu igre bi izpostavil borbenost vseh igralcev, po drugi strani pa je sepa ki igra z igralcem več. V zadnjem delu igre se je odvijala prava drama. V napadu so se fantje sicer držali navodil in posledično Izsiljevali izključitve nasprotnikov.vendar so imeli realizacijo igralca več samo v tej četrtini 0/3. Mariborčani so našo nezbranost in tudi utrujenost, saj je bil eden ključnih igralcev na tekmi prvič po H-dnevni odsotnosti zaradi bolezni, kazno vali s tremi zadetki in prišli na gol zaostanka. Vendar so se fantje nato zbrali, igrali bolj umirjeno in preudarno, zato se rezultat v zadnjih dveh minutah ni spremenil in zmaga je ostala doma. Trenutno si delimo drugo mesto z Branikom in (Mimpijo, vsi smo zbrali po tri zmage in dva poraza. Kavno naslednja tekma, ki bo 13. marca, bo povratna tekma Z Olim-DijO.Če bi nam uspelo oddolžiti se za poraz v I. krogu, bi si praktično že zagotovili vsaj tretje mesto. Do takrat bomo še zelo pridno trenirali. 7,a konec bi omenil še dejstvo, da smo edini vaterpolski klub v mumm «■ .ari'« 1 ll m i i Zmagovalci božičnega turnirja. Z leve: Krik Drolc, Gašper Žurbi, Primož Šinkovec, Matej Pintarie, Blaž Benkovič, Tilen Leskovec, Barbara Šinkovec. Zadaj: trener Uroš Kralj in desno Grega Šuštar. lahko le še vzpodbudim:« Fantje, letaku naprej!« V eni kategoriji višje, v državnem prvenstvu dečkov do I i let, so ravno na polovici tekmovanja. Sistem tekmovanja je dvokrozen vsak z vsakim, tako kot v vseh tek movanjih mlajših kategorij. V tej kategoriji nastopa šest klubov. Naša ekipa je tekmovanje začela z nepričakovanim porazom proti Olimpiji in pričakovanim proti Triglavu. Nato smo dosegli dve zanesljivi zmagi proli Kokri in drugi mariborski ekipi. V začetku februarja nas je čakal derbi proti prvi mariborski ckipi-Braniku. Tekmo smo začeli zelo dobro in Sloveniji, ki se mora na treninge voziti v druge kraje. Najbrž je Mu zorno pričakovati, da bi se v Kamniku Zgodil »čudež« (beri: zimski bazen), ki bi omogočil normalen razvoj ne le kamniškega vaterpola, temveč tudi plavanja in triatlona. Ni pa preveč pričakovati malo manj mačehovski odnos do letnega bazena in sofinanciranja spori nih društev, ki nimamo pogojev za normalno delo. Verjetno nikomur v Kamniku ne škodujejo mladi, ki se tako uspešno ukvarjajo s športom in bi se radi z njim ukvarjali tudi, ko so že malo starejši in rabijo boljše pogoje' Ali pač? UROŠ KRAIJ Kinološko društvo Kamnik vam daje priložnost, da nudite svojemu najboljšemu prijatelju najboljše!!! Pridružite se nam v tečajih Šolanja PSOV in glede na velikost, starost ali pasmo, bomo skupaj izbrali najustreznejši tečaj! VPISI bodo zadnji vikend v februarju in prvi vikend v marcu med 10. in 12. uro na društvenem vadbišču! Pokličite 031/261-503 ali 031/607-692 Kamniški plavalci odlično zaključili zimsko sezono V pokritem olimpijskem bazenu v Kranju minuli vikend, 19. in 20. februarja, so najboljši plavalci iz Kamnika znova potrdili svojo odlično formo. V kategoriji dečkov in deklic je Timotej Pire Podobnik postal novi državni prvak na 50 in 100 metrov prsno. mSm pUMUttMEIASlOVEBIH Timotej Pire Podobnik je v hudi konkurenci Plavalnemu klubu Kamnik priboril pet medalj. Poleg tega, da je postal novi državni prvak na 50 in 100 metrov prsno, je osvojil tudi srebrno medaljo na 200 metrov prsno ter bronasti medalji na 400 metrov prosto in 100 met- Gradimo prihodnost PRESENETLJIV IZPAD V POLFINALU POKALA OZS Sobota, 19.2., se bo v spomin kamniških odbojkarjev in odbojkaric v spomin zapisala kot ena najbolj črnih v zadnjih letih. Igralci Calcil Kamnika so namreč veliko pričakovali od finalnega turnirja za Pokal OZS, a so izpadli Že v boju za finale, saj jih je s 3:0 premagala novomeška Krka. Prav lako pa so sklonjenih glav le-los prvič igrišče zapuščala dekle ta Broline Kamnik, ki jih je v Škof-ji loki domača ekipa premagala s 3:0 in jih iako po petnajstih kolih potisnila na drugo mesto. Kot smo že omenili so kamniški odhojkarji na finalnem turnirju Pokala OZS na Bledu pričakovali mnogo več, kol pa so na koncu dosegli. Tudi rezultati v državnem prvenstvu, dve gladki zmagi nad Krko s 3:0, niso napovedovali zmage Krka na Calcitom. Začetek tekme je tudi pripadale Kamnieanom, ki pa so že na koncu prvega sela močno popustili in Krkaši so po nujeno s pridom izkoristili. V tiru gem in tretjem setu je bila tekma prav tako izenačena do konca se tov, ko so bili Dolenjci vedno boljši in so se zasluženo veselili zmage nad Kamničani. Pri Kamničanih so tokrat odpovedali prav najbolj udarni igralci, prav tako pa se je se kako poznala poškodba Turka. finalnega naslova so se na koncu veselili domačini, s 3:0 so premagali v polfinalu Prvačino, v fina- lu pa še Krko in osvojili prvo Pokalno lovoriko v zgodovini kluba. Kamničani se morajo sedaj pošteno zamisliti nad svojimi igrami, saj do ptičetka lige za prvaka ni veliko časa za celjenje ran. Prav lako pa ne smejo več veliko grešili, saj je bil cilj kluba v tej sezoni uvrstitev v vsaj eno finale.' Seveda ostajamo optimistični in verjamemo, da bomo Kamniča-ne v tej sezoni gledali v velikem finalu Državnega prvenstva, kamor po imenih tudi spadajo. Liga za prvaka bodo Kamničani začeli z gostovanjem v Ljubljani in Šoštanju, prvo domačo tekmo pa l>od«> igrali 5.3-, ob 20.00 uri doma s nov opečenimi pokalnimi prvaki z Bleda. Kamnieanke pa so na gostovanju delile usodo moških. Tudi le so namreč prvi sel začele odlično, potem pa v zaključku popolnoma popustile in dopustile Skofjelo-čankam, da so jih na lestvici prehitele za en sel. Tako bodo mora le v nadaljevanju Kamničanke ča kali na »kiks« Gorenjk in hkrati zmagali na vseh preostalih tekmah. V primeru osvojitve drugega mesta, pa jih čakajo še dolge in naporne kvalifikacije za napredovanje v drugo ligo, kamor po prikazanih igrah do šestnajstega kroga prav gotovo spadajo. Naslednji) tekmo bodo igrale že ta konec tedna, 26.2.^ ob 17.30 uri doma z ekipo Žirovnice. CICO 1. Spust! Spuščamo cene vozil Peugeot www.peugeot.si RODEX d.o.o. - Rova, Rovska cestat 2, Radomlje.-www. rodex.si, 01/722 70 10,722 77 98,722 88 68 rov mešano. Ta odličja so rezultat trdega dela in dobrega vodenja trenerja Vlada Hanžeko-viča. V disciplini 50 metrov hrbtno je Anže Tekavčič dosegel 5. mesto, na 200 metrov hrbtno 7. mesto, 9. mesto na 100 metrov hrbtno in 13. mesto na 400 metrov prosto. V finalni del tekmovanja so se uvrstile še varovanke trenerja Vlada Vučka - Janina Lorenci, Patricija Zupan in Klara Repan-šek. Ekipa kadetov, mladincev in članov se je v prvih dneh februarja s sovrstniki v Celju ravno tako pomerila na Zimskem državnem prvenstvu Slovenije. Naš klub je imel 10 plavalcev, ki so se pomerili z najboljšimi. Medalje je prejela petnajstletna Teja Koželj iz Komende in sicer srebrno na 50 metrov, 100 metrov prsno in bronasto na 200 metrov prsno. V zimskem delu tekmovanj plavalnega športa se je 22. in 23. januarja Plavalni klub Kamnik udeležil tudi Mednarodnega mitinga v Bad Reichenhall-u, kjer je sodelovalo 665 plavalcev iz 61 klubov iz 8 evropskih držav. Tina Tekavčič, Teja Koželj in Gaja Lorenci so z odličnimi rezultati poskrbele za zadovoljstvo svojih trenerjev. Tekavčiče-va je zmagala na 50 metrov prosto in bila tretja na 100 metrov delfin, Koželjeva je zasedla 2. mesto na 100 metrov prsno in Lorencijeva 3. mesto na 100 metrov prsno. V istem obdobju je s slovensko reprezentanco Slovenije za dečke in deklice Timotej Pire Podobnik odpotoval v Italijo -Viareggio na Mednarodni miting, ki se ga je udeležilo 12 držav. Ta miting je z 850 udeleženci presegel norme »običajnih« mitingov in ga lahko poimenujemo kar Evropsko prvenstvo v kategoriji dečkov in deklic. Ekipa Slovenske reprezentance je bila najboljša. Timotej je dosegel odlično 2. mesto na 100 metrov prsno, 5. mesto na 100 metrov prosto in 8. mesto na 100 metrov delfin. Razlogov za dobro razpoloženje v klubu je več kot dovolj in plavalcem zagotovo ne bo zmanjkalo energije za nove uspehe v pomladnem obdobju. DVE ODLIČNI PREDSTAVI KOŠARKARJEV CALCITA MAVRICE V 12. in 13. krogu 3-SKL so naši košarkarji pokazali zakaj so še vedno pri vrhu lestvice. Z odlično igro in mošivenim duhom so se izkazali že v tekmi prejšnjega kroga, kjer so v gosteh z visoko razliko 11 točk in s končnim rezultatom 62:103 premagali ekipo Krvavca. Naslednjo tekmo smo na željo gostov, ki imajo v svoji ekipi kar nekaj igralcev, ki so nastopili na olimpijadi gluhih, prestavili na torkov večerni termin v telovadnici OS Marije Vera . Drugačni obroči in nova lelovadniea pa niso zmotili naših igralcev, ki so tekmo začeli izredno požrtvovalno in povedli z delnim izidom 21:1. V tem obdobju igre velja še posebej pohvalili prvega igralca Cal-cita Mavrice Gregorja kajniha. ki je v prvem polčasu dosegel kar 31 točk in ekipo odpeljal na odmor z rezultatom 58:36. V drugem polčasu se dogodki na tekmi niso bistveno spremenili, kljub temu, da so igrali fantje, ki običajno na parketu preživijo manj ča- A, 'm sa. Pohvaliti velja celotno ekipo, saj se je vseh dvanajst igralcev vpisalo med strelce. Zmaga domačih ni bila niti za trenutek ogrožena, končala pa se je s končnim rezultatom 104:82. Tempo igranja pa sploh ne pojenja, tako so naši igralci minulo soboto, 19. februarja, gostovali pri ekipi Gorenja vas, proti kateri pa so, žal, Izgubili /. rezultatom 98:89. Derbi kroga hov sredo, 23. februarja, z ekipo T1NI!X MEDVODE Zadnjo tekmo v tej sezoni doma pa bodo igralci CALCITA MAVRICE igrali v soboto prihodnjo soboto, 5- marca Na tekmo ste vabljeni vsi ljubitelji košarke v čim večjem Številu. ROBERT PROSEN Velika planin A tel: 01/839 71 77 internet: www.velikaplanlna.si -> ORGANIZIRANI TEČAJI SMUČANJA IN DESKANJA NA SNEGU + večerna šola na smučišču Jurček -* DRSALIŠČE OB SPODNJI POSTAJI NIHALKE -* NOČNO SANKANJE od srede do sobote -* KOMBINIRANA VOZOVNICA VELIKA PLANINA-TERME SNOVIK Uroš Tomee na SP v gorskem teku na Aljaski »Potrebno je veliko vztrajnosti, trme in norosti...« Uroš in Katja Tomec Medlem, ko jaz posedam na kavču, se moj soimenjak skupaj s sestro poti tekajoč po klancih kamniške okolice. Jaz si mislim, daje premrzlo. Daje pretežko. Da ne morem. Ona dva tega zagotovo ne mislila. Uroš (17) in Katja (16) samo tečeta. Tečeta zase. Za svoj klub. Za veselje. Na zmago. Kljub svoji mladosti sla dosegla že lepe rezultate. O tem eks&emnem športu-gorskem le ku- sem zimskega nedeljskega popoldneva, ko sta že opravila dnevni trening, klepetala z njima. Mislila bi si. da vaju je za ta Spori kdo posebej navdušil, da je zgodim o vajinih začetkih neverjetna, kako jia je bilo v resnici? Kako in kdaj sta začela' Uroš: Jaz tečem četrto leto, to rej sem začel, ko mi še ni bilo petnajst let. V glavnem tekmujem v gorskih tekih in krosih. V letošnjem letu pa bom poleg gorskega teka jfe pričel tudi s tekmovanji na atletskih stezah. Vse se je za- \ čelo tako, da sem šel pogledat na trening, saj sem slišal, da fantje poleg teka trenirajo ludi v telovadnici, da tam igrajo dosti nogometa. To me je pritegnilo, ker me zanima tudi ta šport. Sel sem pogledat, pa mi je bilo všeč. Katja: Jaz sem šla pogledat na trening. Začela sem kasneje, zato sem že pri 1 !ro-šu videla, kako to izgleda, jM čemu vse se je treba odpovedati in za kaj se truditi pa sem poizkusila. Tečem od svojega trinajstega leta, le- -jgflit loštija sezona je moja tretja. Uroš Ali mislila, da imata -tekaškegene«, morda i mala v sorodstvu dobre tekače? Kako seje pokazal vajin talent? Uroš: Prej nikoli nismo doma govorili o dosežkih staršev kot tekačev, danes pa večkrat slišiva o tem, kako sta tekla (smeh). Seveda moraš imeti neke fizične pre-dispozicje, vendar največ narediš sam s trdim delom in vztrajnostjo. Talent je ena stvar, drugo pa so še vsi treningi, ki spadajo zraven - za to moraš imeli veselje. Kateri so vajini največji usj)ehl? Uroš: V spominu mi ostaja 20 mesto posamezno iz svetovnega prvenstva na Aljaski 200.3 ter ekipno zlato, večkrat sem zmagal na pokalnih tekmah, bil sem prvak v držav- Tomec nem pokalu 2002, tretji leta 2003, lani pa sem za las zgrešil tretje mesto. Postal sem tudi državni prvak med srednješolci pri mlajših in starejših srednješolcih ter državni prvak pri starejših dečkih. Bil sem tudi državni prvak v teku »navkreber« in dvakrat državni podprvak v teku »gor-dok Zaradi tekem sem večkrat potoval v tujino in tja se zelo rad vračam (predvsem imam v spominu Igre mladih v Nemčiji, kjer sem tudi osvojil srebrno medaljo - žal pa sem jih prerasel). Katja Tomec Mislim tudi, tla se dobrega gor skega tekača ne da spoznati na šolskih tekih,Jaz kot tekač nisem bil nikoli nič posebnega Se danes na primer nisem dober |iri teku na 600 metrov, kot je bilo tudi v osnovni šoli. Sele v šestem razredu sem prišel v šolsko ekipo za kros. . lli se spomnita svoje prve tekme kako je bih? Katja: Jaz se je dobro spomnim. Tekla sem brez kakršnegakoli treninga in bila prepričana, da je to moja prva in zadnja tekma, Bilo je v Gradišču pri Vipavi. Uroš: Meni pa se zdi, da je bil kros v Mekinjah, pritekel sem na tretje mesto. Pravzaprav bi mogoče moral misliti še nazaj, ko sem na krosih tekel za osnovno šolo. Katja: Med največje uspehe štejem večkrat osvojene stopničke na pokalnih tekmah in drugo mesto na državnem prvenstvu v gorskem teku za srednje šole. Še posebej pa si bom zaradi pestrega dogajanja zapomnila Igre mladih v Nemčiji. Ali kdaj želita odnehati? Uroš: Težko je, ko pride dan, ko ne gre in ne gre. Take trenutke sem doživljal v začetku in v lanski sezoni, ko napredek ni bil tako strm, kot je bil v prejšnji sezoni, ko je konkurenca večja in bolj nepremagljiva. Katja: Med kakšnimi dolgimi težkimi tempo treningi včasih obupujem, vendar se zmeraj znova poberem. Nadaljevanje na 14. strani 497605 »Potrebno je veliko vztrajnosti, trme in norosti...« Uroš in Katja Tomec Nadaljevanje s 13. strani Kako pogosto in kje imata treninge, kdo vaju trenira? Uroš: Sva člana KGT Papež, začela sva trenirati pod okriljem trenerja Ivana Urna, sedaj pa trenirava pri Sebastijanu Zamiku. Skupne treninge imamo štirikrat tedensko, drugače pa trenirava tudi vsak sam (skoraj vsak dan), po navodilih, ki jih napiše trener. Moji treningi danes izgledajo drugače, kot so včasih. Danes ne treniram več na isti način kot na začetku, izbiram tudi druge, nove poti. Katja: Jaz skupne treninge obiskujem dvakrat tedensko, druge dni pa treniram po trener-jevih navodilih. Oba tekmujeva v skupini mladincev. Danes je konkurenca večja in težja, ker je več zanimanja za ta šport, postaja čedalje bolj popularen med najmlajšimi, precej pa je tudi članov. Ali trenirata tudi po hribih v okolici? Uroš: Včasih sem veliko več kot zdaj. zdaj le enkrat ali dvakrat tedensko. Katja: Jaz večkrat tečem tu, v bližini doma, imam svoje kroge, manjše in večje. Tu, v bližini doma, je tudi vrh Vovar, ki ga oba dobro poznava. ' Kakšne pa imata želje, cilje za prihodnost - morda kariero v tem športu? Uroš: Moji cilji so zaenkrat bolj kratkoročni - za zdaj bom zadovoljen, če se bom letos uvrstil v slovensko reprezentanco za svetovno prvenstvo, ki bo na Novi Zelandiji, ter popravim rezultat z Aljaske- 20. mesto. Zaenkrat nobeden od naju ne načrtuje, da bi šel na Fakulteto za šport. Sam bi se enkrat rad preizkusil kot trener mlajših, kaj več pa ne. AH sta kdaj razmišljala, da bi ta šport zamenjala za kakšnega drugega? Uroš: Nogomet, samo ... Ne, v resnici ne. Katja: Jaz pa sem poizkusila na treningu za tek na smučeh, ampak se mi časovno ni izšlo. Raje ostajam tu. Kako pa je s sponzorji v tem športu in nagradami na tekmah? Uroš: Vsekakor je nas klubski glavni sponzor Avtoličarsrvo Papež Dušan, ki nam plačuje tudi startnine in organizira prevoze za pokalne tekme ter poskrbi za vse drugo, kot so oblačila (dresi, trenirke, brezrokavniki,...). malice na tekmah, treningi..... Na športni poti so za mano stale tudi Terme Snovik, Zarja Kovis d.o.o.. Ljubljanska banka, občina Kamnik ... Pri nas je s sponzorji veliko težje kot na primer v Itali- Gostišče GTC 902 ČRNIVEC Tirosek 73 « 03/83 94 602 041 /689 865 ^ ji, kjer so nagrade na tekmovanjih višje in finančne. Ja, od tega se da živet, vendar ne verjamem, da pri nas. Katja: Nagrade na tekmah so zelo odvisne od tekme same. Običajno so nagrade praktične, razen na posameznih tekmah tudi denarne. Česa sla pa bila od nagrad najbolj vesela? Oba: Zelo prav pride denar (smeh). Drugače je pa bilo veliko nagrad, zdajle se težko odločiva. Kako pa doma in v šoti spremljajo vajine usjiehe- imata občutek, da sta slavna ali da so vama drugi nevoščljivi? Uroš: Sva dijaka kamniške gimnazije, kjer nama grejo zelo na roko, imava status športnika, prej naju spuščajo od pouka, tudi za spraševanja se lahko dogovoriva. Seveda pa morava snov prav tako predelati. Nikoli nisem imel občutka, da sem slaven. Niti ne gledam na to. Sam nisem nevoščljiv, vesel sem za tistega, ki doseže dober rezultat, zato mislim, da tudi meni nihče ne zavida. Na splošno imam občutek, da se tako s klubskimi soiekmovalci kot s tekmeci iz drugih klubov dobro razumemo. Katja: Doma naju trdno podpirajo - vozijo naju na treninge, tekme, spodbujajo, navijajo, nosijo tudi finančno breme, ki ga zahtev a ta šport, za kar sva jima zelo hvaležna. V okolju, kjer živiva, naju kvečjemu podpirajo. Nikoli nisem imela občutka, da bi nama bili nevoščljivi. Kakšni tekači pa so vajini stanovski klubski kolegi? Uroš: Kamničani so dobri tekači lahko bi koga posebej izpostavil v kakšni kategoriji, morda pa bi omenil sovrstnike: brata Markuš, sestri Rebernik, Niko Urh, Grega Mlakarja... Kot tekače nas cenijo tudi v drugih klubih - danes nas je že cela vojska. Včasih so se nam v rumenih dresih smejali, danes pa nas res cenijo. Kako pa je s tremo, prerivanjem na tekmah, kako iztisniti še zadnje moči na finišu..-? Uroš: Trema je vedno prisotna. Jaz jo premagujem tako, da se »hecam« na startu, se družim s tistimi, s katerimi se skupaj ogrevamo - samo da nekaj govoriš, pa je lažje. Ko pa začnem teči, je ni več. Potem se je že na startu treba spoprijeti s prerivanjem -predvsem gre za suvanje s komolci, tako da lahko dobiš kakšno bolečo pod rebra. Na tekmah se tudi spotikamo, po nesreči ali nalašč, nekdo pade, čez njega pa še drugi. Zgodi se tudi. da na teh ozkih progah nekoga dohitiš. imaš se dovolj moči, da bi ga pre- hitel, pa se noče umakniti... Katja: Finiš sam ni tako težek, ker veš, da bo kmalu konec. Težke so tiste tekme, ki jih nisi nikoli tekel, ko si že precej utrujen na sredini, nato pa pred sabo vidiš nov klanec ... Ali pa ko ob progi vidiš tablo z napisom »še 2 km« ... Kaj bi svetovala nekomu, ki bi želel usj)eti v tem šj>ortu? Uroš: Raje ne (smeh). Gorski tek je garaški šport. Treba se je truditi, četudi ni rezultatov, bodo enkrat že prišli, če trdo delaš. Mogoče na tekmah ne bo rezultatov, ampak nekje se to vidi, na treningih, sam pri seb i... Če ne drugega, shujšaš (smeh). Katja: Poizkusiti moraš. Ugotoviti moraš, če imaš takšne značajske lastnosti, ki so prav tako, če ne še bolj od fizične pripravljenosti potrebne za uspeh. Mislim, da so najine osebne lastnosti, kot so vztrajnost, da ne obupal do konca, da si sposoben iztisnili zadnje moči. veliko trme in norosti, bistveno pripomogle k uspehom Kdaj je najtežje trenirati ? Uroš: Prva tekma se začne v sredini februarja, višek pa je od maja do oktobra, takrat so namreč pokalne tekme. Konce novembra imamo 14 dni počitka, potem pa se začnejo treningi na prostem in v telovadnici, lako da v bistvu treniramo celo leto. Treniramo ob vsakem vremenu. Pozimi so treningi takšni, da delamo več kilometrov, pred kratkim smo začeli delati tudi na hitrosti, listi dobri treningi, kjer delamo na moči, so res težki. Včasih je bolje, da je vreme slabo Da ni preveč vroče, ali da malo rosi. Dobro je, da se lahko umažeš, pa nihče nič ne reče (smeh). Kakšno vreme si želim na tekmah, pa je čisto odvisno od tekme. Katja: Zame velja isto, pozimi je bolj prijetno delat. Včasih je težko prenašat vročino. Vendar je tudi tako treba trenirat, ker na tekmah ne moreš izbirat vremena. Katerih tekem se najbolj veselita in kje se najbolj jnttrudita? RAČUNOVODSKE STORITVE IN SVETOVANJE za fizične in pravne osebe MIBO/doo Kamnik. Zikova al. 4 tel.: 01/831-45-15. 031/305-451 PRVI MESEC BREZPLAČNO! Sobotni večeri pri nas so prijetni -ob dobri hrani, živi glasbi in plesu. To je tudi odlična priložnost za praznovanje rojstnih dni, obletnic, Abrahamov ... Ce razmišljate o poroki: rezervirajte si datum, da bo vaša poroka takšna, kot si jo želite OB PRAZNIKU ŽENA RAZVESELITE SVOJO NAJDRAŽJO S PRIJETNO SOBOTNO VEČERJO (5. 3. ali 12. 3.) OB ZVOKIH ŽIVE GLASBE V MESECU MARCU ZA VAS IGRA ANSAMBEL MINERALI Vabimo vas tudi na nedeljska in praznična kosila. Uroš: Najbolj se potrudiva na domačih tekmah, čeprav prav tam živčnost naredi svoje, da ne pokažeš tega, kar bi rad. Jaz se najbolj veselim Grintovca in teka k Svetemu Primožu. Katja: Meni pa je najljubši kros v Mekinjah. Katera tekmuje v tvojem spominu zajnsana kot najtežja in zakaj' Katja: Tek na Kojco. To je nad Cerknim. Proga je zelo strma. Vsako leto rečem, da ne grem več, vendar si vedno zadnji trenutek premislim. Uroš: Meni je bila pa najtežja tekma »Tek na Lisco«. Po j>rij)ovedovanju se spominjam teka pod sedežnim na Veliki /danint...? Uroš: Ja, tudi to tekmo sem tekel, gre pa zato, da spustijo se-dežnico in naj bi pri največji hitrosti prehitel svoj stol... Lani je to uspelo osmim fantom, med katerimi sem bil tudi jaz. Pogovarjala se je URŠKA TO M It; Naša osnovna dejavnost je ples. Naši člani trenirajo različne zvrsti plesa kot so: shovvdanee.brake (lance, hip hoji, eleetrie boogie in lahko se pohvalimo, da so že dosegli in dosegajo vrhunske rezultate. Naši člani - tekmovalci so zaslužni, da se ime občine Kamnik sliši kot dober glas ludi v »deveto vas«. Vse to pa ni mogoče brez trdega dela članov samih, kol tudi trenerjev. Že v lanskem letu, ko so še vsi naši člani-tekmovalci gostovali po različnih plesnih šolah, se je tntd poplačal, Dosegli so zavidljive rezultate na državnem prvenstvu v Ljubljani in sicer kar nekaj naslovov državnih prvakov in s tem je 15 naših članov postalo Iz Karate kluba Virtus Duplica ANŽE DOVIČ IN MATIC KLANČNIK USPEŠNA NA PRVI POKALNI TEKMI V KARATEJU ZA DEČKE IN DEKLICE Ni dolgo, kar so se člani Karate kluba Virtus Duplica veselili na novoletni zabavi v prostorih Šolskega centra Rudolfa Maistra v Kamniku. Na njej je trener Vladimir Stanič najboljšim podelil praktična darila ter priznanja za uspešno leto. Člani pa so se zaobljubili, da se bodo v novi tekmovalni sezoni še bolj trudili in skušali doseči še več dobrih rezultatov. Barve kluba in kamniške občine bodo letos zastopali: Matcjjeglič, Matic Klančnik, Dejan Kvri-nov, Ličina Dmir, Miha Matoh, Rok Matoh, Tim Semprimož-nik, Domen Stražar, Jan Magv-ar, Urban Varšek, Boris Bodla j, Anže Dovič, Matevž Varšek, Anžejerše ter Uršič Teja. Da mislijo resno se je pokazalo že na prvih letošnjih tekmovanjih. Najprej so 15. januarja tekmovali na Novoletnem mednarodnem turnirju, ki ga je organizirala Karate zveza Slovenije v Žalcu. Klub je zastopalo sedem tekmovalcev: R. Matoh, M. Matoh, Jeglič, Ličina, Stražar, Kvrinov in Jer.še. Najbolje se je odrezal Anžejerše, ki je v kategoriji članov - 6()kg, borbe, zasedel 1. mesto. Za uvrstitev na tretje mesto sta se v kategoriji dečkov do I i let - 10 kg borila Rok Matoh in Matej Jeglič ter v podaljških izgubila tako, da sta zasedla 5. in 6. mesto. Ostali tekmovalci pa so tokrat, žal, ostali brez vidnih uvrstitev. Že 30. januarja so sodelovali na naslednjem mednarodnem karate turnirju, ki je potekal v Limbušu pri Mariboru. Na tem tekmovanju sta prvič nastopila Anže Dovič in Matevž Varšek. Kljub dobrim borbam so se COkrat domov vrnili brez odličij. Za žalost in jezo ni bilo časa, saj so že 5. februarja ponovno stopili na borišča. Tokrat na 1. pokalni tekmi za dečke in deklice, ki jo je organizirala Karale zveza Slovenije v sodelovanju s Shotokan karate klubom Kranj v Šenčurju pri Kra- PLESNI KLUB MAK NA DUPLICI Tudi s plesom se širi ime Kamnika Z letošnjim januarjem je Plesni klub MAK (kar v prevodu pomeni: Muska Adrenalin Koreografija), ki deluje že od leta 1999 postal novi najemniki Kulturnega doma na Duplici pri Kamniku (nekdanji kino). Tega smo izredno veseli, saj nam prostori odgovarjajo tako lokacijsko kot prostorsko. del državne reprezentance Zaradi pomanjkanja finančnih sredstev pa seje svetovnega prvenstva v Nemčiji v mestu Bremen udeležilo le 11 naših čianov-tekmovaleev, ki so domov prinesli naslov svetovnih prvakov BREAK DANCE BATTLE - skupina mladinci ( Ncvv Born Crevv ), naslov viee svetovnega prvaka ELECTRIC I« X HiIF SOLO - pionirji (Tim Ccg nar) in 19. mesto na svetovnem pr venstvu BREAK I)AN(T S( )l.() elani v izredno hudi konkurenci: Žiga l'avsarNevv Born Crevv I. mesto; Domen Pož.lcb-Ncvv Born Crevv I. mesto; Janez Ječnik The Ročk 119. mesto; Borut Bernik-Ncw Born Crevv I. mesto; Amel llod/ic Ncvv Born Crevv I. mesto; Miha Škorič-Nevv Born Crevv I. mesto; TimCegnar-RockJr. L.mesto; 6. februarja smo se udeležili rednega kvalifikacijskega turnirja za državno prvenstvo 2005, ki je potekalo v Ljubljani. V vseh zvrsteh, v katerih so bili udeleženi člani l'K Mak, lahko s ponosom povemo, da so leti zased li prva mesta in se vsi kvalificirali na državno prvenstvo in sicer: Brake dance skupina- hattle (Jane/ Ječnik. Borut Bernik, Blaž Pogačar, Matic Golob, Aljoša Majcen) I. mesto Brake dance - člani - solo: J a -ne/,Ječnik I. mesto. Malic ColoivTa-ubi 2. mesto, Blaž. Pogačar-Pogy 3 mesto, Aljoša Majcen i. mesto: Brake dance - mladinci - solo: Miha Ječnik I. mesto, Bontl Bernik4. mesto; Electric boogie - mladinci - solo: Borut Bernik I. mesto; Electric boogie - pionirji - solo: Tim Cegnar l. mesto; Hip Hop pari: Tjasa Nadlžarln 1 r ša Naglic 2. mesto, Malic 1'urkal in Aleš Trdin I. mesto; Hip I lop -solo: Alja Bavčar 1 mesto, Tjaša Nadižar 2. mesto, I Irša Naglic 3. mesto; Ob tej priliki pa Vam sporočamo, da se bomo poleg vseh tekem, ki nas še čakajo, Z veseljem udeležili tudi različnih nastopov, na katere nas lahko povabite. nju. Na iem tekmovanju so sodelovali: Jeglič, Kvrinov, Stražar, Dovič, R. Matoh, M. Varšek in Klančnik. Najbolje sta se odre/ala Matic Klančnik ter Anže Dovič, ki sla v svojih kategorijah dosegla 3. mesto. Za las je ušla medalja Dom nu Stražarju, saj je v borbi za Iret-je mesto Izgubil in lako zasedel 5. 6. mesto. Ostali tekmovalci so se kljub dobrini borbam slabše uvrstili (8.-16, mesto). (.lede na dosežke v začetku sezone so v klubu prepričani, da bodo letos presegli število medalj, ki so si jih priborili v prejšnji tekmo valni sezoni. Njihovi navijači, prijatelji in starši pa se bodo še velikokrat veselili dobrih uspehov, ki jih nedvomno čakajo. V.S. PK MAK MALI OGLASI Instruiram matematiko in fiziko. Tel.: 723-81-57, ()4l/ 322-571,051/359-483. WV POI.O 1,6 75, servo, 1.97, I.last., airbag, klima, el.stekla, centr., dalj. zakl., lita platišča, letne+zimske gume prodam. Tel.: 041/691-777. Uspešno poučujem igranje na diatonično harmoniko (frajtonarco). Ob organiziranju najmanj petih kandidatov pridem tudi v vaš kraj. Tel.: 041/644-306 Po-ljanšck. Bi se radi naučili igrati na sintesizer? Pokličite 031/359-159. Čistini, pospravljam, likam, tudi varujem otroke - ženska srednjih let. Tel.: 031/535-793. Prodam bel jedilni in krmilni krompir po ugodni ceni. Tel.: 834-11 52, Pe-terlin, Podboršt 1, Komenda. Prodam moško gorenjsko narodno nošo. Tel.: 834-21-63. Uščipni me! Mislim, da sanjam Neverjetni popusti I Ne sanjate, s kar do 700.000 SIT* popusta v enkratni akciji Last minute so naši pogoji j nakupa Kalosa, Lacettija, Tacume ali Evande neprekosljivi. Ne verjamete? Obiščite nas in verjemite svojim očem! -Ponudba velja le v tej akciji in do razprodaje zaloR, Uvoznik, prodajalec in serviser AHAC&CO., d.o.o., Domžale (lokacija Avtoservis Pižem s.p.) Mala Loka 15, 1230 Domžale tel: 01/56 27 100, gsm: 041/463 000 AGROPROMET CERKLJE Ul. 4. okt. 10, Cerklje, tel.: 04/252 64 40 Odprto od 7. do 17. ure, ob sobotah od 8. do 12. ure ugodna ponudba: - ŽITA (koruza, oves, ječmen, pšenica, sojine tropine, sončnične tropine, krmilne moke) - VSE VRSTE KRMIL za purane, piščance, kokoši nesnice, prašiče, govedo-tovarniške cene - UMETNA GNOJILA - sprejemamo naročila za kokoši pred nesnostjo in enodnevne piščance_ - JABOLKA za ozimnico in prešanje MOKA tin 500. SLADKOR UGODNE CENE KORUZA akcijska cena 30 SIT/kg v razsutem stanju -MOJ VL 30 £ PŠENICA ZA KRMO - UGODNA CENA VSE ZA KOLINE (naravna in umetna čreva, spile, kolofonija, začimbe) SEMENSKA KORUZA že na zalogi Tiho je sne zastalo in zbvfdelje z lic nasmeh, solza se je posušila, žudnja solza li v očeh. ZAHVALA V 87. letu nas je zapustil mož, oče, dedek in pradcdck VINKO ZEROVNIK i/. ZgomjegB Tuhinja 57a Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom, znancem in sodelavcem, ki ste ga pospremili na njegovo zadnjo pot, darovali cvetje, sveče, za svete maše in nam iztekli sožaljc. Posebna zahvala dr. Plaveevi za strokovno pomoć v času njegove bolezni. Za lepo opravljen obleti se zahvaljujemo g. /upniku, pevcem, gasilcem, govornikoma ter trobentaču za zaigrano Tišino. Žalujoči: vsi njegovi Februar 2005 ZAHVALA V K(>. letu nas je zapustila žena, sestra in teta PEPCA SVETE roj. Kramar, z Itakovnika Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožaljc, cvetje, sveče, darove za svele maše in spremstvo na njeni zadnji poti. Hvala gospodoma /upnikoma za lepo opravljen pogrebni obred. Posebna zahvala dr. Plavčcvi ter sestrama Emi in Darki. Žalujoči: mož Jože in vsi njeni Februar 2005 Utihnilje tvoj glas, obstala le srce, a ostali \n sledovi tvojih pridnih rok in kruto spoznanje, da se ne vrne.'! več. ZAHVALA V 66. letu življenja nas je nenadoma zapustil naš dragi bral in svak JANEZ PANGERSIC iz lil is Iskrena zahvala vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem Za izrečena sožalja, cvetje, sveče in /a svete maše ter spremstvo na njegovi zadnji poti. Hvala g./upniku za opravljeno zadnje slovo, pevcem in trobentaču /a zaigrano Tišino. Žalujoči: brat France z ženo Kristino in drugi sorodniki Februar 2005 1 Kdor zna zgraditi mast. premaga reko inglobel Premaga >• sebi vse strahove in bojazni in zntorc čez in se zave, vredno /<• bito Uveti. (K. Kerievan) ZAHVALA V 75. letu življenja nas je /a vedno zapustil dragi mož, ala, bral in lasi JANEZ SPRUK Iz, Nevelj pri Kamniku Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, nekdanjim sodelavcem KIK, sodelavcem NLB in Svilami za izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče in svete maše. g. župniku za leno „pravljen pogrebni obred, g Stefclasi za poslovilni govor, pevcem Ža /apele žalostinke, trobentaču za zaigrano tišino gasilcem za častni prapdr. Za zdravljenje, skrb in človeško toplino se zahvaljujemo zdravnici dr. Plesnarjev m sestri ga Matohovi ter zdravstvenemu osebju UKC Uubhana, Se enkrat hvala vsem, ki s.e našega ala imeli radi in ga v velikem šlevilu pospremil, na /adnji poti, Vsi njegovi Februar 2005 AVTOBUSNI PREVOZI VRANKAR - BUS, d.o.o. BUČ 20, LAZE tel.: 01/834 60 23, 834 72 03, 041/606 321 Organiziramo izlete: 2. 3. in 6. 4. nakupovalni izlet v TRST 5. 3. in 10. 3. nakupovalni izlet v LENTI 22. in 23. 4. dvodnevno romanje v MEDJUGORJE 7. 5. izlet na PLITVICE 18. in 19. 6. izlet na otok RAB in GOLI OTOK STEKLARSTVO IRMI HOMEC - DOMŽALE 01/721 57 17,01/722 70 89 ISDN 01/722 89 97, 01/722 89 98 * ALU in PVC okna in vrata * izdelava termopan stekla * brušenje stekla in ogledal * izdelava izbočenih stekel * peskanje stekel * fuzije - vitraži * okvirjanje slik - ■ _'m ■"_ """" ',|L'-~^ Spoštovani! Ko ob izgubi vašega najbližjega ne veste kam, so vam naše usluge na voljo Neprekinjeno Noč in Dan! Nudimo vam kompletne pogrebne storitve POGREBNIK POGREBNE STORITVE Dvorje, d.o.o. DVORJE št. 13, 4207 Cerklje Tel.: 04/252-14-24 GSM: 041/624-685 ii i« H 8 ZAHVALA V 74. letu nas je liho zapustila naša draga sestra in teta NEVENKA REBOLJ Iskreno se zahvaljujemo vsem. ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti in darovali cvetje ler sveče. 11 valu pevcem Lire /a poslovilne pesmi. Posebej se zahvaljujemo osebju Doma starejših občanov za skrbno nego in človeško toplino ter lajšanje bolečin v zadnjih mesecih njenega življenja. Vsi njeni Kamnik, februar 2005 Hlad se skriva v naših snih, v duM solza se iskri, vsem si vedno pomagata z.a vso dobroto - hvala ti! ZAHVALA V 83. letu starosti nas je nepričakovano Zapustila naša draga /ena. sestra in teta MARICA KUHAR iz ul. Ljudevitu Stiasnvja 3 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem /a izražena ustna in pisna sožalja, darovano cvetje, sveče in spremstvo na njeni /adnji poli. Posebna zahvala njeni osebni zdravnici dr. Plaveevi, praporščakoma - ZB Kamnik m drušiva upokojencev Kamnik, pevskemu /boru Solidarnost in Marjanu Sitarju /a lepo zaigrano TiSino. Žalujoči: vsi njeni Februar 2005 Ko gledam tvoj obraz, pri srcu Se mi milo Mri l'o Urili solza mi zdrsi, le spi, le spi. ZAHVALA V 96. letu se je po ustvarjalnem in s plemenitimi deli obogatenem življenju poslovil nas oče, ded in praded CIRIL MERČUN Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, gasilskim drusl-vom PGD Nevlje, Peče in drugim /a številno spremstvo s prapori, prijateljem, znancem, njegovim učencem in vsem osla-lim, ki ste ga spremili, se poslovili s cvetjem in lučkami spomina na njegovi poslednji poli. Hvala pevcem kvarteta Krt. govornikom PGD Nevlje g. Novaku. PGD Peče g Brvarju, ZB Kamnik g. Kondi, drtišivu II CO Ljubljana g. Rcmsu, ge. Smr-koljcvi in g. Matičiču Iskrena hvala tUdI osebju Doma starejših občanov Kamnik za izrečeno sožaljc in za vso skrb v času očetovega bivanja v domu. kjer je kljub svojim letom in bolezni prijetno preživel zadnja leta svojega življenja. Njegovi otroci z družinami Februar 2005 IŠČEMO GOZDNE DELAVCE. DELO JE NA OBMOČJU DO 40 KM IZVEN LJUBLJANE. ČE IMATE VESELJE DO DELA V GOZDU, POŠLJITE PROŠNJO Z NASLEDNJO VSEBINO (NASLOV, STAROST, IZOBRAZBA IN TELEFONSKA ŠTEVILKA) NA NASLOV: GOZD LJUBLJANA d.d., TRŽAŠKA CESTA 2, p.p. 229, 1001 LJUBLJANA. mm u svoj dmk momi mucchu*?! TEHNIČNA TRGOVINA j qvirwnfr* CEra I tz*fL/r> nmm •/// m Usnjarska 9, Kamnik (nasproti nekdanje tovarne Utok) tel.: 83-17-203 NAJNIŽJE CENE IZDELKOV -Z VIJOLIČNO ETIKETO!! • MALI GOSPODINJSKI APARATI 4 (mešalniki, sekljalnikij OD -12% rmmmm . mikrovalovne pečice od -io% \M f • ELEKTRIČNO • VODOVODNE ^ 9 ORODJE -10% ARMATURE OD-10%