vk-ufclainn pihana v gotovi.«! »niiiM-m wwn» Mann* v IZHAJA VSAK TOREK, ČETRTEK IN SOBOTO. jH«—«*.*«—**-!. ■ *'/*'t«!***.'.-)■ lAV.M' Vi,' - -. . . ^/f «,• 'ifftMI VtOHftfltam !HIWi»- Vi/m’„i Cena posamezm iteeilki Bin V5B, TRGOVSKI UST 4&«asopls 5B€i trgovino, Industrijo in obrt. jlStednišivo in upvavnišlvo je v Ljubljani v Simon Gregorčičevi ulici . : Naročnina /a ozemlje SHS: Seino 180 D, za pol leta 00 D, za četrt lete Dopisi se ne vračajo. ~ -Si. pri čekovnem zavodu v Ljubljani 11.953. | 45 0, mesečno 15 D; za inozemstvo: 210 D — Plača in toži se v Ljubljani. m .. iU-JJJU.iu.jl1 m n imirtmrrri mr** tr ^-„1—n1TBrrr r r Tir-irrr -■nMr>iirnnnwiii t m n in i iiihiipri»ii*ii"rfi‘- wWyw«sia«raH(«W'm IHTO IX. GdelM *i. 552. LJUBLJANA, dne 18. februarja 1926. Telefon št. 552. ŠTEV. 21. infc* mic /v^ucdwzaa*uu Položaj v mlinarski ofort-nosti. V naši državi je število mlinov zelo velike. Mogočna je tudi storilna zmožnost teli mlinov. Poleg jako velikih trgovskih mlinov po Banatu, ki so prešli k nam v nove prilike po prevratu, je dovolj mlinov po Hrvatskem, v Srbiji, Sloveniji. Število mlinov je v mnogih krajih med svetovno vojno naraslo, csobitc po Hrvatskem na mo-torski pogon. Poleg največjih mlinov obstoji množica srednjih mlinov in pa pisani troj malih mlinov, ki meljejo Ta plačilo v denarju ali robi. Zadnje vrste mlinov imajo v svojem kraju različne oznake, tako se na Kranjskem zovejo v ljubljanski oblasti štu-•larji, ker se v štulah prenaša žito in moka v mlin. Ta naša industrija je osobito, v kolikor gre za male in srednje mline, povsem nacijonalna. Veliki mlini v Banatu, ki so akcijska društva, so po-največ tuja podjetja, in sicer madžarska. Po kolosalnem polomu tako-zvanega Viktcriac-koncerna na Madžarskem, ki ima kot veliko mlinarsko podjetje svoje interese tudi v naši državi, so trdo prizadeti tudi štirje mlini v Vojvodini. Kapaciteta vseh mlinov v Jugoslaviji sega daleč nad vsakoletno •potrebo moke v državi sami. Izvoz v tujino je pa nezadosten, ker se v inozemstvu daje prednost nakupu žita pri nas, tako da ima posla lastna mlinarska obrtnost. K nam prihaja tudi dokaj laske moke. Neugodno so na mUne v obče po prevratu vplivale razne carinske mere in naredbe naše vlade, ki je nalagala izvozne carine po nepravem razlikovanju med moko in žitom. Gospodarski položaj vseh naših mlinov ni ugoden. Mnogo je mlinov počivalo, mnogo delalo le omejeno. V naših krajih je bila za mline usodno neugodna lega, ker je bilo treba dovažati žito s težkočami iz krajev provenijence v mline. Istočasno je pa prihajala moka iz istih krajev na naše trge. Kmetom pome-Ijejo domači mlini, kar donašajo žita za domačo porabo. Za naše mline se je svet neugodno obrnil in jih je dokaj omagalo. Ustavili so obrat. Imajo še drugih skrbi ravno dovolj. Jasno je, da v tako težavnih prilikah ob odločno preveliki storilni zmožnosti misli vsaka pokrajina z mlinsko industrijo, kako zase reši, kar se rešiti da. Leka iščejo seveda tudi v železniških tarifah. Do 1. oktobra je obstojala ena tarifa za žito in moko. Ta položaj je bil za mline v naših krajih katastrofalen. Po tem je prišel nov režim. Uvedli so ugodnostno tarifo za dovoz žita z razliko 4—5 par med žitom in moko. Ta naprava, ki je dala nekaj malega našim mlinom, je razburila vojvodinske interesente. Začeli so žolčno kampanjo po listih in drugod proti našim mlinom. V tej borbi za svojo obrambo se niso najlepše vedli in so rabili- sredstva,. ki niso prav spojljiva z industrijalno solidarnostjo. Izigravali so celo nacijonalni moment. Borba je zopet pričela in gre zahteva Vojvodincev za tem, da se z enači tarifa za žito in moko. To je zelo slabo za severne mline. Prišel je kot posredovalni nov predlog od Hrvatov, da se vpelje enotna tarifa ob sočasni uvedbi.reekspedicije, ki bi dajala mlinom prednosti nekmljene 'tarifo v razmerju 75% med žitom in moko. Reektpedicija za promet z žitom do mlina in z moko cd mlina dalje z navedeno relacijo med moko in žitom' očividno, in na prvi pogled jasno za vsakega poznavalca položaja ne po-menja nikake koristi za mline v naših severnih krajih, ki imajo samo mali razpečevalo i radij za sebe. To ni ni-kak izhod iz situacije zanje in je na vsak način za specijalni položaj teh mlinov z neugodno lego treba, ako se že izpreminja sedanje tarifne predpise, vpoštevati s posebnimi merami. Mislimo pa, da ni nobenega razloga izpreminjati sedaj obstoječi položaj, ki je komaj dobro začel in je prinesel tem mlinom v obupnem položaju vsaj malo tolažbe. Čuje se, da predlog na uvedbo reekspedicijskega postopanja ni našel ugodnega odmeva na pristojnem mestu. Mogočni vplivi, ki stoje za vojvodinsko mlinsko industrijo, pa obujajo bojazen, da to vprašanje ne bo ostalo mirno, ampak, da se išče drug izhod na ta način, da bi se uvedla sicer enotna tarifa za oba predmeta, ki bi bila nekako v sredi sedanje napetosti tarife med moko in žitom. Tudi to je samo ena ideja. Zn naše mline je edin« pravo, da ostane pri starem položaju in bi naši poslanci, kakor tudi poklicna zastopstva morala napeti vse sile, da se ne moti sedanjega položaja. Če pa pride do pre-membe na en ali drug način, je na vsak način potreba, da se upošteva poseben, nenavadno občutljivi položaj naših visoko na severu ležečih mlinov, ki navzlic bližini Avstrije ne morejo s svojimi izdelki na avstrijski trg, ker se Avstrijci spretno branijo našega produkta osobito z davkom na poslovni promet. Brezposelnost pri nas strašno napreduje. V teh razmerah bi bilo pač treba natančno premisliti, predno se izpodnese tla še našim mlinarjem na severu. Na sestankih, ki so se vršili, in pri intervencijah, ki so se izvršile na merodajnih mestih, se je odločno podčrtavalo ogroženo stanje naših mlinov, kateri imajo tudi druge skrbi, tako zlasti zaradi nerodnosti pri tehtanju, ter se je naglašaio potrebo, da se zavaruje propada naših mlinov, katerih gospodarska sila je jako oslabela. Vprašanje pa je jako nevarno in treba, da mu vsi naši faktorji posvete takoj največjo pozornost. M. S. Gibanje cen v veletrgovini. »Privredni Pregled« v Beogradu priobčuje za mesec januar t. 1. o gibanju cen v veletrgovini sledeče poročilo: Doba 73 3 S O) c 2 H cd a > — cd .4) 'g1 o 'H P„ •«—j ‘T3 ■S T- .k g CL (X >N> Qu -rt|' %-Skupina kolonijalnega blaga v ceni neznatno porašča, industrijski izdelki pa so se pocenili za 2.2%. Dinar je bil v mesecu januarju v prvi polovici meseca stabilen, v drugi polovici pa se je kurz izpreminjal. Napram prejšnjemu stabilnemu kurzu se je znižal za 7 santimov. Izvoz je bil minimalen, uvoz slab. Kupčije so bile v obče slabe. Notranja in zunanja situacija se ni izpremenila. Važno industrijsko zborovanje. V torek dne 10. t. m. je sklicala Centrala industrijskih korporacij v Beogradu svoj zbor, na katerem je podala račun o svojem poslovanju v letu 1025 in predložila na razpravo tudi tekoče zadeve načelne važnosti z željo, da naj da zbor tekom razprave Centrali smernice za bodoča prizadevanja v prilog celokupne industrije v naši državi.« Zbora so se udeležili ugledni industrijci iz vseh delov države. Industrijo v Sloveniji sta na zboru zastopala podpredsednik Centrale g. dr. Windischer in tajnik Zvezo industrijcev ing. Šuklje, Hrvatsko in Slavonijo pa med drugimi predsednik Savova industrijalaea v Zagrebu g. Alexander,. predsednik Saveza jugoslovanskih mlina ra g. dr. Bošnjak, tajni' Saveza industrijalaea in predsednik osrednjega urada za zavarovanje delavcev g. Bauer itd. Na zboru so bila tudi zastopana razna ministrstva, in f:'.f r zunanje ministrstvo po polnomočnem ministru g. dr. Ribaru in Savo Kukiču, ministrstvo trgovine 35 LISTEK. Pravila naših delniških družb. Univ. prof. dr. Milan Škerlj. (Nadaljevanje.) Seziv mora povedati kraj in čas skupščine (§ 40., odst. 9. del. reg.). Glede kraja velja, da se skupščina mora vršiti na sedežu družbe, če miso v statutu naravnost dovoljeni in imenovani tudi še drugi kraji, (§ 40., odst. 10. del. reg.). Nepravilno je torej, kar sem izjemoma ■opazil, da naj določa načelstvo kraj skupščine; šikane bi bile prelahke. Pravilno je, da se navede v kraju tudi lokal; če iti naveden, treba smatrati, da se bo skupščina vršila v družbini poslovnici. Kar se tiče časa: Za redno letno skupščino določa zakon sam, da mora načelstvo delničarjem bilanco o preteklem poslovnem letu predložili najkasneje v prvih šestih mesecih naslednjega leta, koncesijsko oblastvo sme ta rok izjemoma, če zahtevajo prilike, podaljšati do 12 mesecev (čl. 239. trg. zak., § 85. uv. zak. k trg. zak.). No naši statuti se vobče zakona, nekateri določajo še krajše roke nego 6 mesecev, kar je v redu. Za redne in izredne skupščine je predpisan minimalni rok, ki mora preteči od objave sklica do dne skupščine, namreč 14 dni, pri čemer se dan skupščine ne računi, kar v nekaterih osnutkih pravil ni bilo izraženo (§ 40., odst. 11. del. reg.). Ne bi torej bilo pravilno, ako bi se sklic objavil recimo dne 12. junija, da se bo skupščina vršila dne 25. junija, treba vsaj 26. junija. Sklic mora vsebovati tudi dnevni red, torej bi ne bila veljavno sklicana skupščina, ako bi bilo n. pr. lečeno v onem oklicu z dne 12. junija, da se bo skupščina vršila dne 26. junija ob 9. uri v poslovnem prostoru družbe v Ljubljani, dnevni red pa da se naznani pozneje. No napak za ta del nisem opazil. V ti zvezi naj omenim še dve manjšinski pravici, od katerih daje eno zakon sam, druga pa se mora po delniškem re-gulativu urediti v statutu. a) Manjšinska pravica zahtevati sklic skupščine (čl. 237. trg. zak.). Zakon jo daje poedinim delničarjem ali skupini delničarjev, kojih delnice dosegajo eno desetinko ali v statutu določeni večji ali manjši del temeljne glavnice. Zahteva mora biti pismena, podpisana po predlagateljih in mora navajati razloge in svrho. Ni pa v zakonu rečeno, komu naj se zahteva stavi — pač načelstvu, pa tudi nadzorstvenemu svetu — in ne, v katerem roku naj se zahtevi ugodi, niti, ali se sme zahteva odkloniti. Delniški regu-lativ (§ 40., od.' ) je te določbe neko- liko popolnih Pred vsem izrecno zahteva, da morajo predlagatelji posest delnic izkazati na način, ki je naveden v statutu, nadalje, da mora statut to pravico dati delničarju ali delničarjem, ki izkažejo’ posest ene desetinke ali v statutu zahtevanega manjšega dela delniške glavnice, potem, da se mora skupščina sklicati v roku, ki ga mora določiti statut, pa ne z več nego 30 dnevi, slednjič, da se mora v istem roku sklicati tudi skupščina, koje seziv bi bila sklenila prejšnja skupščina. Ne.morem trditi, da bi statuti navadno ne vsebovali teh določb, toda določbe same niso povsem smotrene, zato menim, da ne bo škodilo par besed or ti manjšinski pravici. Njen namen je jasen: ščititi manjšino pred zlorabami družbine uprave, bodisi da se te kažejo v slabem delu, bodisi v opuščanju potrebnih ali vsaj koristnih ukrepov. Neposreden pomen je v praksi brez dvoma majhen, če ima uprava, načelstvo in kontrola za se-boj znatno in čvrsto večino, kajti ta se ne bo udala niti na izredni skupščini; vendar ne gre podcenjevati moralnega upliva te manjšinske pravice. Že samo dejstvo, da je manjšini mogoče, zahtevali od uprave sklic izredne skupščine, je znaten memento za upravo. Če ima manjšina prav in gre za večje stvari, se bo uprava najbrže udala ali skušala do- seči kompromis, čim se pojavi glas, da se bo zahtevala izredna skupščina. V tem je pa'tudi nevarnost te manjšinske pravice, zlasti pri delniški družbi z delnicami na imetnika, ki lahko hitro in. . brez vednosti uprave izpremene imetnike, lako da raznim špekulantom ni■ pče-, težko z nabavo razmerno malega dela, delniške glavnice v roke dobiti tako neprijetno orožje. Kajti jasmo je, da se dajo s pretnjo sklica skupščine od uprave izsiljevati tudi v stvari sami neumestni ukrepi. Zato je premisleka vredno, ka- • teri del delniške glavnice naj bo upravičen, da zahteva sklic skupščine, in je določitev precej stvar okusa. Regulativ je v smislu teženj moderne zakonodaje pra-j vico poostril v toliko, da statut ne more zahtevati večje kvote nego eno desetim., lahko pa manjšo. Morda bi ne bila napačna anketa, ali naj ostane tako, ali naj se vzpostavi stara določba zakona, ali morda absolutno določi najmanj ena desetina; ravnati bi se trebalo po tem, ali se je bolj bati zlorab po upravi ali bolj po manjšinah. Seveda, ali bi se dala izvesti objektivna anketa, je drugo vprašanje; če se ne da, bi veljalo ostati pri določbi regulativa, toda s kavtelo, da zadenejo stroški, spojeni s sklicem, predlagatelje, če tako sklene skupščina (prim. § 37. zak. o dr. z o. zav.). (Dalje sledi.) in industrije po pomočniku ministra g. dr. Gospodneficu, in načelniku g. dr. Todoroviču, ministrstvo za finance po generalnem direktorju g. Letici, prometno ministrstvo po pomočniku ministra g. Popoviču. Zbor je otvoril predsednik Centrale g. Bajloni, ki je po pozdravu udeležencev v velikih obrisih podal sliko prizadevanj Centralo za obrambo naše domače industrije. Nato je dobil besedo tajnik Centrale g. Curčin, ki je poročal o položaju našega gospodarstva in o naši gospodarski politiki, nadalje o kreditih in industrijskih obveznicah ter končno o socijalni zakonodaji. V debato o tem poročilu je posegel g. Alexander, ki je v svojem govoru naglašal, da je okrepitev dinarja povzročila naši industriji veliko škodo in poudarjal, da naše trgovske pogodbe z Italijo in Avstrijo v carinskem cziru za industrijo niso ugodne, glede kreditov pa je omenjal, da bo ureditev državnih dolgov pospešila tudi rešitev kreditnega vprašanja privatnih podjetij. G. Bajloni je v debati opozoril na nujnost odobritve pravilnika za izdajanje industrijskih obveznic. Po njegovem predlogu se je sestavil poseben odbor, ki je dobil nalogo, da sestavi o tem vprašanju posebno spomenico. Glede socialne zakonodaje je v debati g. Bauer ostro kritiziral zakon o zaščiti delavcev, ki daje inšpekcijam dela predalekosež-ne pravice, in grajal nadalje nedo-statke zakona o zavarovanju delavcev. Kot kuriozum navaja, da stane sre-dišnji urad samo zdravljenje prostitutk v Zemunu na leto štiri do pet milijonov, dočim bi morala država sama skrbeti za zdravljenje nalezljivih bolezni. V debato je posegel tudi g. Bajloni, ki omenja, da je imel ravno pred kratkim priliko govoriti s predsednikom mednarodnega urada za delo g. A. Thomasom. Po njegovem predlogu se dne 17. t. m. poda k ministru za socialno politiko posebna deputacija zbora, ki mu naj predoči nujno potrebo reforme socialne zakonodaje. Poročilo o carinski politiki je podal tajnik Centrale g. dr. Gregorič, ki je v svojem poročilu med drugim izjavil, da industrija ne more pristati na carinsko unijo v Srednji Evropi. V debati o tem poročilu je zahteval zastopnik vojvodinske industrije, da se sme uvažati premog iz inozemstva za potrebe industrije v Vojvodini. Predsednik g. Bajloni je to zahtevo zavrnil, ker je potrebno, da se zaščiti domača premogovna industrija. Pristaja samo na uvoz antracita in koksa. Podpiral je ta izvajanja g. Alexander, ki je mnenja, da se mora s posebnim pravilnikom urediti uvoz antracita in koksa, ne sme se pa pri tem prezreti interesov domače rudarske industrije. Nadalje je g. Alexander pojasnjeval težave naše mlinske industrije, ki dela danes samo s BO % svoje kapacitete. Po končani debati je podal tajnik g. dr. Gregorič še poročilo o davčnih vprašanjih. To poročilo priobčimo dobesedno v eni prihodnjih številk. V debato o tem poročilu je prvi posegel podpredsednik g. dr. Windi-scher, ki je predlagal, da se sprejme v resolucijo zahteva, da se veljavnost naredbe iz leta 1920 o davčni prostosti za nove zgradbe podaljša do uveljavljenja izenačenega zakona o neposrednih davkih. Predlog je bil soglasno sprejet. Nadalje je g. dr. Win-discher zavzel stališče proti maksi-* miranju avtonomnih doklad. V občinskem gospodarstvu je treba uveljaviti skrajno štednjo. Ako bodo občine izvedle štednjo, bodo tudi doklade, katere pobirajo na direktne davke, znatno nižje. Po njegovem mnenju za omiljenje bremen, katere povzročajo industriji avtonomne doklade, ni toliko potrebno, da se doklade maksimira, kakor da nadzorni organi, predvsem finančna uprava pred vsakim odobrenjem doklad natanko pro-uče občinsko gospodarstvo in tem povodom prepreči marsikak nepotreben ali pa vsaj še odložljivi izdatek. Nikakor pa se ne more strinjati z maksimiranjem, ki preobčutno posega v avtonomijo občine. Industrija ima velike interese, da je z občino in občani, v kateri se nahaja, v dobrih odnoša-jih. Ker je maksimiranje avtonomnih doklad v prilog industriji pri sedanjih razmerah potem Narodne skupščine težko dosegljivo, smatra akcijo za poostritev kontrole občinskega gospodarstva na ta način, da se na direktne davke ne smejo pobirati nikake doklade, ako jih brez ozira na višino do-kladnega odstotka ne odobri finančna uprava, za veliko resnejšo nego prizadevanja po maksimiranju. V tem smislu je govoril še zastopnik vojvodinske industrije g. Georgijevič, ki je smatral za oportuno, da se kontrola nad občinskim gospodarstvom po m žnosti poostri, ker imajo v občinskih odborih največkrat odločilno besedo ravno oni, ki ne plačujejo nika-kega ali pa neznaten davek in ki zaradi tega nimajo smisla in ne interesa za varčno gospodarstvo'. Zadnje poročilo o prometnih vprašanjih je podal tajnik Centrale g. Miličevič. V debati se je g. dr. Windi-scher zavzel za znižanje pristojbin za industrijske tire, ki v povišani izmeri preobčutno -obremenjujejo industrijo. Njegovim izvajanjem se je pridružil tudi g. Bauer iz Zagreba. V debato je posegel tudi pomočnik prometnega ministra g. Popovič, ki je zagovarjal pristojbenik o industrijskih tirih in tarifno politiko prometnega ministrstva. Po sklenjeni debati je g. predsednik zaključil zbor in se zaiivalil vsem udeležnikom za sodelovanje. Danes v sredo dne 17. t. m. poslujejo sekcije, ki bodo določile definitivno besedilo predlaganih resolucij. Izgledi dinarja. (Nadaljevanje.) Ne more se, žal, tajiti, da se v taki državi kakor Jugoslavija z več nego dvema tretjinama poljedelskega prebivalstva, industrija posebno ne favorizira. Vse je skoro popolnoma usmerjeno na poljedelstvo. »Laisser aller, laisser faire« z ozirom na trajen porast dinarja bo pa moral tudi glede poljedelstva doseči mejo: >Do tukaj in ne dalje.« Jugoslavija je imela lansko leto sijajno letino, a vendar se poljedelstvo skrbi polno bori za pridobitno možnost. Izvozne cene so, preračunjene na dinar, tako padle, da bi se moral poljedelec ravno tako kakor industrijec bati nadaljnjega porasta dinarja, ker bo dobil za prodane pridelke pri izvozu, ako se inozemske cene ne izpremene, vedno manj denarja. Inozemske cene za poljedelske pridelke pa nimajo tendence, da bi ostale na sedanji višini, ampak utegnejo iti navzdol. Poljedelstvo se bori za obstanek z isto težavo kakor industrija. Svojih režijskih stroškov v dinarski veljavi poljedelec ne more znižati, ker so delavske mezde v njegovi stroki napram visokemu dinarskemu kurzu še v večjem nesorazmerju nego pri industriji. Poljedelstvo trpi poleg tega, da ne more znižati produkcijskih stroškov tudi vsled visokih uvoznih carin na poljedelske potrebščine, na primer na gnojila, poljedelske stroje itd., carine, ki imajo ponajveč fiskalen značaj in so samo po neznatnem delu usmerjene na zaščito domače industrije. Olajšave glede finančnih carin se bodo dale le težko doseči, kajti državni proračun temelji v glavnem na indirektnih davkih in na carinah, ki z donosom monopolne uprave dosegajo 52% letnega proračuna, čistih 14.2% odpade samo na carine. Direktni davki znašajo v celoti 13.6%. Pri tem je posebno podčrtati, da so le redke države, v katerih bi bila industrija, trgovina in obrt tako visoko obdačene, kakor v Jugoslaviji. Najdemo cele pokrajine — davčni sistem še ni izenačen — v katerih presegajo v občinah z visokimi dokladami davki ugotovljeni donos in dobijo se občine, v katerih stalni nameščenci plačujejo 60% svoje plače za davek. V preteklih časih visoke konjunkture za poljedelstvo so drugi pridobitni sloji upali, da se bo zvišal davek za razmeroma nizko obdačene poljedelce ie da se bo razbremenilo ostale pridobitne sloje. Sedaj, ko je začelo iti tudi poljedelstvu slabo, je popolnoma izključeno, da bi naš poljedelsko in seljaško usmerjeni parlament dovolil za poljedelstvo nova davčna bremena. Pod takimi pogoji je le malo upanja, da bi se davki za trgovino, obrt in industrijo znižali in znižanje carin, ki tarejo poljedelstvo, je brez pretresljajev državnega proračuna možno samo v zelo počasnem tempu. Tu se pričenja circulus vitiosus. Izravnoveseni proračun vpliva vzpodbujajoče na porast dinarja, .na drugi strani pa nalaga tak proračun prebivalstvu težka bremena, ker produkcijski stroški in cene za živ-Ijenske potrebščine vedno bolj naraščajo in vedno bolj zmanjšujejo konkurenčno zmožnost napram inozemstvu. Kdor ne pczna prilik, bi težko razumel, zakaj stane jajce v državi, v kateri se posebno vsled zadnje rekordne letine cedita mleko in med, nad 2 dinarja. Vpraša naj kmeta. Ta mu bo odgovoril, da ne more dajati svojih pridelkov ceneje, kajti za en kilogram pšenice debi samo dve škatljici žveplenih. To bo razumljivejše, ako pripomnim, da znaša od cone vžigalic dve tretjini samo monopolna toksa. O brezciljnosti našega carinstva bi se dalo veliko pisati, a ne spada v okvir tega članka. V zvezi z mojimi izvajanji o razvoju dinarskega kurza hočem samo še omeniti, da imamo poleg velikega števila čezmerno visokih carinskih postavk za precejšnje število naših važnih industrijskih panog še vedno iste temeljne carine v zlatu, kakor smo jih imeli pri ciri-škem kurzu 4.50, tako da je carinska zaščita pri dinarskem kurzu 9.20 že popolnoma prenehala. To velja posebno tudi za sladkorno industrijo, ki je včasih cvetela, sedaj je pa naravno prisiljena, da cene za sladkorno peso kljub protestom producentov vedno bolj znižuje. (Konec sledi.) mssm m sgggsgsggggga mUODM.iJ I I----- .. ~~T3 Ako piješ „Buddha“ čai, vživaš že na zemlji raji T3ADE MSRK I " :______-J Trgovina. Težkoče pri dobari jamske soli iz Krko. Iz trgovskih krogov se čujejo konstantne pritožbe zbog tega, ker se ne more dobiti pri skladišču soli v Ljubljani niti v Zagrebu potrebnih množin jamske soli iz Kreke, marveč se jim daje vedno samo morska sol na razpolago. Posebno nezadovoljstvo pa je izzvalo to dejstvo iz razloga, ker se je v zadnjem času pri opetovanih prilikah jamska sol iz Kreke razdelila v velikih množinah med interesente v Zagrebu, dočim se je našim trgovcem glede soli iz Kreke izjavilo, da naj se obrnejo direktno na upravo solarne v Kreki, ter naj sol pri njej naročijo. V tem primeru bi imeli seveda naši trgovci ca 3500 Din več stroškov in smatrajo neutemeljeno, da se enostransko dodeljuje jamsko sol zagrebškim trgovcem, dočim bi jo tukajšnji trgovci morali dobavljati direktno. Trgovci iz Slovenije morejo dobiti jamsko sol v Zagrebu le prekupniin potom iz druge roke ter morajo za to plačati znatno posredovalnino, ker je seveda neupravičeno in bi bila tu naloga monopolne uprave, da ustreže vsem željam interesentov in da dotira monopolska skladišča z vsemi vrstami soli, na katere je konsum navajen. Po mestih in v mariborski oblasti tudi po deželi je že od predvojne dobe vpeljan pretežen konzum jamske soli, ter jo tudi sedaj želijo interesenti dobili. Zato je, kakor smo čuli, podvzela naša Zbornica za trgovino, obrt in industrijo pri Inšpektoratu monopolske uprave v Zagrebu potrebne korake, da se dotira tudi solno skladišče v Ljubljani vsaj z eno tretjino celokupne potrebe z jamsko soljo, da se s tem ustreže potrebi in želji interesira-nih krogov. Za izvoznike jajc. Berlin je predstavljal pred vojno največje tržišče j ,c v Nemčiji in po zadnji statististiki j ’ "a-vzel zopet to mesto. Poleg Hamburga igra Berlin največjo vlogo tudi za tran- zitni promet jajc, za Ameriko. Hamburg-mu konkurira uspešno samo kar se tiče izvoza jajc v Anglijo. Berlin sam kon-sumira letno približno 43 milijonov jajc. V Berlinu obstoja tudi borza za jajca, na kateri se dvakrat tedensko določajo cene za jajca »en gros« s strani posebne komisije, ki se imenuje Eiernotierungs-kommission. Kotirajo se posebej jajca, ki prihajajo iz Nemčije in posebej jajca iz inozemstva. Jajca, ki se uvažajo iz inozemstva se delijo v: »ekstra« velika, velika, sveža in konzervirana v apnu in. koja se hranijo v špecijelno zato pripravljenih velikih hladilnih skladiščih. Povprečna cena za jajca je bila pred vojno leta 1913 8 pfenigov za komad, leta 1924 pa je bila povprečna cena 11 pfenigov za komad. Po vojni so torej jajca v Nemčiji, porastla za 100%. Pred vojno so se uvažale največje množine jajc v Nemčijo iz Rusije, Kumunije, Madžarske, Bolgarije. Po vojni se uvažajo •jajca iz Italije, Egipta, Romunije, Rusije in deloma tudi iz naše Kraljevine. Rusija je začela svoj uvoz jajc v Nemčijo kar najbolj pospeševati. Naš Generalni konzulat v Berlinu vabi naše izvoznike jajc, da se zainteresirajo za vprašanje direktnega plasiranja jajc na nemških tržiščih. Trgovina s slivami na hrčkom trgu. Na trg v Brčko se je dovozilo v tednu od 1. do 7. t. m. celokupno 163.10 metrskih stotov sliv. Izvozilo se je celokupno 1212.95 metrskih stotov in sicer v kraljevino SHS 108, v Avstrijo 122.40, v Nemčijo 162.60, v Italijo 698.45 in v Poljsko 121.50. 100.000 kg medu za ceno 15—16 Dia kilogram loeo Split je dobiti. Interesenti se naj obrnejo za nadaljne zveze neposredno na velikega župana v Splitu (živinski oddelek). Dobava drv za gorivo. Armijska in-tendantura v Skoplju poziva vsa večja šumska podjetja, da pošljejo 19. t. m. svoje pooblaščene zastopnike na prva' ustno licitacijo, ki se bo vršila pri ar-inijski intendanturi v Skoplju radi dobave 26.800 metrov drv za gorivo. Promet. Tarifni odbor. — Tarifni odbor se »e. stane dne 27. t. m. na zasedanje z nastopnim dnevnim redom: 1. primerjanje stare in nove izenačene tarife, principi in motivi za izenačenje; 2. razprava o izenačeni tarifi; 3. razprava o izjemnih in izvoznih tarifah; 4. razprava o uveljavljenju tranzitnih tarif; 5. luške tarife in 6. slučajnosti. Člani tarifnega odbora se sestanejo dne 26. t. m. na pred-konlerenei pri industrijski zbornici v Beogradu, na kateri se bo razpravljala o načelnih nedostatkih Uredbe o tarifnem odboru, o poslovnem redu, delavnem načrtu itd. — Gospodarski krogi v vsej državi z zadoščenjem pozdravljajo pokret v tej tako važni gospodarski stroki in si obetajo cd zasedanja tarifnega odbora izdatne koristi. Ugledni Beograjski »Privredni Pregled« pripominja o tem vprašanju med drugim sledeče: »Gospodarski krogi so lahko popolnoma zadovoljni z izbiro osebnosti, katere je prometno ministrstvo poklicalo v tarifni odbor. — Vojvodinske kroge zastopa g. Kosta Mirosavljevič, eden najuglednejših trgovcev in brezdvomno najmarkantnejša osebnost med vojvodinskimi trgovci. Kot predsednik novosadske zbornice je bil tudi že dosedaj vedno v prvih vrstah vseh gospodarskih pokretov splošnega značaja. Kol predstavnik bosanskih gospodarskih krogov pride kot prvi v poštev tajnik sarajevske zbornice g. dr. Vojislav Be-sarovič. Poznan narodni borec že pred osvobojenjem in ujedinjenjem velja dr. Besarovič v gospodarskih krogih za enega najizkušenejših zborničnih tajnikov v kraljevini. — G. Ivan Mohorič predstavlja kot slovenski delegat neobičajno srečno izbiro. Velja za najboljšega prometnega strokovnjaka ne samo v Sloveniji, nego v celi naši državi. V prejšnji vladi je bil pomočnik ministra za šume in rudnike. Sedaj prihaja v odbor kot zastopnik ljubljanske zbornice.« V nadaljnih izvajanjih opisuje Privred-ni Pregled še druge člane tarifnega odbora in pripominja, da so vsi sposobni in zaslužni možje, tako da ima tarifni odbor vse pogoje, da v polni meri izpolni nade, katere se nanj stavijo. C*- —«si Štev. 21 - ^sfHjKMvuuuDkKOBnca&ui:«!/vmuhm iwmmnu< TRGOVSKI LIST, 18. februarja 1926. :»f—•inriuii ttmmr -* - - Strmi 8, Gibanje parnikov. Paroplovno dru- | sivo >Oceariia« je izdalo naslednje poročilo (IB. t. m.): »Mrav« preplul 7. t. m. Gibraltar za Reko in Trst. »Jadera« odpotoval 4. t. .in. iz Kardiffa v Benetke. »Zora« pričakuje se v Benetkah. >Sava« odpotoval 8. t. ni. iz Orana v Trst in Su-sak. »Kostrena« prispel 10. t. m. v Casablanco, nadaljeval bo v Teneriffo in Las Palmas. »Sud« krca za Sušak, a nadaljeval bo za Reko in Trst, a nato po progi Jad ran s ko-S rede zoni sk o morje in Kanarske otoke. »Morava« na progi Ja-dransko-Egejsko morje. »Vladimir« na progi Jadransko-Egejsko morje. »Dia-niant« v Trst. — »Oceania«. Kako pospešujejo Ncinci svojo trgovino x Balkanom. Dne 15. t. ni. razglasi nemška državna železnica svoj nov donavski tarif za tovorni promet preko bavarskih donavskih pristanišč. Novi tarif daje pepuste na tovoruini za vse normalne tarifne razrede, a vsebuje tudi številne izjemne tarife zlasti za železno in jekleno blago, nadalje za važne eks-porlne predmete, kakoi* sol, gnojila, papir, steklo, porcelan in blago iz gline. S strani nemških gospodarskih krogov se pričakuje, da bo ta tarifa največje važnosti za ojačanje in pospešitev nemških poslovnih zvez; na Balkanu. Industrija. Položaj madžarske industrije. Po končani vojni in prva povojna leta se je nahajala madžarska industrija v zelo težkem položaju. Predvsem je težko trpela madžarska manufakturna industrija. Nova zmanjšana država je morala urediti svojo industrijo po novih razmerah in mejah in jo popolnoma regenerirati. Od 3046 madžarskih industrijskih podjetij leta 1924 je ustavilo obratovanje 318 z ozirom na zmanjšana tržišča, neurejene povojne razmere, a ne v majhni meri zbog nenormalno visokih davkov. Vsa povojna leta so bila za madžarsko narodno gospodarstvo zelo težka, zlasti težak je bil prvi semester feta 1925. Produkcija je padla radi zmanjšane eksploatacije, odpustitve delavcev in skrajšanega delavnega časa. Drugi semester leta 1924 je pokazal večjo industrijsko aktivnost. Osnovala so se nova tekstilna podjetja, ki po svo-. ji organizaciji in po obsegu odgovarjajo sedanjim potrebam Madžarske. Med novoustanovljenimi podjetji je 30 tekstilnih, 26, ki se baviijo z industrijo živil, 20 kemične stroke, 10 železne, 18 strojne, elektrotehnične-stroke, 19, ki se ba-vijo s predelovanjem kamena, 5 z eksploatacijo rudnikov, 14, ki se bavijo z industrijo lesa in kosti, 7 s konfekcijsko stroko, 5 s papirno industrijo. V letu 1924 je celokupna vrednost manufakturne industrije prekoračila 1.530 milijonov zlatih kron. Ta pojav je pa v večji meri posledica višjih cen za 'industrijske 'Predmete, kot povečanje manufakturne industrije. Glavni center industrije je Budimpešta, ki je središče strojne industrije (letna produkcija 78.4 milijone zlatih kron). Važna je tudi budimipe-šfanska mlinska industrija, nadalje -tekstilna industrija, kemična, kožna, papirna itd. Od celokupne produkcije v letu 1924, katera znaša okoli 1.5 milijard zlatih kron, odpade na Budimpešto ■ 39.1/i, to je 598.5 milijonov zlatih kron. Obrt. Jiabava 100 pelerin. Na osnovi členov 86. do 98. zakona o državnem računovodstvu razpisuje direkcija pošte in telegrafa v Ljubljani tretjo pismeno dražijo za dobavo sto pelerin. Dražba bo dne 13. marca 1926 ob 11. uri dopoldne v pisarni ekonomskega odseka direkc-ije pošte in telegrafa v Ljubljani Sv. Jakoba trg štev. 2, I. nadstropje, soba št. 42. — I>ražbe se sme udeležiti vsak, ki izpolni pogoje čl. 13., točka 6. pravilnika k zak. o drž. rač. in ki položi 5%no ali če je inozemec, 10%no jamčevino najkesneje na dan dražbe do 10. ure pni pomožnem Wadu direkcije. Ponudbe, ki morajo bi-** kolkovane s 100 Din in predložene v zapečatenem ovitku z napisom: »Ponud-tvrdke za dobavo pelerin«, sprejema ^ločena komisija na dan dražbe do 11. Cene morajo biti napisane razločno w številkah in se razumejo v dinarjih, Vrinjeno z zavojnino in prevoznimi •^roški vred franko skladišče direkcije. ogoji se lahko vpogledajo vsak delav-JM'k od g. do 13. ure v ekonomskem od-***« direkcije. Oenar&tvo. Novi guverner Narodno banke ČSR. Uradni list z dne 12. t. m. objavlja imenovanje višjega ravnatelja Pospišila za guvernerja čehcslovaške Narodne banke. Ureditev jugoslovenskih dolgov v Angliji. Angleški poslanik Cunard je po-setil včeraj zuanjega ministra dr . Nin-čiča zaradi vesti, da se namerava finančni minister Stojadinovič na povratku iz Amerike ustaviti v Londonu zaradi ureditve jugoslovenskih vojnih dolgov na Angleškem. Poslanik se je nadalje informiral o preliminarnih po-gajanjih za sklenitev trgovinske pogodbe med Anglijo in Jugoslavijo, ki se imajo nadaljevati med obema državama. G. Cunard se je končno informiral tudi o razpravah na konferenci zunanjih ministrov Male antante v Temišvaru. Obrestna mera za odlog plačila carine v Avstriji. — Avstrija je dne 9. februarja t. 1. znižala obrestno mero za odgode-na plačila carine od 10% na 9%. Na-redba je stopila v veljavo dne 1. februarja t. 1. Znižanje efektne provizije v Avstriji. — Zveza bančnih zavodov je na željo finančne uprave znižala provizijo za efekte od 6 na 4% in ukinila pobiranje 1 % manipulacijske pristojbine. Za kompenzacijo je finančna uprava znižala efektni davek na polovico. Iz naših organizacij. Gremij trgovcev v Ljubljani naznanja vsem svojim interesentom, da so se v gremijalni šoli učna izpričevala že porazdelila med vajence, ki jih naj pred-svojiin gospodarjem na vpogled. RAZNO. Po konference Male antante. Zadnji sestanek ministrov Male antante je vzbudil veliko pažnjo, čeprav se ta sestanek ni vsaj na videz nič razlikoval od prejšnjih, ki vsekakor služijo vzajemni informaciji ministrov Malega sporazuma in pretresanju aktuelnega političnega položaja. V nekaterih inozemskih listih so se prijavile tudi letos mnoge netočne vesti, ki jih sedaj spravlja v pravo zmedo dobro informirani »Prager Presse«, ki ugotavlja, da je glavni cilj Male antante že od samega začetka konsolidacija in pomirjenje nove srednje Evrope na podlagi mirovnih pogodb. Ta cilj pa izključuje režim Habsburgovcev na Madžarskem. Mala antanta je že od začetka no-sileljica ideje konsolidacijskega dela v srednji Evropi, ki se je že uveljavilo deloma v skupnem gospodarskem in političnem sodelovanju držav Male antante, ne da bi se Madžarska izključila od tega sodelovanja. Na tem stališču stoji Mala antanta tudi sedaj ter se nadeja, da bo evrop. Locarno, ki je v polnem soglasju z njeno politiko, imel odmeva tudi v srednji Evropi. Ne gre in ne more iti seveda za nov program, marveč za ohranitev dosedanje politične smeri Male antante. Ne more biti govora o kaki novi politični liniji, bilo to v teritorijal-nem smislu, ali glede vprašanja Habsburgovcev, ker bi to pomenilo le oddva-janje od sedanje linije. Tako odvajanje bi bilo ]e v prilog madžarskim falsifika-torjem, a za to nima nikdo v Mali antan-, Pravice> še manj pa volje. Ceškoslovaska-ruska pogajanja. Tiskovni urad sovjetskega poslaništva ob- !f- IZJtV0’ v kateri demantira časopisne vesti, da so se pogajanja med Češkoslovaško in Rusijo prekinila radi vprašanja medsebojnih konzularnih zastopstev ter pravi, da se o tem vprašanju sploh še ni razpravljalo. Sicer pa ima Češkoslovaška popolno pravico ustanoviti svoje konzulate na sovjetskem ozemlju, dočim se bo Rusija zadovoljila le z najpotrebnejšimi konzularnimi zastopstvi. Neresnične so tudi vesti, da so se pogajanja prekinila radi vprašanja medsebojnega vmešavanja v notranje zadeve. To^ vprašanje je 'bilo nepozitiv-no rešeno še s pogodbo od 5. julija 1922. Glede vprašanja priznanja sovjetske \ a e je izrazila češkoslovaška genera-liteta na merodajnih mestih svoje prepričanje, da priznanje Rusije ni samo vprašanje mednarodne ali notranje politike, temveč zelo važen problem čeho-slovaško strategije. Sovjeti smatrajo če-hoslovaško republiko kot nekak prehod za svoje vojaške sile v srednjo Evropo, posebno pa Slovaško in Karpatsko Rusijo za izhodišče proti Balkanu. Državna borza dela v Mariboru. Od 7. do 13. februarja t. 1. je bilo pri tej borzi dela 164 prostih mest prijavljenih, 158 oseb je iskalo službo v 46 slučajih je borza posredovala uspešno in 7 oseb je odpotovalo; od 1. januarja do 13. februarja t. 1. j>a je bilo 767 prostih mest prijavljenih, .1103 osebe so iskale službo, v 439 slučajih je borza posredovala uspešno in 46 oseb je odpotovalo. Brezdelav-nost sicer narašča, toda vendar ne v taki meri kakor drugod n. pr. v Avstriji. Gibanje na Državni borzi dela v Ljubljani. V času od 1. januarja do 13. februarja 1926: 1. zahtevalo je delo: moških 667, ženskih 130, skupaj 807 oseb. 2. ponujeno je bilo delo: moških 378, ženskih 85, skupaj 463 oseb. 3. izvršena posredovanja: moških 303, ženskih 81, skupaj 384 oseb. 4. odpotovalo: moških 102, ženskih 11, skupaj 113 oseb. Jugoslovanska razstava turistike in narodno umetnosti v Pragi leta 1926. — Čehcsilovaško - jugoslovemska liga in Jadranska straža v Pragi nameravata prirediti letos s sodelovanjem našega generalnega konzulata v Pragi razstavo turistike in narodne umetnosti. Razstava se bo vršila, kakor je projektirano, na prašičem poletnem velesejmu meseca marca in se bo nadaljevala na kmetijski razstavi meseca maja ter na sokolski razstavi meseca junija t. 1. V času od zaključenja velesejma do otvoritve kmetijske razstave bodo izdelki razstavljeni nekaj časa na kaki šoli v Pragi, v gotovem časfci pa se bo skušalo prirediti razstavo navedenih predmetov v Plznu in eventualno tudi v Brnu in Bratislavi. Namen razstave je propaganda turizma. Da bi ta razstava imela čim več privlačne sile, ji je priključena tudi folkloristična sekcija. V tej sekciji bi se poleg nekaj tipov narodnih noš v prvi vrsti razstavilo tudi ženska ročna dela, filigranske in kujundžijske izdelke in to špeoi-jalno za prodajo. Interesenti, ki bi hoteli pri tej razstavi sodelovati in se je udeležiti, naj se za tozadevne informacije obrnejo neposredno na naslov: Jugoslo-venska izložba turistike i narodne Umetnosti, Praha II., Nikolandska 7, (»Cesko-s-lovenska - Jihoslovanska Liga«), ^mm—mmmmmmm,mmmmmmmmm TRŽNA POROČILA. Mariborski trg dne 13. februarja 1926. V soboto 6. t. m. je bilo 73 slaninarjev na mariborskem trgu, v soboto 13. t. m. pa jih je bilo celo 80, kar je povzročilo, da so cene svinjini znatno padle. Slani-narji so jo namreč prodajali po 18 do 25, slanino pa po 20 do 27 Din kg, nekateri slaninarji so pa prodajali svinjino celo po 15 do 17.50 in tudi slanino ne mnogo dražje. Na debelo se je prodajalo seveda še ceneje. Tudi domači mesarji so prodajali govedino po 8 do 15 (eden celo po 7.50 Din), teletino 12.50 do 15, svinjino 15 do 20 Din kg. Pa tudi mesni izdelki so bili znatno cenejši. Vsled slabega vremena je bilo perutnine komaj 200 komadov in vkljub temu so bile cene nizke, kakor piščanci 50 do 70 Din par, kokoši 30 do 60 Din, race, gosi, purani 50 do 100 Din komad. Domačih zajcev in drugih živali pa ni bilo videti. Tudi lesene in lončene robe je bilo malo in cene so bile navadne 1 do 100 Din komad. Glede krompirja, zelenjave drugih živil iin sadja pa je bilo kljub deževnemu vremenu dosti prodajalcev kakor tudi dosti kupcev na trgu. Cene so bile krompirju 5150 do 6.50 za mernik (1% kg) oziroma 1.25 do 1.75 Din kg, solati 1 do 2 Din kupček, glavnati solati in zeljnatim glavam 2 do 5, karfiolu 2 do 15 Din komad, kislemu zelju 3, kisli repi 2, maslu 40 do 48, kuhanemu 50 do 56 Din kg, mleku 3 do 3.50, smetani 14 do 16, oljčnemu olju 32 do 50, bučnemu olju 26 do 28 (po trgovinah 23.50 do 24) Din ^e„r’ iajcam 1.50 do 2.50 Din komad, sirčku i do 10 Din hlebček, jabolkom in hruškam, katerih se še vedno v obilnosti dobi, 5 do 16, medu 25 Din kg, limonam 0.75 do 1.50, pomarančam 1 do 3 Din komad, figam 6 do 12 Din venec. Čebuli 2 do 7, česnu 5 do 20 Din venec. Čebulo so začeli sedaj prodajati ne le po gostilnah in trgovinah, temveč tudi po cesti — čeravno je prepovedano krošnjariti. Seno in slama na mariborskem trgu. V sredo. 10. t. m. je bilo 9 vozov sena, 5 vozov slame, v soboto 13. t. m. pa 5 vozov sena in 2 vozova slame na trgu. Cene so bile senu 65 do 90, slami pa 45 do 60 Din za 100 kg. Mariborsko sejmsko poročilo. Na svinjski sejem dne 12. februarja 1926 se je pripeljalo 77 svinj, cene so bile sledeče: Mladi prašiči 5—6 tednov stari komad 125—150 Din; 7—9 tednov 225 do-250; 3—4 mesece stari 350—380 ; 5—7 mesecev 400—480; 8—10 mesecev 556 do 650; 1 leto 1500—1700; 1 kg žive teže 10.50—12.50; 1 kg mrtve teže 15—17 Din. Prodalo se je 52 komadov. Kolonijalno blago na tržaškem trg«. Kava Santos prvovrstna 1310 do 1360 lir, ista superior 1260 do 1310, ista srednje vrste 1180 do 1260. ista slabše vrste 1130 do 1180, Rio fine vrste 1150 do 1200 lir, ista dobra 1100 do 1150, ista navadne vrste 1050 do 1070. — Kakao Baliia 575 do 600 lir, isti Thonie 600 do 625. Španska paprika 700 do 900. Poper Singapore črn 1600, isti bel 1740, isti Batavia črn 1600, isti Muntok bel 1760, isti Telli-cherry 1700 do 2250 za 100 kg. — Olje: dalmatinsko 850 do 900 lir, istrsko 900 do 960, sezamovo najboljše 690 do 735, arachidovo 620 do 680,' aracbidovo jedilno 700 do 760, cvetlično rafinirano 560 do 620, za 100 kg. — Riž: extra glaziran 245 do 250, isti II. vrste 235 do 240> 1 ti III. vrste 230 do 235, Carolina 325 do 395, Saigon 1. 195 do 205, Burma št. 2 190 do 195 za 100 kg franko si ladišče. Perutnina in jajca na trgu v Trstu. Piščanci so poskočili za 2 liri. Ostalo blago je neizpremeujeno. — Jajca so v preteklem tednu ponovno nazadovala. Na drobno stanejo po kakovosti od 60 do 75 stotink. Blaga je v izobilju na trgu. DOBAVA, PRODAJA. Dobave. Direkcija državnih železnic v Ljubljani sprejema do 23. februarja t. 1. ponudbe za dobavo 120 kg trtne vrvice, za dobavo 2000 pol steklenega papirja in 21.000 pol gladilnega platna; do 26. februarja t. 1. za dobavo železniškega gornjegradbenega imatenijala, za dobavo 850 komadov lesenih meril, za dobavo raznega motvoza, za dobavo 72 vreten rjavega sukanca; do 2. marca tv I. za dobavo 1 nakovala za kovače. — Predmetni pogoji so na vpogled pri ekonomskem odelenju te direkcije. — Direkcija državnega rudnika v Kakanju sprejema do 1. marca t. 1. ponudbe za dobavo 100 komadov svedrov ((Kohlen-spiralbohrer). — 8. žandarmerijski potk v Ljubljanli sprejema do 6. marca L L ponudbe glede dobave 90 m3 bukovih-drv. Komanda pomorskega arzenala v. Tivtu sprejema do 9. marca t. 1. ponudr be za dobavo različnega materijala (laneno platno, sukanec, itd. — Vršile se bodo naslednje ofertalne licitacije: Dne II. marca t. 1. pri intendanturi komande III. armijske oblasti v S kopi ju glede, dobave 700.000 kg ovsa in 600.000 Itg: sena. — Dne 15. marca t. 1. pri direkciji pomorskega saobračaja v Splitu glede dobave materijala iz konoplje in jeklenih vrvi; pri intendanturi Dravske .divizijske oblasti v Ljubljani glede dobave 16.000 kg petroleja in 600 kg karbida; pri intendanturi II. armijske abta-sti v Sarajevu glede dobave raznih pisalnih in pisarniških potrebščin. — Dn» 16. marca t. 1. pri direkciji pomorskega saobračaja v Splitu glede dobave 3 komadov sider, 600 m verig in 50 komadov spon za verige; pri direkciji državnih železnic v Zagrebu glede dobave Samotnega materijala. — PredmeteL oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani interesentom na vpogled. Dobave. Direkcija državnih železnic v Ljubljani sprejema do 23. februarja t 1. ponudbe za dobavo 6000 kg karbida.;, do 26. februarja t. 1. za dobavo 500 kg alabaster mavca ter za dobavo desk o. mehkega lesa. Predmetni pogoji so na, vpogled pri ekonomskem odelenju te direkcije. Direkcija državnega rudnika v Brezi sprejema do 20. marca t. 1. ponudbe za dobavo koles za jamske vozičke, takoj pa se ji pošljejo ponudbe za dobavo svinčenih odvodnih cevi, irate-rijala iz medenine itd. — Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani interesentom na vp. Volitev predsednika, podpred 3. Poročilo nadzorstva. sednika in 3 članov načelstva 4. Odobritev letnega računa. 7. Volitev 3 članov nadzorstva. 8. Predlogi zadružnikov. V LJUBLJANI, dne 15. februarja 1926. 9»?bb pri pošt le'-;. ;a». žt 13.t08 m : Sntan Tnreit, restanater pri aaiantenja!^,"^ tanine, nosjavice, ernkaneo, vezenin*, g-nmb« modne biserne in dru^e, palice, nahrbtnike, nože, jedilno •rodjo, škarje itd. r.e dobi maj- ugodneje pri Veletrgovino kolonijam« In %:*«cerijsk« robe priporoča svojim rojakom svojo izborno kuhinjo in izbrana vina ^pMTZNtH Ljubljana Mm Praiarnonga spomenika ob vodi. NaJbolJSl Ivalnl stroj za rodbinsko alt ebrtoo rabo, svetovno znanih znmnk v Ofltzner - Adler - lototam posamezne dele z« Atroje in ko-ta*«. Igle, olje, jermena, pnevmatika. PoiA o vezenju no «troJ brezplačen! — Va&lciaa garancijaI Na vel ko 1 Na malol Ljubljana blizu PreSernovo^a spomenika la velika! ob vodi. Na malol n. x o. je. carinsko posredniški £x> spedicljski bureau Zaloga ©veža pražene kave, mletih dišav ta rudninske vode Priznano najsolidnejša domača tvrdka Naukov brzojavkam nQROM* Telefon lnter urban Itev. 454 Aleksundrova cesta št. 3. Velika zaloga vsakovrstnega Češkega in angleškega blaga in sukna. — Bogata izbiia vseh vrst izgotovljenih oblek, raglanov, površnikov, dežnih plažičev i Id. po Izredno nizkih ccnah lasmi krojaški atelje! Točna postrežba!-------------------- Solidne cent! ZM?" Pruti gotovemu jamstvu daje tud! na ugodna meseina udpločila! "9DC (ititiv)Ja T»e v to (troho spadojoCe IHiftle ndlMtreJe Irt pod nc^kulantniml ponojl. itHMopnikl druftie spalnih vosi S. O. E. ekspresne pošiljke. •" Tožna ta postrežb« 1 Xftlitevajl« cer.ki Da nagradimo naše cenj. odjemalce za dolgoleino naklonjenost, gospodom trgo\eem pa omogočimo še večji pr< met in zaslužek, sjno se odiočiii, da bomo na vsakih 1G00 kosov mila ali 500 kg (i. s. vseh vrst ki ga produciramo) Ker je naše priznano in splošno priljubljeno milo „GAZELA" eden najboljših artiklov, ki ga ne sme pogrešati nobeno gospodinjstvo, je v interesu vsakega gospoda trgovca, da se /, nj m pravočasno in zadostno založi. Dovoljujemo si gg. trgovce opozoriti tudi na to, da se milo „GAZELA“ z vtisnjenimi zlatniki že nahaja v premetu, vsled česar je priporočati takojšno naročilo. Nudite Vašim odjemalcem tMERKUR< kot lsdajat«lja In tUkurja: A.SEVER, Ljubljana