CITATELJI! Prosimo, poglejte na številke poleg naslova za dan, ko Vaša naročnina poteče. V teh časih splošnega povišanja cen, potrebuje list Vaše sodelovanje. Skušajte imeti naročnino vnaprej plačano.
GLAS NARODA
Eist sTofVefisIčih 8ela*c&r\ Amerflct.
tSth. 1949 mt the Port Office a* New York. N. I,
Act tt CMcrfM •( March M, 1871.
No. 158 — Štev. 158 (Telephone: CHelsea 3-1242) NEW YORK, TUESDAY, AUGUST 11, 1942 — TOREK, 11. AVGUSTA, 1942
VOLUME L. — LETNIK I>
V8I ne moremo iti na bojišče se vojskovati proti sovražniku osebne svobode; .— VSAK pa lahko pomaga pobiti sovražnika, ako kupuje WAB BONDS in ZNAM-KE redno.
BITKA ZA SALOMONOVE OTOKE
ŽE ŠESTI DAN SE BUE VELIKA BITKA NA MORJU, NA SUHEM IN V ZRAKU NA DALJNEM PACIFI KIJ OKOLI SALOMONOVIH OTOKOV. — PO VROČI TRIDNEVNI BITKI SO SE AMERIŠKI VOJAKI IZKRCALI V TULAGI PRISTANIŠČU NA FLORIDA OTOKU. — NENADNI NAPAD JE JAPONCE PO POLNOMA PRESENETIL, TODA KOMAJ SO SE AMERIŠKI VOJAKI IZKRCALI, SO JAPONCI PRIČELI S PROTINAPADOM
Poročilo o teh bojih je naznanil vrhovni povelnik arneri-še vone mornarice admiral Ernest J. King", ki obenem priznava, da je bila potopljena ena ameriška križarka, poškodovani pa sta bili dve križarki. dva rušilca in en transportni par-nik. Japonci pa so iagubili "veliko število aeroplanov", več ladij pa je bilo poškodovanih.
4 4 Te operacije v Tulagi predelu," pravi admiral Kintr, ''so značilne, kajti kažejo, da smo prvič prevzeli inicijativo in smo pričeli ofenzivo. Vse prejšnje operacije na T^icifiku, četudi zelo uspešne, so 'bile po značaju odločno defenzivne."
"Mora pa se vedeti, da so o-peracije, ki so sedaj v teku, kar najlbolj zapletene in težavne. Kot v vsaki ofenzivi, moremo pričakovati tudi tukaj precejšnje rz^nfbe, kajti za dalekose-žne uspehe se mora plačati visoka cena."
Da pa »bodo dosežene "dale-kosežni naDehL/'f bo treba še eeta vr«to operacij, cijwT namen je vreči Japonce z niih u-trjenih postojank in oporišč, ki se nahajajo na Salomonovih o-tokih na severu in na Novi Gnineji na jugru.
Kot nravr admiral King, je HI j sedanjih operacij iztrgati Japoncem iz rok zelo važno o-porisce, katerega se bodo Ame-rikanci sami posluževali. Okoli Tulasrija, ki se nahaja 600 milj vzhodno od Nove Guineje, morejo Japonci zadrževati dovoz vojaških potrebščin iz Združenih držav v Avstralijo. Poleg toga pa je tudi Tulagi odskočna deska za zaveizniško ofenzivo proti japonskim utrdibam, ki se nahajajo po otokih višje proti severu.
Bojnim ladjam in aeropla -nom, ki se bore okoli Tulagija, poveljuje admiral Robert L. fthonmlev, bivši vojaški opazovalec v Londonu, sedaj pa vrhovni poveljnik 'zavezniškega vojnega brodovja v južnem Pacifiku. Napadalna armada, ki mora biti silno močna, pa je pod vrhovnim vodstvom admirala Chesterja Nimitza, vrhovnega poveljnika pacifiškega
VSTAJA V INDIJI SE SiRi
V Bomba ju so velikanske množice po ulicah zopet demonstrirale za neodvisnost in en aeroplan je med množico spuščal solzne bombe. V dveh dneh velikih nemirov je bilo že ubitih 18 ljudi, 209 pa ranjenih.
Pri včerajšnjih nemirih v	m
UNIJA POMORŠČAKOV ZAHTEVA BOLJŠO PRO TEKCIJO ZA MOŠTVO NA LADJAH
Neal Hanley, direktor newyorske National Maritime Unije (CIO), ie poročal lokalnemu odboru, da je bilo ohranjenih tisoče življenj tekom zadnjih mesecih potom varnostnih ukrepov, katere je predložila njih unija.
Podmornice dovažajo pomoč Mihajlovicu
Iz nevtralnih krogov so prišle zadnje čase vesti, da angleške podmornice dovažajo pomoč Draži Mihajlovicu. Te vesti so prišle iz Sofije in Ankare skoro istočasno, ter so bi Ie potrjene po osiščnih krogih.
Bomba ju je bilo ulbitih 10 oseb, 40 pa ranjenih in med njimi več policistov.
Največji Izgredi so bili na neki žohizniSki podaji, kjer je velikanska množica skušala za-kasneti vlake. Policija je navalila na demonstrante, ki pa so se razdelili na štiri oddelke ter so pričeli lučati kamenje na policiste, ki pa so pričeli streljati in je bilo Ubitih nekaj ljudi, mnogo več pa ranjenih.
Na nekem drugem kraju <so metali kamenje na ekspresni vlak in je bilo pobitih več šip.
Ljudje, posebno pa še dijaki, polegajo po tračnicah poulične železnice, da vstavijo promet. Nekatere matere so postavile na tire celo svoje <po tri in štiri leta stare otroke.
Mnogo tovarn so zaprli. Neko zelo važno delavnico za popravilo železniških voz so morali zapreti.
Z vso gotovostjo je bilo spo-
ročeno, da se nahaja Mohandas K. Gandhi v Aga Kan palači v Puni. Pravijo, da ima močan pritisk krvi.
Poročila, da bo Gandhi pričel gladovno stavko, niso bila resnična. Včeraj je pil kozje mleko ter je jedel datlje in breskve, kar mu je bilo vse poslano iz Bomibaja.
Rumunski generali odstavljeni
Tz Berna v Švici je došlo poročilo, da je maršal Antonescu odstavil lo rnmunskih generalov in 18 polkovnikov, kar je najbolj drastična arnia dna čistka sodobnih ča*ov.
Uradno je bilo <sicer rečeno, da «o bili poveljniki odstavljeni zaradi starosti, toda v resnici pa obstaja možnost, da je Antonescu uvidel potrebo, da še enkrat očisti armado anti-
vojneg-a brodovja.
V maju se je v Tulagi vkrcala japonska armada za nameravani napad na Avstralijo. Ameriški eroplani pa so to armado skoro popolnoma uničili. V Tulairiju so imele svoje oporišče tudi japonske roparske ladje, ki so napadale zavezni-' nacijskih elementov, ške transporte med Ameriko in Avstralijo.
Južno od Tulagija se nabaja mnogo večji otok Guadalcanal, na katerem Japonci gradijo veliko letališče. S tega letališča bi mogli japonski bombniki na veliko razdajo napadati ameriške konvoje, ki dovažajo vojaške zaloge v Avstralijo. Kadar se bodo Amerikanci na teh otokih trdno postavili, bodo v stanu nabadati japonske kon -centracije na Novi Guineji in na Bismarekovih otokih, kjer imajo Japonci najmočnejšo postojanko na otoku Rabaul.
Od začetka vojne, je rekel Hanley, je njihova unija zgubila čez }»etnajst>*to članov na morju in izguba življenj v celi ameriški trgovski mornarici je bila dvakrat večja.
Da se reši čim več življenje pri potapljanju ladij, unija priporoča in zahteva, da se na ladjah vpelje raba gotove vrste splavov, kateri se v slučaju napada na ladjo po podmornicah, mehanično arpuste t ladje, s čemer se omogoči hitra rešitev- mornarjev.
Dalje se zahteva instalacijo oddajnih in sprejemnih radijskih aparatov na rešilnih čolnih, da mornarjem fako ne bo tralwi ibiti na morju po cele tedne preden so rešeni, ker bodo potom radija lahko sami klica-1 li na pomoč.
Se ena zelo važna zahteva je pravilno nalaganje ladij, ker pripetilo se je že v več slučajih, da ladje niso prav naložene in so se morale sredi poti obrniti nazaj proti domačemu pristanu, med vračanjem pa so
Govori se, da se pojavlja v jjh zai0tile podmornice in jih Bukarestu močna opozicija pro j notopile; ena naipačno naložena ti Antonescu zaradi vojaške, ]a<^ia pa pp je sredi visokega
pomoči, ki jo nudi Hitlerju. Velikanske izcnlbe rumunskega vojašfva na Ruskem, pravi o-pozicija, manjšajo rumunsko vojaiško silo, ki se ne bo mogla
i ladja pa se je morja razklala na dvoje.
Pravilna in zadostna vaja in vežbanje novincev, kot ostalih mornarjev je tudi neobhodno
staviti uspešno v bran v sluča- Potrebno in -se bo morala bolj-
ju madžarskih zahtev v Transilvaniji.
Radijsko poročilo k temu dodaja, da je resigniral madžarski armadni šef, generalni poročnik Štefan Sdhweitzer zaradi "bolezni."
Nemci prodirajo dalje
V svojem poročilu, ki je bilo objavljeno sinoči, rusko vrhovno poveljstvo priznava, da so Nemci v svoji močni ofenzivi dospeli do okrožja Maikop, ki daje 7 odstotkov ruske-1 ga petroleja. To je prvo rusko priznanje, da so Nemci v bližini Maikopa, medtem ko so Nemci že v nedeljo naznanili, da so zavzeli Maiikop in Krasnodar. Rusko poročilo na-1 znanja vroče boje pri Krasnodaru in Armaviru.
Pri Krasnodaru so Nemci vda-"rili z velikim številom tankov in motorizrane infanterije, Rusi pa so se ibranili s kavale-rijo, tanki in aeroplani. Na tem kraju Rusi branijo važno vojno pristanišče Novorosisk olb Črnem morju. V teh bojih sta imela težke izgube dva ru-munska kavalerijska škadrona in en nemški bataljon.
Medtem ko se ruska armada na Kavkazu umika, se okoli Sta lingrada rdeča armada trdno' drži. Prav posebno vroči <boji ^o bili v 'bližini Kotelnikova,
93 milj jugazapadno od~Sta-1 i nerada in pri Kleckaji, 75 milj severozapadno od Stalin-grada.
Posebno hudi boji so hili o-koli Kotelnikova, kjer je neka železniška postaja večkrat pre-menila svojega gospodarja.
Kako trdno se Rusi drže pred Stalingradom, je razvidno iz velikih nemških i^uib. Na nekem majhnem prostoru je tbilo ubitih 3800 Nemcev, in uničeni so bifli trije tanki. Na nekem drugem kraju so Rusi
uničili 23 nemških tankov in o-( koli 60 trukov z vojaštvom in vojaškimi zalogami.
V predelu okoli Voroneža so; Nemci po hudem artilerijskem' ognju večkrat napadli, toda! vsak napad je bil odlbit z veli-' kimi nemškimi izgubami.
Ruski listi poročajo, da rde-, ča armada p r i umikanju na JCavkazu uničuje vse petro-lejske naprave in na milje daleč je mogoče videti težke o-J blake črnega dima.
še izvajati
•Gtlede T>lač pomorščakov je unija prilično zadovoljna, ni pa 7jidoVoljna z dejstvom, da ameriški mornarji ne prejemajo ibrezposelne podpore, kadar doma v pristanu čakajo na zo-petno vposlitev. Mornarji dru-srili dežel večinoma prejemajo >»rci75T>opeilno zavarovanje. T"ni-ja tndi -zahteva, da se družina pomorščakov boljše zavaruje s tem. da se dovoli mornarjem višja zavarovalnina.
Birokratstvo, ki sedi po uradih, s katerimi morajo imeti o-pravka z morja se vračajoči pomorščaki, dela tem velike nepotrebne sitnosti, kar se ho moralo odpraviti. V mnogih Slučajih se je pripetilo, da so pomorščaki ušli z golim življenjem in pri tem izgubil vse svoje papirje, ko ipa so na kopnem hoteli doibiti duplikate svojih izkazil, so pa ibili podvrženi ta-koimenovan "red tape" in so billi na ta način zadržani od dela po cele tedne ker brez papirjev niso mogli dobiti plačila za svoje stKbovanie na potopljenih ladjah, so morali cesto biti odvisni od dobrodelnih organizacij—vzlic temu, da so bili
Jugoslovanski guerilci s o Nemcem in Italijanom vzeli nekaj letal s katerimi zdaj napadajo osiščne vojaške oddelke po jugoslovanskem ozemlju o-krog: Banjaluke, da povrnejo bombardiranje, ki so ga izvršili Nemci nad mestom Ključ, kjer so pofbili na stotine civilistov potem, ko so četniki to mesto zavzeli.
Ie Moskve'pa je prišlo poročilo. da so nemški tanki in motorizirana pehota napadli Mi-hajlovičeve pozicije v slovenskih gorah, toda so ibili ti napadi odbiti.
Druga istočasna poročila iz Balkana pravijo, da so četni-ške čete pobile mnogo lokalnih kvizliiKrov Paveličeve lutkarske vade na Hrvatskem. Na Paveliča samega so bili narejeni štirje napadi, ki se sicer niso obnesli, toda iz privatnih virov je razbrati, da je poplav-nik zapisan gotovi smrti in ravno tako so za«znamovani nsi njegovi vladni člani.
TVunajski Itst^'WimerTaffe-
blat", je prinesel vest, ki »giblje na kak način dobivajo ML hajlovičeve čete zalosre za nadaljevanje vojskovanja. Vest poudarja, da so ibili izjalovljeni vsi poiskrksi angleških podmornic, da tbi dobili stike z jugoslovanskimi Četniki. Že o-menuba sama znači, da Nemci in Italijani resno mislijo, da so nekje skrite poti, po katerih prihaja -v Jugoslavijo orožje in municija ter morda celo živež za vojake.
Podmornice, pravijo jugo-1 slovanski krogi v Londonu, lahko dosežejo Jadransko mor- ' je med peto italijanskega škornja in Albanijo in jugoslovan- j ske armade bi lahko prišle z, njimi v dotik iz Dalmacije, kjer je upor posebno na široko razširjen, tako, da tam ni varen noiben fašist ali nacij.
Medtem ko se uqiblje v Evropi in f>o svetu kako se morejo jugoslovanski patrijotje tako vztrajno boriti s takorekoč limi rokami in s tem, kar morejo tzavizeti in zapleniti naci-jem in fašistom, se pa ibitke nadaljujejo in železnice gredo v zrak vzlic močnim stražam, četniki pa odnašajo v gore svoj plen. Pred nekaj dnevi so s topovi zažsrali dve madžarski la-| dji na Donavi in v "Bosni so prodrli skoro do Sarajeva, na_ Hrvaškem pa so poiskušali za-' netiti revolueiio in zastopnike Paveličeve vlade po mnogih vaseh so prijeli in sodili na liudskem sodišču ter jih usmrtili.
Poroča Jugoslav Information Center, New York
Iz Jugoslavije
Četniki so zavzeli
tomislavgrrad
ION poroča iz Moskve, dne 3. avgwsta, da je radio postaja 44svobodna Jugoslavija" oddala dne 30. julija sledeče poročilo vrhovne komande Četni-ške in prostovoljske vojske:
Po trdih bojih so bataljoni ene četniške napadalne brigade zavzeli Tomislavgrad, mesto ki leži na Duvanjskem polju in ki se je prej imenovalo Duv-no. Cetniški bataljoni in brigade nadaljujejo svoje napredovanje v centralni in zapadni Bosni.
Oddelki druge italijanske armade so pričele široko zasnovano ofenzivo proti četni-škim postojankam na planinskih obronkih vzdolž južne Dalmacije. V teh operacijah sodeluje okoli 30,000 laških rojakov. Obkolili so Brdo Biokovo, toda ko so njihove izgube narasle na 300 mrtvih vojakov in oficirjev, so se umaknili nazaj, kajti njihovi izčrpani vojaki niso drznili prodirati po neprehodnih.planinskih stezah v Biokovo. Cvtniško vojskovanje se je razširilo do dalmatinskih o-bal. kjer dnevno poarfne, več desetin italijanskih vojakov in o-ficirjev.
Poirosto pride do eksplozij in požarov v pristaniščih na jadranski obali. Zasedbene Čete v Dalmaciji se vedejo napram neaboroženemu narodu z brutalnim nasilstvom in so požgale v mesecu juliju 16 vasi in oomorili več stotin rodoljubov. Povsod v Dalmaciji pomaga narod četnikom kjerkoli more
in čezdalje številnejši so prostovoljci, ki se priključujejo četniškiin odredom.
INTENZIVNA SABOTAŽA v JUGOSLAVIJI
Iz Carigrada, prihaja poročilo potom ICN, dne 3. avgusta, ki poroča o nezmanjšani borbi jugoslovanskih rodoljubov. V okrajih, «ki so ostali nedotaknjeni od vojnih operacij četniških edinic, se nadaljuje upor na najrazličnejše načine. Prebivalstvo zaprečuje izvedbo vseh ukrepov zasedbenih sil, in marijonetskih oblasti. Jugoslovanski patrioti sabotirajo žetev. Kmetje se upirajo, nočejo delati in požigajo žito. Pomanjkanje poljedeliikih delavcev o-groža uspeh žetve inpožiganje pozetih pridelkov Je"takonara-slo, da je bila Nedičeva "vlada" prisiljena izdati poseben "zakon za zaščito polja in po-žctili pridelkov." Po listal "Novo Vreme", predvideva zakon najstrožje kazni, celo smrtno kazen, za kajenje med delom na polju, itd. Vsa polja so polna Nedičevih žandarjev, ki pobijajo na licu mesta, brez vsa-keera preiskovanja ali sodbe vsakogar, ki zasiimijo, da je zažgal poljske pridelke. Toda vse je zaman in "Novo Vreme" samo priznava, da je zavzela v nekaterih krogih proti-naeistiČna propagnda izvanre-dno velik obseg. Vsepovsod na iavnih krajih prilepijo rodoljubi dnevno na tisoče lepakov in proglasov, ki valbijo narod, da se upira osvojevalcem.
INVESTIRAJTE V AMERIKO KITIMTE ITN1TED STATES WAR SAVINGS BONDS In STAMPS
junaki, na katere hi moral biti vsak ponosen, a birokracija v uradih jim pa s svojo neutemeljeno formalnostjo obtezuje že itak naporno življenje.
angleži so razveljavili monakovski pakt
Ravnokar izšla izdaja tako-imenovanega "Belega papirja" v Londonu prinaša formalno izjavo o zavržen ju znanega Monakovskesra pakta, po katerem je bila Čelioslovakija oropana Sudetov na račun "miru v našem času."
Britanska vlada naznanja s tem, da je 'bil dosežen spora-znm med Veliko Britanijo in( čehoslovaško vlado, ki je re-| prozentirana po Edvardu Be-| nešu.
Ta sporazum, je dejal Anthony Eden, ki je govoril, za' britansko vlado, določa, da končno začrtan je mej čehoslo-vaške države ne bo prav nič tr-dcIo zaradi sprememb ki so se zavrsile v ali od leta 1938.
Britanija zavzema stališče, da je Tretji Rajh sam razveljavil in unič il monakovsko pogodbo, ko je zasedel vso Čehoslovaško in jo razkosal po svoji volji. *
Formalna izmenjava papirjev med angleškim zunanjim ministrom Edenom in češkim
Masarvkom je bila potrebna zaradi nemške propagande, ki širi po Češkem vesti, da so An-leži pustili Čehe na cedilu, ter da bo Anglija sprejela kompromisni mir, ko "bo pravi cas zato.
Z razveljavljenjem te noto-rične pogodbe je 'bil storjen korak "v določeno smer povojne rekonstrukcije in Češka je bila priznana, kot legalna država pred-monakovskih dni. kar znači, da Anglija ne bo priznavala nobenega razkosavanja dežel po Nemcih.
zunanjim ministrom Janom
Diplomatska ladja prispela z Japonskega
Dne 10. av,gusta je prispela v Rio de Janeiro švedska ladja Gripsholm, ki je pripeljala 1510 diplomatov in drugih državljanov ameriških republik iz Japonske.
Parnik je pristal v Guana-hari olb četrt do sedmih zjutraj in je bil sprejet po poslaniških in konzularnih predstavnikih Z'dr. držav, ki so pozdravili dočle potnike, med katerimi je bil tudi Joseph C*. Grew ki je bil ameriški poslanik na Japonskem, ko je začela vojna.
*6L AS NARODA" — New Ti
TUESDAY, AUGUST 11,1942
v
WWtAMOVUEH vm
GLAS NARODA
ITORI Of
99
PSOPI«)
0«M ud PnbUctaBd by Sterealc PMIiktai Cia>ny, (A Oorpar&tba). rrank tUkM. mMttt; 9. Lopiiii, See. — Place of bulaeee of tM ■ a*d «ltf «t above officer«: 21« WM8T 1BU» . J__„N»W YORK, M. T.
49th Year
•Dm Heroda" to Moed every day except Aitoxdaje, and Holiday* Bnfc—rtptloa Yearly $«.—. ,
Sa eelo leto velja ltot aa intrlko la Kanado IS.— : aa pol leu «I>-n ■a tem leta P.M. — Za New York aa eala leto Ste=; aa pol lata UN Ka tnoaeeHtro aa eelo lato »7.—; aa pol Ma 9&J0.
NAŠE NALOGE PO VOJNI
■" jAmd K. ftčttfeu. v
V julijski izdaji "Cankar-1 izvežbati, da bodo kos svojim
"•las Heroda"
eobot, nedelj la pnalkor.
»GLAS NARODA." 11« WR8T llik STRUT. NSW .YORK, «.
i—IMS
KJE JE DRUGA FRONTA?
jev^ga Glasnika" mesečnika za leposlovje in pouk, ki izhaja v Clevelanriu, O^ je bil pod naslovom "Naše naloge po vojni" priobčen članek, ki zasluži ponatis v vseh. listih, kateri*podpirajo delovanje Jugoslovanskega Pomožnega Odbora, slov. sekcija. Članek je v naslednjem naveden v celoti: ■k
(Kdorkoli zasleduje potek dogodkov v Evropi pa tudi v Aai-ji, ve, da bo glavna naloga A-merika po zmagi nad totalitarno utilitaristično pošastjo .gospodarska in socialna obnova dežel, katerih gospodarsko iii socialno živiLjenje je današnja vojna vihra bolj ali manj zavrla, lee ne celo uničila. Te dežele se 2 lastno močjo fie bc*lo mogle postaviti na nage, temveč bo potrebna pomoč od zunaj. Oči vsega cveta ao vprte v Ameriko, deželo največjih naravnih bogastev in največje produkcijske amožnosti. Brez ameriške pomoči bi bila vsaka poštna rehabilitacija ali obnova nemogoča in namesto dobe težko pričakovanega miru, bi prišla po vojni doba sploš-
Poroeila z ruske fronte niso kaj prijetna niti za nas Slovane, niti za ves preostali svet, razmi za države oei&ča.
Samo en pogled na zemljevid nama jasno pove vse.
Tam se Ibijejo siloviti boji za posest Kavkaza in za pjegovalbogata petrolejska polja. Sicer Rusi, kose umikajo, uničijo vse, tako da Nemcem ne ostane ničesar, s čemur bi se mogli okoristiti.
'toda pomisliti je treba, da Rusi izgube, kar uničijo. Poleg tega pa bodo Nemci v kratkem času popravili vse petrolejke naprave in vode, ki jih Rusi uničujejo. Prav gotovo imajo s seboj vse potrebne naprave, s katerimi bodo goreče petrolejske vrelce pogasili in postavili nove stroje za pridobivanje petroleja.
Nemci dalje prodirajo na Kavkaz in če pride."o do Kas-piskega morja, tedaj bodo stali na vratih, ki se odpirajo v Iran. Tam pa že stoji zavezniška armada, ki se bo skupno 7. Ruiši postavila proti silam osišea.
Koliko je resnice na poročilu, da je Stalin odklonil zavezniško pomoč v vojaštvu in želi dobivati pomoč samo v vojnem materjaiu, nam ni znano. Ako je izjavil, 'da ne potrebuje vojakov, je jasno, da ima Ruisija dovolj vojakov—kar je tudi splošno znano—'toda ima pri tem prav gotovo še kak drug namen. O tem ne bomo razpravljali.
Poglavitno je vprašanje: kdaj se prične druga fronta!
"V Washingtonu, Londonu in tudi v Moskvi razprav« Jjajo vojaški ip -diplomatski veščaki o tem problemu,in? kolikor je mogoče posneti iz tozadevnih vesti, so generali	** ptwhoSi ozitoma gle-
V splošnem, za to, da se "di-uga fronta nemudoma in brez vsakega odlašanja odpre, da pa jih pri tem ovirajo diplomati.
V Kremi ju v Moskvi sta z ruskimi generali in diplomati v razgovorih ameriški poslanik William H. Stand-ley in letalski gen. Follett Bradley, ki je prinesel s seboj
naJogam, ki ne bodo majhne. Stvar pa je taka agromana, da bi je ne mogla izvesti nobena po&aimesna organizacija, temveč samo zvezna vlada, ki o tem akoro gotovo tudi razmišlja in pripravlja načrte.
S teftn pa ni rečeno, da mi drugi <ne moremo ničesar storiti za povojno Evropo že sedaj. Na primer ameriški Slovenci lahko že zdaj zbiramo denarna sredstva za pomoč sta" ri domovini. Sicer imamo za to že organizacijo, ki ta sredstva zbira — Jugoslov. Pomožni Odbor in njegovo slovensko sekcijo — asnjpak doslej se je zlbralo tako (malotf da je komaj vredno govoriti o tem. Denar, ki se je doslej nabral v ta namen, ne 'bo predstavljal niti poltene kaplje v morje potreb zdaj še zasužnjene Slovenije. Kajti potrte bodo stra&ie.
DRŽAVLJANSKI PRIROČNIK
Izšla je nova knjižica
Id daje poljudna ffcvodila.'kako po« tati
ameriški državljan.
Poleg vfiraSanJ, ki jih navadno sodniki stavijo pri izpitu za državljanstvo, vsebuje knjižica fe r II. delu nekaj važnih letnic Iz nfodovlne Zeti lojenih držav, v III. delu pod naslovom Razno, pa Proglas neodvisnosti, Ustava Zedl-qjenih drfav, Lincolnor govor v Gettysburg^ Predsedniki Eedinje-nlb držav In Poedlne države.
Cena knjižici J«
samo 50 centov.
In se dobi pri:
SLO VENI C PUBLISHING CO. Zl« West 18th St., New York

■ ■iminn
.....I.'"
RAZGLEDNIH
Piše Anka P. Krama
Slovenija je dane« ena izmed i .
najbolj nesxpfcnih, najbolj «ti-|ftotisoeakov v dolarjih, bi bili ranih dežel na svetu. Ko 'bo lah<ko redili smrti deset tigqe vojna končana, bodo slovenski (Slovence* ker smo bili brez kmetje — kolikor jih bo še -zadostnih sredstev, jim nismo ostalo na svoji zemlji — brez mogli pomagati." Ali bi se ne živine, bre« semen, brez vse-	krive njihove smrti ? Ali
, ga — največji reveži' pod soln-'bi	P«&a vest prav do
nega trjAienja in zmede, v ka-i cem. Treba bo začeti popolno- g™ba? Ali bi nas ne bilo sram ter i bi bil vsak mir in vsak' ma anova. Tada brez zunanje samih «ebe? Odgovorite si sa-red npipoff^.	pomoči bo crtmova nemogoča. fl11-
Ampak Amerika bo izvnJila tn kdo je v prvi vrsti poklican Veporedtoo z gospodarskimi »vojo dolžnost napram trpeče- da jim pomaga, ako ne mi, ki **	tudi kulturne
mu človeštvu, kateremu že zdaj smo kri njegove kri, ki smo potrebe. Kdo ve, an je osta-
Ženski glas	.1 Kemiki rana j pošira
hz zasedene Francije je pred' eVT0Pak<> deloVtio silo kratkim pobegnila v Anglijo Včasih so hodili fantje in mlada dekle, katera je poveda- \ moški na Nemško delat in so la, da se je v Franciji pojavil vračali na zimo domov z podtalni ženski list, kateri se gamsovimi pošlji za klobukom imenuje "La Voix des Fem-' in nekateri bolj gfedavf, so bi-mes", izvod katerega je dekle ]j oblečeni v žametaste obleke prineslo s seboj in delec istega z lepimi svetlimi gumbi. Več od je fotostatično podanega polqg teh jih imamo med seboj v A-članka, ki je iflšel v New York meriki in ko je pred časom za-Time&u.	I pisal urednik "Pros vete", ee
Ta "Ženski glas", kot bi re- nekateri bivži naši nemški kli po naše temu lističu, je pri-' knatpje hudo razburjajo, ker se čel krožiti po zasedeni in tudi govori in piše o Nemcih'kot po Petainovi Franciji ze pred krvolokifo. Njim da htt bili do-več meseci in prinaša gradivo,' bri. Pa marsikaj je bilo dobro ki se tiče predvsem ženskih J ^ marsikoga izmed nas vseh v prdblemov, ki se večajo z vsa-	ko ni bilo vojne. Tn mla-
kim dnem, ker ni s čim hraniti di ljudje spregledajo marsikaj, lačnih družin.	ko gredo po svetu s trebuhom
Francoske ženske, kakor je^ 2a kruhom, še bolj trpke stvari soditi po omenjenem lista, pa in preizkušnje se nekako pre-ne prenašajo vsega molče in j živijo in spregledajo, da pozne-potfpežljivo, ampak demonstri-, j* ne »gledajo tako težke
pomaga v njegovi borbi za svo bodo. O tem smo lahko propri-5 a ni. kajti dogodki zadnjih let so jo naposled prepričali, da tudi mi ne moremo biti varni in srečni sredi zasužnjenega •veta, temveč le v svobodnem in složno sodelujočem svetu.
Toda potreba prizadetih dežel bo silna in različna. Poleg materialne pomoči bo morala
m
rajo proti pomanjkanju hrane, j "trde, kot «o v desnici bile. Kdo
hm rojeni in fino odrasli v lo še ^aj slovenskih knjig v istilh krajih kot oni t Ampak s j knjižnicah po Sloveniji, ali ni-tem. da ee danes izgovarjamo,'1 80 bi*e vse podgane ali pa pre-češ, čettfti zbif& ti, ko pa še ne delane v papir T Prav verjet-
vemo kdaj bomo lahko pama-lno da bo kone« v.0^6, Cali, >im prav nič ne pomaga-[slovenske knjižnice v stari do-mo. Kajti nekega d<ne bo voj- movini do golega izropane. In
na končana in tedaj bo treba hitro pomagati, ker naši ljudje bodo takrat že skrajno iaerpa-ni, morda že na robu fizičnega
dati Amerika tudi pomoč v iz- in mo^l-rveara propada. Ali bo-
vedencih, ki bodo nadzorovali
mo začeli obirati tedaj f ITaktttt fco ^adnji čas, da se
resi, kar se »bo še rešiti dalo!
dali, da bo vsaka dežela dobi- ^ ^ ^^ ^ ^ ^ ^ ^ U tfijfffto in tolikšno pomo5„ Tlkr^bodo" morala" biti p^ kakršno bo potrebovala in ^da, trebna sredstva že zbrana! Ta bo pravilno razdeljena Kdo krAt ^ že ^ ^ šele bo vršil to nalogo T	j za asbiran^ potrebnih sredstev.
Najboljši odgovor je dal nas Čas za slednje je danes. In rojak Louis Adamič v svoji naisa sveta dolžnost je, da to
lastnoročno pismo predsednika Roosevelta, tekla neko po- knW «TwoWay Passa^e»». storimo, da zbiramo in dam-ročilo pravi, 'da še ni imel priložnosti Stalinu izročiti pi-. ^^anci ^e'^kega rodu jemo, da nas bo našla ura pogina, ker Se Stalin baje nahaja na fronti, kjer vodi boje na se po^jo v STovenijo, oni trebe p ripravljene. .
Kavkazu.	. ,
Na posvetovanjih so tudi angleiški poslanik sir Archibald Clark Kerr, član misije svobodne Francije Roger Garreau in norveški vojaški ataše j general William Stef-fens.
Nemška radio postaja je tudi naznanila, da se nahaja t Moskvi angleški ministrski predisednik Winston Churchill, toda to poročilo ni bHo potrjeno iz nobenega drugega k-ira. Tufdi osebni zastopnik predsednika Roosevelta Wil-jiam C. Bullitt je baje v Moskvi.	-
To so najvišje glave zavezniških držav, ki se sedaj posvetujejo o drugi fronti v Kremi ju. In upati je, da bodo kaj. konkretne ga vkrenili.	■ ■ \
• Toda zavezniški zastopniki v tem oziru niso složni med seboj, kot pravi poročilo iz Washingtona.
To poročilo namreč pravi, da se ameriški in angleški Zastopniki ne morejo sporazumeti med seboj glede metode in cilja druge fronte. In medtem ko vojaki, letalci in tudi pivilni ljudje zahtevajo drugo fronto, da bo olajšan osiški pritisk na Rusijo, do sedaj še ni bil ncJben ameriški letalec-vdeležen pri kakem angleškem zračnem napadu na nemška mesta. Kolikor je bilo mogoče izvedeti iz ameri-škili vojaških krogov, ameriški letalci ne bodo pričeli z napadi na Nemčijo, dokler ni v Angliji organiziran ves ameriški letalski oddelek pod svojim laistnim poveljstvom.
In tako ^e zavezniški voditelji prerekajo med seboj, Rusija pa krvavi in rdeča armada se umika. Mogoče, se i bodo zganili tedaj, ko se bodo Nemci polastili Kavkaza in i bo pričelo zaveznikom primanjkovati petroleja.
Po našem mnenju je v vsem tem kriva einole diplomacija.
češkega rodu na Češko, pol^ki • Samo pomislite, kaiko bi se Amerikanci na Poljsko, in ta-j počutili, če bi vam nekaj me-ko dalje. Te odposlance naše;secer po vojni povedali: " Če dobre volje pa je treba že zdaj vbi bili imeli na razpolago nekaj
S
VESTF KOMU
POMAGATE ... AKO PRISPEVAM ZA
U. S. O.

Najboljši prijatelj
v nesreči vam je:
SLOVENSKA NAROJDNAl PODPORNA JEDNOTA
BRATSKA, DELAVSKA PODPORNA USTANOVA
Sprejema možke in ženske v letih od 16. do 50, in otroke do 16. leta Starosti.
ČLANSTVO: 60,000
m
s
=
možno je, da bonte morali tedaj ameriški Slovenci izprazniti svoje knjižnice ter poslati svoje slovenske knjige tja, odkoder so prišle. Recimo, da se pojavi ta potreiba. Ali se bomo opirali? Saj svojih knjižnic in <Jrngih kulturnih zbirk sami itak ne bomo več dolgo rabili, kajti ameriška Slovenija se naglo bliža zatonu u^vojega življenja. .
To, .pa še marcikaj drogeyra bo treba doprinesti, da se po-
tibleke in kuriva. List navaja razne kraje, kjer so ženske priredile velike demonstracije, posebno v mestu Sete, kjer so demonstrirale 12 ur neprenehoma, nakar so ee jim pridružili še moški in otroei, kar je oblasti prisililo ukreniti nekaj živil. Živila so bila nakazana glede nezadostnega na kazanja takoj in tndi voditeljice demonstracije, ki so bile takoj vržene v ječo, so morale oblasti pod pritiskom žensk izpustiti.
Urednica rteg-a podftalnega ženskega lista je nazvana z
od na-s, ki smo šli v mladih letih v Iširoki svet, nima za dolg rožni venec takih jagod, ki so zorele ob potih in strmih klancih našejara popotovanja skoz življenje t
Ali tisti evropski siromaki, ki morajo na Nemško v teh Časih, bodo težko preboleli in pozabili nemško 1'dobroto", vračali pa se ne bodo s gamsovimi pušl ji za klobuki in o žametu pa sploh ni vredno govoriti—, če bodo ^prinesli na hrbtu kako celo cunjo, bodo srečni. Tisti, ki
zeiWKega nsia je naz\ana bodo prinesli nazaj še kaj vzdevkom, "Madame Bonne zdravja	najsrečnejši—
Femme" in to ime so ji dale ci- Hiršovn*™ m t p Ipshpm 7drav-
tateljice, ki list zelo spretno razširjajo med ženstvom, tako, da ga čita na stotisoče žensk.
V listu ni nobenih priljubljenih ženskih kolon o lepoti, modi in stičnem, kljuib temu postaja najpopularnejši list med francoskim nežnim spolom.
Glavna vloga tega lista je, da navaja žen?ke na sistematičen in uspešen odpor proti nemškim osvojevaloem, kateri so v Franciji med preprostim
maga Onim « dan« ** p«d	do skraj-
L' 1 "TTQ TTA TATQ llTSTVlr A iwf A ITI rtO *	. ..	4
krvavo totalitarsko peto in da se jim omogoči, začeti novo
i no^ti. Akcija, pravi list, bo
je Jim ornojoci. KK-exi	• prinesla rezultate, in dolžnost
zi^jenae. Ampak nWujnej^ »	^^ Francozinje je,
potreba je sedaj denar.. Po-| J^e za osvobojen je izpod
trebni so stotisočdoiarski, mi-lijondolai^ki skladi, če hočemo, da bomo mogli pomagati tem siromakom onkraj morja, ko
nemškega jarma.
duševnega in telesnega zdravja—, zakaj delovna sila, ki jo danes golta Hitlerjevo zmajsko žrelo napol strada pri napornem delu, a duševno pitajo posamezne "celice" teh nesrečnih robotov z nacijsko ideologijo za snžnje. Ti sužnji garajo, da more nemška mašina nadaljevati s svojim pokoljem Slovanov—med sužnji, ki hite z idelovanjem nemškega orožja, je več kot poldrugi milijon Slovanov, katere so iztirali iz njih domovin v neirtške tovar-I ne in na nemška ipoljai—kako ostro bi se "zataknilo v Hitlerjevem goltancu, če bi se bilo v mirnih dneh «lovan.-tvo učilo medsebojne sloige. Tako pa zdaj s krvavečimi srci in razbičani-mi hiteti pripravljajo bratje bratom svinčeno .«mrt. Vsak, ki poseduje v teh dneh tudi le
PBEM02ENJE: $ | 0,000,000.00 J
H Za ožje informacije glede zavarovanja vprašajte lokalnega tajnika društva SNPJ Glavni stan:
2657-59 S- Lawndale Ave., Chicago. 111. IZUMIM
jih bo naša pomole mogla do- na četniskem ozemlju. Dva pi $eči. Zato je vsakdo odlaša- lota sta^bila ujeta: Boji v oko-nje. v?ako i^rovarjanje dafnes|Hci Prijedora, ki so «e začeli trohico zdrave pameti, mora toliko kot (Zločin, izvršen nad že meseca marca, <so" se že po- pozafbiti na raznotere stare onimi brati, ki nifeo imeli te Sreče, da bi živeli tn, kjer živimo mi — v svobodni Aime-riki
Damjfte v sklad Jugoslovan, skega pomožnega odbora! Ne čakajte, da ffcdo potrka na vaša vrata — darujte sami od eebe. In darujte kar najbolj mogoče obilno, kajti stisk* bo tako ogromna, da todi milijon dolarjev ne bo zadostovalo za najnujnejše potrebe v
ostrili. "V Bosanšk\Krajini se je posebno odlikoval Kosta Hadi bivši španski bojevnik,-ki je bil trikrat%ranjen in postal kapetan. — (JIČ.)
ZGLASI SE NAJ .
■v nalem uredništvu Begina Mavrovichu ker imamo za njo zelo važno pismo.
Uprava 14Glas Naroda."
"sponAie", pa tudi teorije, ki so »čile, da bo z Nemškega neko bratstvo prišlo . . . da, bratstvo, ki bo zasluzeno s krvjo in s strahotnim trpljenjem sužnjev Tretjega rajha. O tem bratstvu se bodemo morali tudi mi v Ameriki še marsikaj pogovoriti, zakaj le počasi, počasi se dela dan v naših lobanjah . . .
IZ ZASUŽNJENE DOMOVINE.
List "Nova Hrvatska" piše 27. maja: "80. mlarca je rbil ukraden zaboj rsestreliva iz že-lesniskega tovornegga avtomobila na neki postaji ob Savi. Dne 20. aprila je bil z eksplozijo pognan v zrak transformator v Branimirovi ulici."
*{Ny Dag" švedski list, pise 3. junija: — Italijani in jugoslovanski Kvrzlin^i so pričeli koncem marca z velikim zamahom akci jo proti četniškim pozicijam v liki, Kondcnnr in Gorskem Kotorja. Cela dva meseoa so ee dnevno odigravale bitke, v katerih so četni ki pobiB že v meseca aprilu 360 laskih vojaikoy. in 6 lafskih oficirjev. Poleg drugega vojnega materiala so zaplenili tndi eno bomfbno letalo^ ki je pristalo
(h
f"
T1
V i V
V*
9
^ 4
KUHARSKA KNJIGA:
Recipes # All Nations
(V angleškem jeziku)
f)
ti
m
Stane samo %
2.
RECEPTI VSEH NARODOV |<|
oo
^"Knjiga je trdo vezana in ima 821 strani^lf
J Recepti so napisani v angieikera Jeziku; ponek6d pa sol | | £ tudi v jeziku naroda, ki mu j« kaka jed posebno <r navadi j J,
, i Ta knjiga je nekaj posebnega sa one, ki se zanimajo sa i i kuhanje in se hočejo . v njem čimbolj lsvefbati in V ispopolniti. ,	'i
KNJIGARNI SLOYENIC PUBLISHING CO.
fl^Weat 18th Street	s New York« H. Y.

«8 1.»« llfODV




HM
o TOKOipa ujffrocpKfl.
PAVEL KUNA VER:
Na gumijevih nasadih
ab štirih zjutraj oglasi silni človeški družbi lepe zglede in <boben ali	" VaA«o 1■____■ 1 •«.	_______i* *
i 'a si mislimo zarisano ravno sredino med severnim in jmž nim tečajem naše zemlje, dobimo velikanski krog, ki kakor pa> oklepa zemeljsko kroglo in imenujemo ga ravnik, ali ekvator. Zemljo deli na dva enaka de-la. Ob njem so najbolj vroči kraji na svetu. Po-seibnost teh krajev pa je, da tam tudi največ dežuje in da dežuje vprav veefo letnih ča-sfh tako silno, da si teh nalivov niti predstavljati ne moremo. Pti nas se ubranimo dežja vsaj' jevrh dreves v Evropo, od tam
Mied takimi drevesi so odkrili ob največji reki sveta ob Amaconskem veletoku v Južni Ameriki neizmerno koristno drevo, m katerega se cedi gu-mij. Toda v onih gozdovih so ljudje pridelali začetkoma, le malo gumija, hili pa bo pre.le-ni, da bi,®! drugače pomagali
Ker so že drugi Ktopisniki, obširno pisali o vedenju, in last ncwtHh pokojnega, naj bode na-daljna rasslaga kolikor mogoče omejena. Gotovo bi »e lahko navedlo iz njegovega življenja precej lepih vagledov, ki ibi l^hko bili za vzgled vzgoje in življenja; kajti vsak, ki je rojen v dobri due i, doprinaaa
tom-tom." Nočna njegov duih žil tudi po smrti. In straža abija nazaj z vso silo,in to je bil pokojni Lojee. Pri-zbudi tudi največje zaspance. Uel je na set, kaka bi nam ho-Toda hoditi jih ni treba dol- j tel pokazati: tako se živi — in go, ker so itak delavni in se žel je v večnost, kakor angel, zavedajo, da morajo zgodaj na' zapustil je le spomin, ki nam
MaIA X/V 1-1 1-1 I f>-l I- Ja^rai	n.1.	1	1 *
ho ostal pri srcu.
Upant, da tti imel v življenju »ovražnikov,
-"vojem ki bi
delo, če hočejo doseči uspeh. JSkromni so ti delavci. Bes a tudi semena niso dovoljevali,!si kufhajo zjutraj riž, a ga ne
da Jbi ga d rngam prenesli. To-1 pojedo, ampak ga pripravijo .. .... u	, f.
da n.ki zviti Am-glež je zna! za poznejši g*. S praznim že>m ^ doKan prosit, odputece-prevariti južnoameriške straž- lodeem gredo na delo, a so'^. Mo.r?b!tl kakorP° n?va~ nike in odnesel je seme gumi-! kl.fuft) temn krepki. Preden od-|d,<	nW«*J» * po-
rinejo, se *bero na dvorišču v P	t0
z dežnikom. Nekateri iinajo močne dežne plašče, ki jih branijo celo pred nalivi. Tam v tonili vročih deželah Južne Atne-
<pa v vročo Indijo, na otok Ceylon in na Malajske otoke. Ker je tam ravno tako vlažno, kakor v Južni Ameriki, so pose-
ko krilo in sraj*x>. ženske si
rike, Srednje Almerike in na Skali velike dele pragozdov ter otokih južne Azije, pa ddžajej posadili v ja^e sadike gumije— tako, da te ne ubrani noben vih dreves, plašč, še manj pa dežnik,. Ali: Seveda, kar tako enostavno Na adrav«tveno stanje delav-
dotgih vrstah in vodija pokliče vsakega po imenu. Tudi *a-hteva, da je vsakdo dostojno dhlečen in delavci imajo v«ej zjutraj ne ,«ebi neke vrste kmt-'
je malenkost, ki .ie ni vredna omeniti, <zato naj si hodemo »vesti, da taan v trobil lahko v mi'm počiva. Kakor je mnogim narave mi-
.-la, da jih obdari z posebnimi
ovijajo okoli telesa dolgo rnto.1 ^leBt.L ^fj?^**^
se -krij ali pa te premoči to- ni šlo to delo. Kajti imičeva-pla voda dokaže Nalivi •so sko- nje mokrih pragozdov je naj-raj vedno zveaani s hudimi ne- težje delo in opravljajo ga naj-vihtami. ki se po svoji strahoti potrpežtjivejši delavci na leni in po neštevilnih bliskih tndi jji — najeti Kitajci. Srečajo n«1 dajo primerjati z nagimi. 'se tuidi v^časih s thprom. in l0V«i Toda ker sije solace vse leto morajo Ščititi delavce. Posebna v pi eno. ali vsaj zelo strmo z kano grmtčje in drevje se na neba, je tako toplo in »soparno.! vročem soncu hitro posuši, na-da more le domačin opravljati, kar -we zaago. V goadove se težja dela. medtem ko je belee( ogenj ne širi, ker *o gozdovi v zadelo v teh krajih komaj »po-; tropskih krajih mokri in iz tr-se.bon. Belee živi tam le za- dega le«a. Toda nato nastane-radi tega. ker zna s pomočjo jo nove skrbi. Silni nalivi nam-domačinov izrabljati neizmer- reč kaj radi odnesejo in odplft-no b oirastvo in rodovitnost vijo zemljo. Treba jo je skrb-tamkajšnje zemlje. Ker ni no varovati. . vajen tako hude vročine, si mo Ko je gozd inssekan in so ja-ra zavarovati glavo s čelado se zavarovane, pošljejo krta> iz debele plute, sieer bi ga za- eke delavce uničevat dnrge de-
le pragoodov Na njihovo me-
del« sončarica.
Neprestana vročina in vlaga, sto na nridejo vročine vaieni, ki složno vladata oh ekvatorja in pridni delavci iz Indije. Ker
vse leto. pričarata na zemljo delario bosi na novopridofoljeni
neizrmerno mnogo rastlin, ki iz-j zemlji, zato jim tudi ne dajo
redno naglo rastejo in so p<y- ostrorHbnrh lope t, anvpak vse krile fpmka.^nje kraje z nepro delo opravljajo a rovnicami. s dimimi pragozdovi.	j katerimi orerahijajo zemljo in
Sko?i te nrasrozde pa ne mo- konliejo jam*1 za sadike, remo kar tako. karti preraščenij Posebno previdni morajo Wi-eo ^d drevesa do drevesa % ovi- ti. ko sade mladp ciimijeve sain] k ami. debelimi kakor mofknjdike. in ko nabirajo gumij, ki -oka. ;n « praprotmi na z drn- noče ipriteči iz debla, ee sra. je 7itp nodra^tiem vHikim	ogrelo vroče tropsko solnce.
krr naša drevwa.	'Zato «e med kočami kulijev že
VA2NO ZA NAROČNIKE
put«« MHon )« MctMm šo Maj tmmtt pMut MnWto. Prn
Atevilka pomen, ncaec. druga dan ta tretja pa leto. Da na* prltira ntto Bepotretmeta deta 1» stroikor, Vra prorimo, da tfcnltti raraCvt-no praTočaano poravnati. Pošljite aarotelno oaravacat can all J« pa pNfaJM uafte*a taatopolkc ▼ Valen kra|n ali pa Hmtai laaad aanropolkot. tajit tam* a* rlakaaa l lMM »tatal, kar m opravi. SeDl oMakatl deft drn«e aaatitlM, kjer J« kaj a«tin rojakov u» IJeolb ZaetoptLk bo V a® laro«l potrdilo aa pladano aaroenls«
CaxjFoaNLk: San Fraaclaeo,
COLORADO:
Poetla, Peter Cull*. Walaeuburg, M. J. C
INDIANA: IndlanapoUa: frank
iLlilifon:
J.
Olcaro, J. Pattaa (Chicago,
la miaola) JolUt, Jennie Baa^lek La Halle, J. Bpellek
Maseoutah, Martin Doleuc
North cnieaco la Waata^a, Mat WirM MAKILAND;
KJtamUler. *r. V MICHIGAN:
Detroit. L. MINNESOTA: CbUboha. J. my, Joa. J. »relet*, Loola ..Gilbert. Loola V«
HibWa* Mia pwa» MONTANA:
Bonndvp, M. It. Pantaa Waaboa. L.
Brooklyn, Gowaada. lad
.Little Valla. WoicMtui, OHIO:
Cleteiand. Anton Bobak, Chaa.
I lager, Jacob Eaanlk, Jot- Mlapaia Glrard, Antoft NagoOe Lorain, Lou la BaUat, Jota taaM loangatown, Antoa Dkdj
OMMGOff:
Oregon City. 1.
PMNNSSLVANIa: Beaaeaier, Jaka
Oooemaogb, JL Coterdale lb okolica, Jot. Paternal Export, laala Sopaa^U rtneU, Jerry forast City, Ft.
fireenaborg. rraak Novak Hotter City. Ft Fereacbak
Imperial, Vefi^e Paicich
Jobnatowa, Ma htak -aram. Ant TtuAatj Loaerne. Frank Balloat Midway. JtruM Ž net' PlttaborgJb la okolica. PMlIp BaWa, A. Hrea Turtle Creek. Rr. MHw Waat Newtoa.	fma
WISCONSIN. Mllwaokea, Waat Allla, Ft, I
cev morajo lastniki plantaž dobro paziti, ker le vedeli, zdravi in dojbrovoljni delavci 90 kaj vredni- Zato takoj izroče vsakega bolnika o?k^hi zdravnika in dovolijo potrebnim dopust.
Tudi na .fiTuroijevib pJaaita-zah sodelujejo pridne ženaflce ro ke. kajti tu ne vrnejo skrbeti parno za sadike in drevesa, ampak jih je treba predvsem varovati, da jih ne preraste ne-irmemo bujno rastlinstvo. 8e.i bi fskoro ne verjeli, da zrastejo v onih sihio vlažniti in vročih krajiih iz rodovitne zemlje rastlhie do 30 lom. v enem dnevu.	,
Najvažnejše delo, ki ga delavci opravljajo, je nabiranje ^umiievejra soka. To pa se iz-vufi tafcole; Delovodje odkaže-jo kitlijem odrastki drevesa in iaroče jim dletom podobne nože. Ž njimi za režejo navpično po deblu žleb, do njejra pa od obeh M rani v poševni smeri mnojo manjših žlebičev. Seveda t=o ti žlebiči le tako irfo-boki, da sežejo pod Lmbjo <}o tkiva, po katerem pretaka drevesni sok. Na spodnjem konen žleba pritrdijo na dr;e-vo kupico, r katero teče i z dreveaa dragoceni gumijev sok. Tece pa samo toliko časa, dokler se debla v *oneir premočno ne oprejo. Že okoli 10. u-re dopoldne običajno preneha iztok in tedaj hite knliji od drevesa do drevesa in pobirajo skodelice ter izlivajo vsebino v vedra in dm#e večje posode, 4 katerimi hrte v skladi-
noeeč jih na gUvgih ali na drotrovih, včasih tudi na vo-Kovih. če ?o pota že narejena in aadosti utrjena.
-sklad^Sčn pritijejo gnmi-
Ae kot l^tni deček je igral kot cowboy na radio postaji WOISIW pod imenom Jack. Poteča pa «i je saan v krogcu svojfti tovarišev ustanovil svojo lastno mnuzikalno eolo. Imeli so svoj jaaz band in aportni klub. Ko 60 nastopali skupno z ostalimi newyorakkni atleti, je Lojze večkrat odnesel na-grado. V zadnjenn času pa je atletiko deloma opustil in se poglabljal boljj v dru^e predmete. Bii je ljubitelj kemije, pa tu/di s^am je marsikaterikrat v dobrem rasapoloženju spravil celo,, družbo v smeh.
Ntjegrov slavni predmet pa je bila giixJba in elektrika. Pri jKJslednji, kot nadomesten mladenič, je inael dalekosežen vpogled in prav tnkaj se je pričakovalo, da bode v bodočnosti dosegel dalAosežne uepehe, zato na* je tem bolj njegova smrt seadela.
<Pa kaj hočemo 1 Vdati se mo-rmtvo tHRodl. Vsaj ni bil rojen iWfto en genij. Veliko je oČe-tov i« mater, ki «© se jim rodili radarjeni sinovi in hčere. od katerih se je pričakovalo, da postanejo veliki umi, v katere so oče in mati gledali z upanjem v. bodočnost. Pa je prišla jintrt in pobrala cvet — i
od^t iamed tistih, ki so m« bile vee njegove lastnosti prirojene. In kakor je v«e človeško življenje skrivnost, zamotano
wkone narave, tako je bil Loj-1 P[.™J . . . ..	.
ze naravni po.iar. Naravna si.	™
(Pa to ni vse, taki dogodki so le primera. Skromna pičica neTreč, ki jiih doživljamo v sodobnem času. Ali ne živimo ravno danes v dobi — v tisti strašni uri — ko, smrt kosi po krvavih poljanah in nam pobija na tisoče in tisoče mladiih genijev? Koliko se jih je rodilo, ki so se ukvarjali z načrti in vprašanji, kako ustvariti ljoljšo bodočo človeško dniSbo! In prijel je ne&tvor. nacizma — in kakor smrt pobere 2 naravnim potom posameznega, tako. pobija nacizem na veliko, kruto vse, kar nam je najdražje, naSo kulturo, našo izobrazbo in sploh, kar nam je najbolj ;3koda, na£e mlade genije, v katerih se je gojila naša narodna zavept in načrti za boljšo b<>dočo človeško družbo.
Ti ljudje, ki niso storili drugega nič, kot pokazali, da ljubijo svojo rojstso grudo, da spoštujejo svojo narodno zavest, svoj materni jeeik, svoje narodne običaje, in narečja.
la, ki učinkuje čudovito s svojimi »akoni, so mu bili kakor mnogim uganka, ki jih je začel razreševati že v «vcxji zgodnji mladosti..
Njegova vzgoja, kateri si je smernice sam določal, je bila narava, zato ni zahtevala velike napore, kaj v otroških letih *e začel misliti samostojno; za to t«di anmanja posvetnost ni vplivala na njegovo prrjpto vedenje.
iKakor v vagoji. tako tndi v rzefbraubi si je tebral sem svojo lastno pot. V svoji otroški dobi je v soli hitro napredoval. Hkonon zadnje Šolske do-, t* pa j* p v protislovje z učitelji. Ko je dovršil elementarno S0J0, so gn učitelji silili k na daljni Stadiji, čemur pa «e je odtočno uprl. Pohvali so mater v šolo, da jim ga pomaga pregovoriti, da si vzame na-daljne tečaje, kot latinščino, francoščino, fcparuščino — ali predmete, ki «0 potrebni za na-daljne Študije. Pa kaj jim je povedal? Mater ie vprašal: "Ali je to vaša volj« da štu-jTi ljudje so dane« križani "in d i ram? Ako je, potem bom štn-«preganjani kot največji hudo-diral, edino le, da bom vstre- j^ delci. N^iovi domovi vpe-gel vaši želji. Ampak^^pomisli-'peljeni, njih očetje in matere, te, da je dosti takfh, ki pri naj- oziroma bratje in seetre pre-bofjši volji ne dovršijo štndij grna^i po koncentracijskih ta-
t« f A!T*V aa	»iv/v^i	»»Iv__»rvM.	1 • _ 1.____•
in tako se lahko zgodi tndi z menoj, da bora študiral, na vse zadnje pa ne bom nič več kot navadni dnfavar.*'
In tako je rekfd tudi učiteljem. Študirati nočem; ne maram jspax^cine, ne francoščine, niti latinščine. Eldino,
jeventa soku, ki ima mlečno kaJ > ^oje veselje, dajte me
barvo, nekoliko kisline in sedaj se agodi podobno kakor mleku, da «e namreč nekako za-siri. Seveda je goetejža snov v tem zasirjenem soku gttmij, ki pa še ni čist in vsebuje eeio mnogo vode. Sedaj ga Ide vBaftnejo iz ^feostfflf^a soka in gi v posebnih tftMtelnfcfck iz-Semajo, da iagrtoi kofikof- mogoče mrffogb vfajge. V dolgih polafc ga nato stfce in lwfc&no v dimu četo oka<te. Poift^od ga nato t f^slh poSHJajo dBr-tovarne,-	pa nare-
di i* deskam ffeddltoe ko-se, ki skilfcmft kratijo r za-boje, dfe Slctnle prenesejo d^jno pot prefco mettja.
Neizmerno povečanje zahtev po gumiju .zaradi milijonov novilh. avtomobilov je vsrok, da se gumijevi nasadi po imenovanih otokjh silno širijo. Vedno nove kraje trebijo sredi divjih pragozdov, da zadoste klicem VelikSh narodov, ki porab-Tjajo gnmij za tato raznovrstne predmete. Iti dtodanes ga
(Nadaljevanje &a 4. 4r.)
v sapo. — Pri tem so mu učitelji debelo spogledali v oči in nta .končno določili motor madhine shop.	1
•Mecfrem pa je Lo j»e že edavnaj nabiral «avnžene motorje. Gori v podstrešje jih je snašal iti tam razkopaval stare motonSke in zavržene radio ter jiftt zopet sestavljal in Sčal v pogon aa efcfetriko in tako se je kratkočasil v svojem prostem žaeo. In prav ea to ni imel nofceMga veselja aa ■droge Stadijev kajti zdele so se ms predolgofersne in potratne na iSastu
K temu pa njegova izobrazba ni 2aostajala. Kot samouk si je vstanovil sam. svojo lastno šolo. V njegovi knjižnici boste nf^K knjige vsefti panog: elektrika, magnetizetn, keojija, fk temu vse vrsto kemikalij) fizika, radio, šport, in druge fcojigo. "Boy Soout" in "Co'^boyB** so "bile njemu najbolj priljdbljene. Kup not, meld katerimi je najbrž največ covdboyskih peemi, je mu pri tem najbolj ugajala kitara in
boriščih, ali odpeljani v prisilne delavnice, r katerih se izdelujejo morilne snovi, s ka terimi se poibi jajo sipet njihovi lastni bratje. .
Sovražnik se je zaklel, da rniči na^o doišo, da pobije v prvi vrsti intelektualce, kajti on ve„ da ravno iz njih odueva luč bodočnosti. Zato ne pflfeija bebcev in Kvizlingov, kajti te potrebuje za tlako in nadaljne peklenske načrte. . Zato poeabimo sa -dogodek, ako smrt pobere enega izmed nas. Resnica je, da je vsakemu svojega Skoda, ampak ako pomislimo na okornosti, ki se dogaja jo tam' onstran morja, je smrt enega tako neznatna, da je v pravem pomenu niti omeniti ni vredno. " iTorej aaerfcrat prefeinimo — ee enkrat se prav lepo zahvaljujemo rsem znancem in prijateljem za pomoč in naklonjenost, ki ete nam jo nudiK- ob tej žalostmi priliki..
V blag spomin našemu sinu!
Družina Corel.
jbbfti kotrtv^ek is sjw Mfcecter aa |MB*
Terednka Polka
Na ptenlaelh—riSB* nt. M 171
TAMBCBXCA — Hw. M B71 S« toz. cenik In	ploM M
obTDtou ^OTOMUJgCH^
ZAHVALA
Vsem prijateljem In rojakom, ki so nan» »tali ob stran1 pre-tre^jlvem docodka, ko nam je um rt nctiadoma pobrala aafefa Uuhe^a Mina in brata
Ai
ojzija l^orel
Pokojni Je bil rojen 4. novembra 1921 ▼ farl Banjaloka, Ju-»onlavija. PriSel je v Amerko leta 10Ž8 Is Je po nesre« ntonll t Twin Lakes P»
/apuWa Salujofto mater, <xv«ji. dra brata la sestro.
BU Je pokopan po katoliških obredlb s	raa*o * »lov. cer-
kvi ST. Cirila na pokopališču sr. Trojice 23. JuHJft HM2. — B« je «an dru»va StT. 586 8NPJ.
Ixkrena hvala spodaj imenovanim za tako veliko 5te<vUe rož ln veocttv, in sicer: Mrs. Alfinlto, Brooklyn; Mr. Blanko Raymond, Brooklyn; Mr. Joseph Bri&i, Pittsburgh; Family Teasle Cardinnlr, Brooklyn: General Food Employes«, New Jersey; Mr. John Oa lash. Brooklyn: Family Garbasb; ramlly Joe ia Helen Hodni*; Family Ivanahek. Joe In Mary; Family KLarieh. Anton in A«nes; Family Kovači?; Leonard Dem. Glob; Mr. Jakob Marinč; Mr. Nathan 51. Kurr, trgovec z pohištvom; All American Soc. No 5S0 (+sf V Brooklynu): Family Murn, Joe in Tlrfinla. Pttfc*mi*b : Family Offak, Cleveland; Family Firnat, Louis in Mary, Linden-hnrst. L I.; Family Pi mat. Frank in Anna, Brooklyn: Family Pušk; Family Pankor in Schmidt;
Pals (Playmates), Brooklyn- Mr. Joe Flamigifott, Mr. J cm Pklmerl, Me. Btll Sdacco. Mr. Frank Oaedinale. Mr. Angnst Ca-leaormo, Mr. SaL Strano, Mr. Fano Vin De, Mr. Pkll Oiacolone'; People of Scholes St. (neighbors) ; Family Shagar. John ln Mary; (vai ▼ Brooklynu). — DruStvo Slovenska Ženska Zveza St. 93; Famfly Svetko. John In Jenny, Brooklyn. N. V. — Family Rpraltzer, Warren. Obo; Western Electric Co., New York; Western Electric Employees Asnn., Kearney, N. J. Area, (Western Electric Co. Workers and Friends so zbrali $100! za rote) ; Mr. hi Mrs, ZakrajSek. New York.
Za mage darovali: Mr. Andrey lvan£efc, Brooklyn; Mrs. Mary Jakovac, Brooklyn; Miss Tewde Kova«. New York; Mr. fat Mrs. Krkovif, Agnes ia Matija; Mr. in Mrs. Mikuttč. New York; Mr. in Mrs. Marinoely, Pittsburgh: Mr. in Mrs. Nagel, B'klyn; Family Offak, Cleveland: Family Orebek, Brooklyn: Mrst Botar, Brooklyn ; Mr* Umek in Frank, Brooklyn: Mrs. Ana Zedar, Brooklyn; Miss Mihela Zore, Brooklyn: Mr. in Mrs. Bandeb, Marlon in Isa-belle, Brooklyn, Mrs. Pankov i» Mrs. Anna Yarkas, Brooklyn.
ToraJ n^epfia hvala vsem darovalcem za. veoce In maSe.
Lepa hvala tndi vnem za soSaljne telegrame in tolafilna pisma. Tetegrame so podali: Mr. Anthony Svet, New York; Family Rpraltc. 8t, Paul, Minn.; Family Micnliob, BrrfTfcle, K. T.: Family Skrjanc, Detroit, Mich.: Family Papež. Pittsburgh. Pa.: Frances Drtach. Pittsburgh, Pa.; Corp. George Simtni«k!<=, H-Wni OafiSp Livingston, La.: Mr. Joe Cardimle; Jacsrm Roar."
Pisma: Miss Ivanka Svet, Bradley Beach. N. J.; Mr. in Mrs. Skrjanc, Brooklyn; Mr. Stan Abelov, New York; Mrs. Agnes Schneider. Albany, N. T.; Family Murn. Joe ln Trifula. Pittsburgh; Mr. John De Gando, Brooklyn; Mr. in Mrs. Khin. Flushing; Mise Anna Kutiif. Pittsburgh: Miss Fllov^ek. Pittsburgh: Family TMr mes. Steel t on. Pa,
Najlepfia hvala Mrs. Agnes Klarič, Mr. Vinko Čotar: Mrs. Antonette Hoffer: Frances Zaear; Helen Hodnik: Mary Svara: Mr. In Mrs. Frank in Ana Pirnat: Mr. Domtaiilc Svarc ln njegovemu sinu; Mrs. Garbasb in njeni hčeri; Miss Marie Zagar: §fe-fie Ooiohf?-, Mr. in Mrs. John in Mary Žagar: Mrs. Frances Greesizelse in njenim sestram Julija in Mary lz Grbe: Miss Cecilija Burger: Mrs. Schoensfeinu; Mrs. Cedilnik ifl njenemu sinu, lti sin pomagali z delom, ko je naš sin leSal na mrtvaškem odra. Hvala lepa Mrs. Tessie Mihci if-, ki je darovala $5. za ddber namen.
Posebna hvala pa Mr. Joe Schoenstelnn, ki je v nsodepolnem položaju pomagal s svojo karo, namreC, ko je pripeljal celo družino iz Twin Lake v New York in je k temn Se dal na razpolago svojo karo za pogreb.
Lepa hvala vsem naacem. prijateljem in rojakom fa new-yorSke metropole za sožaljne obiske, ko Je nag sin ležal na mrtva-ftkem odru. In onim, ki so se v tako velikem Številu vdeležili ma-5e ln' pogreba. Posebna hvala onim. ki so pridi lz daljnega kraja: kakor družina Offak iz Clevelanda z drema punčkama ln z njenim zetom ln hčerjo, Mr. in Mrs. Vulk<J%ič; potem bratranca Louis ln Joha Bridki iz Plttstnrt-gka.
Lepa hvala gospodu Bev. Petricu za lepo Izvrfeoe obrede, posebno pa za lsreden obisk naSemn sinu, ko Je ležal na mrtvaškem odru.
♦Lepa hvala Miss Teesie KovmC a lepo sliko sv. Alojzija in tudi za dopis t Glas Naroda. Potem lepa hvala tudi dopisnikom Mr. Leo ZakraJSfck. Mr. Anthony Sveti Mr. Bado	Mrs. Ana Kra-
sna. Mr. Anilovar in Mr. Kluhu la tako obStrne dopise.
. V	'	"'	.
In Se posebej moramo omeniti Western Electric Company, ko so nas nepričakovano iznenadili z dvema vencema ln povrhu tega nabrafl 1 med sodelavci sto dolarjev; za roOe in tufet ponesli pokojnega lz W5e žalosti aa avto ln 1* avta rop* na pokopa)!«* Med njimi Je bi) tudi John Shagar
Končno se zahvaljujemo vsem, ki so pomagali v hiSi Žalosti.
Ako bi bilo kako ime po pomoti lzptfSSeno, (kar se lahko zgodi, posebno pri vencih in mašah) da takoj Javijo, da se pomota popravi.
Tebi, dragi sin pa kličemo, počivaj v miro v svobodni a-
meriški grudi; saj »ved ltrlž la vera nas a«, da mldemo
se nad tveadaml, tam kjec več trpljenja n!.
Žalujoči ostali: JERNEJ in HELEN COBEL, »Urlfit; MATIJA in JERRY, Wftte; :

HELEN,
Brooklyn, N. Y., dae 7. avgusta, 1M2.
•Miifi u- v A
DA" — New M
TUESDAY, ATOTOT 11, 1942
TBUUtOfUro UM
TRUE RODOVI
Dogodki iz nekdanjih dni. — Spisal: ENGELBERT GANGL
Drugo jutro je še go^ta megla ležala nad širokim posavskim poljem, ko se je ravnal Zavinščakov e«kadron na odhod. .NVniirno kopali konji po tleh in natezali vratove. Povelj-nih je potegnil sahljo iz nožnice in jo zavihtel visoko nad glavo. Sto -abelj je šinilo iz noznicu ostroge so y^zvenele, in udaril je ob zenifljo peket konjskih kopit. Zunaj mesta so se spustili v dir. Za vihral i so prapore i na dolgih sulicah, zaplapolale
.->0 ulanke v hladni jutranji sapi. .	»
» * *
Po končanih manevrih so se vrnili vojaci v garnizijo. F je prijahal nazaj zdrav in vesel. Nič se mu ni zgodilo ob naporih in težavah vojaških vaj. Zvesto ga je nosil konj dobri tovariš. Frieeta je čuval nezgod Jelkin poljub.
Rezervisti so ee razšli, ostalo je le stalno moštvo. Alno-m> eastnikov je dofoilo dopust. 1 Med njimi je bil tudi Friee, ki je moral domov, kjer ga je mati težko pričakovala.
Ustrašil se je. ko jo je zagledal. Bila je bleda in upadla, 'iloboka senca ji je ležala pod očmi. S težavo mu je šla napi oti. Roka, ki mil jo je podala v pozdrav, je bila suha, sama koert in koža..
"Samo da si prijel" ;e rekla, "zdaj bo zopet vse dobro ;n lepo."
Frice je moral pripovedcvati materi in očetu, kod je vse hodil in kaj vse je doživet Drugi dan je počival, potem sta pa odpravila z materjo na jug, iskat zdravja.
Pot je bila naporna, ko'* je mater du&il kašelj in je včasih zmagovala od slabosti. Pa tudi dolga je bila .pot, ker sta oiorala spotoma večkrat počivati, da si je mati nekoliko opomogla. Konično sta dospela do dalmatinskega obrežja, do slikovitega staroslavnega Dubrovnika. .
Jasno je bilo nebo, o ilmorja je pihljala dobrodejna, hladeča sapa. Obrežje so senčile visoke ciprese dehtele so oranže in crtrone. Nfir-ta je evetela po vrteih. vsa obsipana z belim cvetjem. .
Mati in sin sta posedala po prisojnih krajih, izravnanih v lepa i sprehajališča.
■"Tako mi je dobro in iepo," je radovala mati, <4ko si ti pri meni, Friee. Nobene bolečine, nabene slabosti ne čutim. To blago solnice ima čudovito moč.-'
Svetilo je na ženil.jo blago sobice. Grelo je ude in kri. t'loveku je bilo dobro in lepo.
"Sobice ima čudovito moč," je ponovil sin.
"Solnce je kakor sreča." je govorila mati, "kamor posveti »Unče. t an v odbegne mraos in temota, in kamor se ozre >reea, tam vstane veselo življenje. In oboje — solnce in :*reča — si meni ti, Frice.
Naslonila se nru je na prsi. Pred njima je dvigalo mirne -Uiinljajoee valove brezbrežno morje.
Frice," se je zdramila mati, "Bopr ve, kje je zdaj onkraj inorja stric France! Ali ;e še živ? Kaj misliš?"
"Gotovo je še živ, sieer bi že dobil kako poročilo."
"Ali je srečen?"	1
"Tudi srečen je. Saj vam nič ne piše, in le v sreči pozabi človek človeka."
<40, moj Bog. kako srno razkropili daleč po svetu je vzdihnila mati. "Srlnca ni bilo, in šli smo tako daleč vsak šebt"
Gladila je .sinovo roko .
44Ali zdaj bo zopet vse dobro, samo da se vrne ljubo zdravje. In vrača se bolj in bolj. Vsak dan se čutim krepkejšo. In potem, ko se oženiš, se. za stalno vrneš k meni ali pa pridem jaa k tebi. In kakor ima vsak dan svoj večer, tako ga uia tudi vsako človeško življenje. Starost je naš večer. In ta večer mojega življenja bo lep. ker ga bo ozavjala tvoja sreča, moj Frice, edini, zlati!"
Materina roka je segla do sinovih lic. Frice je začutil vlažen hlad .
"Da, mama! Vaiši upi se uresničijo."
Tn tako sta presedela vse dneve, dokler se ni začel Fri-
Denver, Waukegan, Indianapolis
.TAMKO N. ROGELJ.
rojak
UBIT V NIJI.
Iz Denver, Colo., mi piše br. Frank Okoren, tajnik lokalnega odbora št. 21, sledeče pismo:
144Cenjeni sobrat in prijatelj. Priloženo najdeš imena darovalcev, katera ptjobči. Sedaj smo zopet naibralf vsoto $131.-95. iSeveda s tem še nismo zaključili, ampak še vedno nadaljujemo z nabiranjem denarnih prispevkov. Do sedaj naj se Umaknejo smo vsega skupaj že poslali na. avtu. ga je eden
KALEFOR-
HPred dnevi je umi v Grass Valley, Ca}., za posledicami težkega udarca na glavo John Tesan, star 65 let in doma od Viča nad Ljabftano. Dme 5. julija mu je avta z dvema ne-znacema zaprl pot do njegove garaže in ko je Tesan zahteval, njegovemu neznancev
glavnega blagajnika $423.45, a udaril po glavi z nekim pred
t« i« k U O rvrriT»i nI«] T»r. v-. 4 n r*n vt	w, »i «... __ A _	__ *1 _ J _ • _ 1
cetu iztekati dapu«t. klicala sina od matere.
Otfrpotovati sta morala. Dolžnost je
to je še premala vsota za naš lokmlni odbor.
Darovali so .sled<H:i: — Po $5.00: John Meh lin, John Lev-nik, Andy Krasovic, Mary Ko-privec, Mr. in Mrs. J. Modic Sr.
—	Po $3.00: Frances Plankar.
—	Po $2.00: Mary Beajak, John Cesar, J os. Snvder, Magdalena Kukavic, Carolina Beioe, Anton I/unka. Rudolf Repotec, John Boben, Frank Koejan, J. Ktoclcr, Logain (^rill, Anton Stare. Anna Skul; Joe Simcik, Frank Peteri in: — Po $1.50: Anton Judež. — Po $1.00: Fr. Tanko. Johanna Krasovec, J. Mehlin, Matt Vitftnar, Louis Prosek. Jakob Gaber, Anton Laser, Matt Marinsek. Joe Hamilton, H. E. Bryant Fr. Doini-trovioh, Jos. Shray, IMula Praznik, Mary Ive.-ser, Frances Kumar, France« Genze Barbara Finnie. Easter Shabal. Liouis Andokek. Barbara Magan. Mrs. Zelnik, Frank Omahen, Mary Yankovich, John Marolt, flianta Svijrel Josephine Ma-ring, John Novak, .Tos. Perko, Mary Podboy, Mr.«. Bozie. Jos. Kozel, John Yelenioh, F. Can-jar, France* Snider, John Starr John Skerjanc Anton Gaber, Anton Zalar,. Joe Tezak Ursula Ran ez i oh, John Popish, Jo
metom s takšno silo. da je obležal nezavesten. Živel je še 10 dni v bolnišnici in končno je podlegel. .
JUGOSLOVANSKE RADIO ODDAJE.
Columlbia Broadcasting Corporation v New Yorku oddaja dvakrat dnevno za Jugoslavijo ob naslednjih urah:
12.30 P.M. na valu 19.6 ali 15.270 kilodkPov — na valu 25.3 ali 11.8300 kilociklov.
3.30 iF.M. na valu 19.6 ali 15.720 kilociklov — na vaki 31.3 ali 9.590 kilociklov.
Dvakrat tedensko v torek in četrtek ob 3.30 P.M. se oddaja vrši v slovenščini.
NA GUMIJEVIH NASADIH
(Nadaljevanje s 3. str.)
pridelalo na Malajskih otokih že do en milijon ton na leto.
Treba pa je mnogo žrtev zato. Zato delo je treba tudi pogumnih ljudi, predvsem belcev ki se drznejo prodirati v one vroče, vlažne pragozdove, kjer
je vsa pri roda proti njim. Med
^-ejiiinc K lun Helen'Ro^nmn, belil"i gospodarji in delovodji
------- razsaja mrzlica in
Anna Virant, Jennie Smole, P0^!10	. a vl
Cart Skul, Fr. Blatnik, Matt mnogi za vedno odnesejo težke
PrJmrv^JP0^1^ 12	Zat°
težko dobiti bele vodje obsežnih nasadov, kajti skrbeti mo-
Kraljevi pevec — Pavel Plesec — je hodil po Kranju, brenkal na kitaro brez strun inipel:
Ubog popotnik hodi križe,ms vet. srce ga sili, da za srečo roma. človeška snoe krije mraz in led, in romar brez miru je in brez doma.
V oimračenem duhu >o umrle jasne misli. Bil je miren :n krotak. Nikouanr ni storil zalega,. Hodil je od hiše do hiše, ves ubog in bolan. Lice se mn je smehljalo, nikoli ni nič »prosil. Ljudje -so imeli usmiljenje do njega. iKadar mu je bila obleka umazana in raztrgana, rriu je kdo podaril svojo, ie obrabljeno, da ni Pavla zeblo in da ga ni močili dež do kože. [11 to obleko je zopet nosil toliko Časa, dokler miu ni razpadla na telesu. Vse je vizeL, kar mu je kdo ponudil. Kralj je hodil po hišah pobirat davke. Preko rame nra je visela torba. Vanjo je metal prejete darove; kruh, sadje meso. Denar je spravljal v žep in ga znašal v žgan jamico.
''Dajte mi strun,'* je zahteval in stresel denar na mizo.
In dali so mu strun, na točili so mu žganja,
4'Takoj si jib napnem." je dejal in iwpil strupeno pijačo.
Z roko se je pogladil po prsith:	—
"Aih, zdaj bodo zopet lepo pele nove strune!"
Prijel je kitaro in je začel:
Nezvan, nevabljen, vedno earn s seboj, nemirne misli le so mu družice; nikjer nikogar, da bi del ntu: Stoj! 'Da bi i^prala bol — več ni selzice.
"'Hvala ti, cesar Neron kralj Pavel, hvala ti!" so mu klicali tjudje. .
Zravnal se je Pavel, dvignil glavo pokonci. Stisnil je napol trepalnice v znak milosti in kraljevega priamanja.
"Zdaj grem k Manici in k materi — kralj gre k mrličem," ,'e dejal včasih in odšel na pokopališče.
(Nadaljevanje prihodnjič.)
Sadar, Sr., Fiances Primožič, Mike Cinoceo, John Modic Jr. Minnie Johnson. Jonac Vesel, Mike Sadar. Ajrne* Drasovic.'rajo ™ v"e Anna Mikan. — Po 50 cent.: Matt Can jar, Ed. Thomas, Fr. Baudek. Mary Tanko, Mary Videtioh. Mrs. Kovacw John Arko. Mary Drobnich, Joe Ce^ sar, Andrew Jackson, An ton i a Zsrajnar, Bon Freeman. F. M. Sadar. Aignes Gale. P. C. Mc-Ken. Peter Mamozich, Louis Tanko, Katie Orazem. — Po 35 cent.: Joe Corrillo. — Po 25 cent.: Mrs. Fabec, Mrs. Lr. Ohopyak, Joe Perme Jr., Steve Klun, Frances Ros t ah a r, Angela Zorich. Mr. Mahony, Mr. Verilo. — Po 10 cent.: Mary Bohte. — Skupaj $131.95.
Hvala lepa vsem nabiralcem kakor tudi darovalcem v ime-nm lokalnesra odbora š»t. 21. v Denver, Colo.
(Nadaljevanje prihodnjič.")
in delati še, ko ku-liji že davno sladko počivajo, saj moiajo skrbeti za pravilno zarezovanje dreves, pravilno zasajanje, trebljenje širnih nasadov, nadzorovati kulije, ki le preradi zapadejo nesnagi; na skrbi jim je njihovo zdravje in morajo biti pol zdravnika ter morajo skrbeti, da delavci redno uživajo kinin, sredstvo n rot i mrzlici. A tudi za otroke se mora brigati nadzornik, karati neposlušne in poredne, skrbeti mora za njihovo varnost, ker tigri so blizu, pa za njihovo šolanje, ki se vrši od 2. do 5. popoldne.
(Pa tudi delavci nimajo vedno z rožicami postlanega življenja. Beli gospodarji res skrbe zanje v zdravstvenem oziru a njihova neomika sama zagreši mtncugo nevarnih napak. Da ne bi trpeli zaradi strašne vlage, so jim zgradili dolge koče, ki stoje na dva metra visokih kolih.
NOVA IZDAJA-
Dobri Atlas
je nujno potreben
■ ■
rn ravno v
HAMMONDOVEM NOVEM
Svetovnem Atlasu
MO-
NAJDETE ZEMLJEVIDE, KI SO TAKO POTREBNI, DA RETE SLEDITI DANAŠNJIM POROČILOM
Zbirka nanovo in lepo tiskanih zemljevidov v 7 barvah, kaže svet, kakoršen je danes in vam pomaga razumeti zgodovinsko važno delovanje diktatorskih in
demokratskih vlad. NEKAJ POSEBNIH VAŽNOSTI
Sestav sveta—abecedni seznam dežel, provinc—navaja površino, prebivalstvo, glavna mesta in kraj na zemljevidu.
Seznam mest in trgov—navaja ime kraja, okraj, in državo, prebivalstvo in kraj na zemljevidu.
Zastave vodilnih držav—v polnih barvah, vsega skupaj 56: ce-la vrsta narodnih barv.
ILUSTRACIJE—45 skrbno izbranih resničnih fotografij iz vseh krajev sveta.
NOVO LJUDSKO STETJE—Uradne številke glavnih mest in trgov v Združenih državah in kaže primerjavo s starim štetjem.
VSEBINA ATLASA
Zrmljepteni svetovalni odbor Jo lzbrst Izmed frt tisoč ilik fcamo najboljše barvane slike— U zbirka je tako popolna, da je za vsakega no* obhodix> potrebna tekom vojne In po vojni.
Vključeni so nanaalednji zemljevidi: — svet. Evropa (danex), osrednja Evropa (ob izbruhu vojne). Angleško otočje, Francija, Nemčija. Italija, Švica, Holandska, Belgija, Švedska. Norveška, Danska, Unija sovjetskih aoeja-
lističnih republik. Bolgarska, Rumunska, Jugoslavija. Urška, Albanija. Azija, Turčija, Sirija, l^banon. Arabija. Vzhodno Indijsko otočje in Malajski polotok, Indija. Burma, Kitajska, J a-ponska. Pacifik Jnčna Amerika (severni del). Južna Amerika (južni del), Afrika. Severna Amerika. Kanada Združene države, Mehika. O-srednja Amerika in Zapadna Indija.
Svet pripada ljudem, katerih radovednost nima obzorja
Ta atlas, ki sam sebe popravlja, iius namen reSiti marsikatera nasprotujoča si vprašanja, ki nastanejo * raznih razgovorih. Strani so skladišče svetovnega znanja In podajajo raz-
Betnoet zemlje, prvine soočuega sestava, pok raji ne in jetohortno oceanov In j?*er. dolgost najdaljših rek In prekopov, površino iwiglavitnlh otokov In visokost svetovnih gora. Tu so odgovori na mnoga današnja vprašanja.
SEDAJ
40
PO
V URADU
centor
POŠTI — 35 CENTOV
48 VELIKIH STRANI
Naročite pri:
Slovenic Publishing Company
216 WEST 18th STREET	NEW YORK, N. Y.
INVESTIRAJTE V AMERIKO
Nikdar pa neuzivajo meso prašičev ali goveda — mnog-im Indijcem je govedo sveta žival.
{Marsikdo pa bi se ustrašil, ee bi kulije zagledal pri delu. Od daleč bi opazil namreč, da ima marsikdo obraz —na hrbtu. Med indijskimi delavci so tudi Malajci. Ti pa so zelo vraževerni in se tigrov še bolj boje kakor Indijci. Uverjeni so, da tigrer ne napade človeka, ki .ga 'gleda v obr az. Da bi bili pri delu, ko so obrnjeni k drevesom ali k tlom, bolj varni,
^GLASUJTE V "GLAS NARODA"
si obešajo maske na hribet in V zračnem prosto-j so prepričani, da jih tiger ne ru med zerriljo in kočo si kuha- bo napadel. KTjfab teura se le jo svojo preprosto hrano in' preimnogotkrat agodi, da se raz-tam se v deževju — saj vsak legne vz nasadov grozen krik
KUPUJTE UNITED STATES WAR SAVINGS BONDS in STAMPS
dan po več ur lije — igrajo otroci. Otroci ,mali namreč, ger v bližino. Zato je to igrišče Matere jih puste v oskrbi posebne pestunje. A ta bi bila brez moči. če ibi tse priklatil ti-.ge rv (bližino. Zato je to igrišče visoko ograjeno s trnjem, da zver ne more do malih otrok. Ka manjše nevarnosti, kakor so številne strupene kace„ otroci v tistih krajih niti ne mislijo več, tako so se jim privadili.
Kuliji jedo le dvakrat na dan. Tega so vajeni od mladih nog in to navado ohranijo tudi v službi ibelega človeka, četudi imajo tam hrane dovolj in bi si jo z zaslužkom lahko nabavili poljubno množino, ker to so kraji, fejer narava nndt človeku vež, kakor porabi. Jedo pa v glavnem le riž
in nato rjovenje tigra ki je pograbil ubogega kulija — kljub njegovi maski. Tedaj poste kuliji delo in z doigimi noži hite za krvavo sledjo, na čelu delovodja ali še vee belcev s puško v roki. Po srozdn odmeva zamolkli igoiug, boben in troibenta — in ne popuste prej, dokler niso našli ostankov svojesra tovariša. Morda se jim je tudi (posrečilo nbiti tigra gotovo pa so ara vsaj prepodili za nekaj časa. Da, Ramo za nekaj časa. kajti tifcer, ki je okusil cloveSko kri, ne mara dosti ver? za živali in preži odslej na ičlove&ko pečenko.
Tako med jrumiiev sok pomeša včasih tndi dra^fve-nejsi krvavi sok človeka. Ko-lfko truda in znoja lepi na njem preden pride v ua-še roke kot "zvnšen lero izdelek, ki nas sa-
jin pa juho z zelenjavo ribami j bava ali pa nam neizmerno ko-in kokošmi ali koejim mesom. Iristi!
Molitveniki
v krasni vezavi impojrtirane iz starega kraja..
Slovenski molitveniki:
KVIŠKU SRCE — (SI. 355)
•2K i 3% Inčev — strani v belem celulidu
Cena 75 centov
KVIŠKU SRCE—štv. 415
2% * 3% lnčev — 224 rtMinl Cena 75 centov
RAJSKI GLASOVI — (it. 4t8) 2Vi x 4 1 n Cev — 255 atr*-kl vstevil Sv. Krliev Pot
Cena 11M
RAJSKI GLASOVI—«. 415)
2Vi x 4 lnčev — 256 atranl vvtevftl Sv. Krliev Pet
Cena ti M
NEBESA NAS DOM — (fit. 415) 2\ x 4V4 lnčer — 384 lnCev
Cena 75c
SKRBI ZA DUŠO (št. 408) 3 14^ lnčev—512 strani
Cena $1.73
NEBESA NAŠ DOM— (fit. 415) 2^4 i 4 Vt luCev—384 »tranl
Cena 75e
(Ker k nam Je posrečilo dobiti te molitvenike po celo nizki ceni, Jlb tudi moremo prodajati po *orl o-značenl ceni. Zaloga pa ni posebno velika, cato j!b naročite čimprej, da Vam bomo mogli I njimi po-at reči.
Angleški molitveniki:
(ZA MLADINO)
KEY OF HEAVEN
fino ve
v nanje rtnao ......... .78
CATHOLIC POCKLT MANUAL v fino usnje vezano......L—
Slovenic Publishing Company
NEW YORK, N. Y.
216 WEST 18th STREET