Rajko Topoloveci Znani obrazi, ki so prispevali h kulturi Sv. Bolfenka na Kogu.2 5 pomočjo domoznanske literature, leksikonov in po lastni presoji sem pripravil pregled kulturnega delovanja v rojstnem kraju. Ključne besede: pisci, pisatelji, pesniki, likovni ustvarjalci, tehnični ustvarjalci Beseda kultura izvira iz latinščine - kultus (čaščenje osebnosti, prednikov, ustvarjalcev, ustanoviteljev, bogov, religij, ... ). Kulturno ustvarjalnost pri Sv. Bolfenku na Kogu lahko razvrstim: - na ustvarjalce besede (pisce, pesnike in publiciste, ... ) - na umetniške, likovne ustvarj alce - na tiste, ki so pridobljeno znanje nesebično prenašali na mlajše ustvarjalci besede MATEJ (BOŽIDAR) FLEGARIČ (1841-1907, Vodranci), osnovna šola v domačem kraju, gimnazija v Varaždinu, prof. v Osijeku. Bil je plodovit pisatelj in pesnik. Leta 1880 je napisal Krčevinske potočnice. Napisal je tudi življenjepisa Štefana Modrinjaka in Dr. Kočevarja iz Središča ob Dravi. Pod svoja prozna dela seje podpisoval Matej, pod poezijo Božidar. 3 Zagrajski kolektiv, od leve proti rlD.:>,;· I .... Drago Hartner, Leopold Berce (ustreljen kot talec 30. marca 1942), Milena Berce (roj. Petovar, ustreljena talka 2. oktobra 1942), Drago Košmrlj, Draga Nemec Humek, Marjan Vesenjak (padel kot 1'Ir'lri';7r'1r1 2. februarja 1942), Jože Kerenčič (ustreljen kot talec 27. decembra 1941). 1 Rajko Topolovec, upokojeni dipl. ing. org., Ptuj. BOŽIDAR BORKO (1896-1980, Gomila), novinar, publicist, prevajalec, urednik, ... Domača osnovna šola, gimnazija v Varaždinu. Knjižna dela: Hvala vam, knjige, Na razpotju časa, Srečanja, ... JOŽE KERENČIČ (1913-1941, Jastrebci), osnovna šola doma, učiteljišče v Mariboru, univerza v Ljubljani. Leta 1939 je prevzel službo prof. na meščanski šoli v Radgoni. Dela: Mati išče mojstra, študija o zemljiških odnosih v jeruzalemskih goricah, več črtic in slavnostnih govorov, nekaj napisanega je ostalo v rokopisu in se je izgubilo. Kot študent v Ljubljani je bil predsednik kluba »Njiva«, katerega člani so bili kmečki študentje. Stanoval je skupaj z drugimi študenti tega kluba v hiši Za gradom štev. 1 (Košmrlj, Hartman, Berce, Vesenjak, Milena Petovar, ... ). Klub je bil v sporu s klubom »Triglav« na univerzi (člani delavski študentje, Kardelj, Kidrič, Šentjurčeva, Kraiger, ... ). Na predvolilnem zboru 2 Slovenci ne bi imeli svoje države, če ne bi imeli lastne knjige! Na svetu so stomilijonski narodi z lastnim jezikom, a brez knjige, zato ne morejo imeti lastne države. 3 Nagrobni spomenik, ki so mu ga postavili prijatelji pri Sv. Bolfenku, ni ohranjen. 4 Drago Košmrlj, 1987, str. 10 (slika 1). 97 v Ljutomeru, 15. septembra 1935, je bil srce. Kot upokojenka je na Kogu živela bolj nenapovedan govornik Društva kmečkih samotno življenje. Pokopanaje v rojstni Ljubljani. fantov in deklet. ob revolucionarnem govoru so Leta 1931 je ob proslavi ISo-letnice prve šole na nanj streljali jugoslovanski orožniki, zadeli so Kogu (4. junija 1931) napisala knjigo Prigodnice njegovega spremljevalca iz istega kraja in društva ob 150-letnici šole (1781-1931) pri Sv. Bolfenku g. Mavriča. Najunijski plenarni seji Kominteme na Kogu nad središčem ob Dravi. Na spletu je v Moskvi 1. 1937 je bil skupaj s še tremi člani iz navedeno še delo Spomenka za desetletnico kluba Njive od KPS ovaden za trockist&, za kar vladanja nj. vel. kralja Jugoslavije 1921-1931. je Stalin zahteval »smrt«. 27. decembra 1. 1941 Po vojni je pisala pesmice v revijah Ciciban in so ga ustrelili Nemci kot talca v Mariboru. Pionir. večkrat je imela navado reči: »Na Kogu so Skupen grob z ostalimi izdanimi tovariši je na tako dobri ljudje, podarijo mi več, kot bi vLjubljani centralnem pokopališču v avstrijskem Gradcu. dobila za penzijo.« CIRIL VNUK (1942, jastrebci), slovenist. PO RAJKO TOPOLOVEC (1937,jastrebci), dva razreda industrijski šoli v TAM-u, je delal kot orodjar v nemškega pouka v šoli za cerkvijo, kijo je postavil Metalni. ob delu je končal prvo stopnjo na sin Marije Terezije Jožef II. Po osnovni šoli sem filozofski fakulteti za slovanske jezike. Poučevalje nadaljeval še tri leta v »graničarski baraki«, nato na Osnovni šoli Miklavž pri Ormožu. Leta 2012 je končal še dva razreda nižje gimnazije v Ormožu in napisal Slovar severovzhodnega ormoškega dva razreda v Ljutomeru, srednjo tehniško šolo govora s kratkim opisom, v katerem je 3.600 (TSŠ) pa v Ljubljani. Kot metalurg sem se 1. 1957 prleškihbesed. Napisalje tudi več črtic o navadah zaposlil v TGA Kidričevo, kjer sem delal vso in šegah Prlekov. ob lektoriran ju Zbornika - ob delovno dobo. Med delom sem se izobraževal še za 400-letnici cerkve pri Sv. Bolfenku na Kogu l. dipl. ing. organizacije dela. Kot kulaški sin v srednji 2007, je zbornik obogatil s črtico O šegah naših šoli nisem dobil štipendije, zato sem bil vseh osem ljudi. Leta 2019 je izdal pesniško zbirko let v breme staršem. Po upokojitvi sem postal Pocvetaje - v domačemnarečju. alternativni pisec o »svinčenih letih na podeželju« in »brezrazredni družbi«. V samozaložbi sem izdal TONČEK LUSKOVIČ (1949, Lačaves) pravnik, šest knjig in objavil čez dvesto raznih člankov. zgodovinopisec, politik, sodelavec zbornika Ormož skozi stoletja in avtor številnih zgod. člankov. Podrobneje je predstaVil vinogradniškega strokovnjaka Antona Puklavca z Vitana in slovenskega izseljenca v ZDA Vincenca Cankarja iz jastrebcev. Leta 2009 je napisal obsežno kroniko rojstnega kraja Koga Proučuje tudi kulturne zgodovinske spomenike kraja. je predsednik Zgodovinskega društva Ormož. MARIJA ZALAR (+, Ljubljana). Nekdaj je bila učiteljica pri Sv. Bolfenku na KOgu, po vojni se je na Kog vrnila kot upokojenka. Kraj in dobri ljudje so se ji kot nekdanji učiteljici za vedno zapisali v 98 Sem član združenja Aktivnih izumiteljev Slovenije - ASI. Izvirne prototipe sem razstavljal doma in v tujini in prejel več priznanj. Sem tudi član zgodovinskih društev v Ormožu in v Kidričevem. Likovni ustvarjalci ROZINA (Borko) ŠEBETIČ (1927, jastrebci), v osnovno šolo je hodila v domačem kraju, srednjo paje dokončala na Šoli za umetno obrt v Ljubljani. Leta 1965 je diplomirala na Pedagoški akademiji v Mariboru. Med Ptujčani je znana kot »njihova« učiteljica risanja. Še kot upokojenka je zelo plodovita likovna umetnica. Svoj talent še vedno prenaša na »svoje« upokojenske vrstnike in leta 1994je prejela prestižno priznanje - oljenko sodeluje na slikarskih razstavah doma in v tujini. Mestne občine Ptuj za področje kulture. Za svoje delo je prejela več priznanj in nagrad, JOŽE HLEBEC (1935, Lačaves), bil je moj sošolec pri Sv. Bolfenku na Kogu. Ima »posluh« za naivno rokodelsko spretnost, ki jo s pridom tudi uresničuje. Njegovo dvorišče in dom sta pokazatelja njegovega ustvarjanja. Pogosto restavrira in predeluje stare vinske sode v uporabne stole in mize (nekaj teh lahko vidimo v razstavnem prostoru v Košarkini hiši). osebe, ki so svoje znanje prenašale na mlade STANKO ČURIN (1929-2017, Kog), vinar svetovnega slovesa in prejemnik številnih prestižnih nagrad in priznanj. Kot prvi zasebni slovenski vinogradnik je leta 1971 ustvaril lastno stekleničenje visoko kvalitetnih vin. Leta 1985 je izvedel prvo slovensko ledeno trgatev in pridelal prvo ledeno vino pri nas. Leta 2004 je kot prvi v Sloveniji pridelal tudi posebno penino iz ledenega vina po klasični metodi.5 Posvečena mu je tudi leta 2004 izdana monografija. l A vtor prispevka si štejem v čast, da sem pri Stanku poskušal vino, ki sta ga pila tudi papež v Rimu in cesar v Tokiu. Foto: last avtorja. JOŽKO Ooško) TOMAŽIČ (1910-1980, Vitan), pisal deklet) doma in v okoliških krajih ter v okraju je krajše politične in strokovne prispevke v Ptuj; bil je tudi podpredsednik Zveze kmečkih časopis Rodna gruda. Bil je ustanovitelj več fantov in deklet (ZKFD) Dravske banovine društev, npr. DKFD (Društvo kmečkih fantov in Slovenije. Leta 1937 je bil s predsednikom Zveze 5 Je tudi pričevalec moje knjige Podaljšano partizanstvo, saj je bil v komunizmu obtožen, da je sodeloval s protikomunističnimi bojevniki - Matjaževe vojsko (križarji). 99 Kronovškom povabljen na olimpijske igre v Berlin, kjer je bil gost Hitlerjevega ministra za kmetijstvo. To je bil tudi eden izmed razlogov, da je takrat iz Nemčije v rojstni kraj pripeljal enega najmodernejših traktorjev, kakršnega ni bilo daleč naokrog. Povojna oblast ga je zaprla in obsodila na smrt. Obtožbe se je rešil s kompromisom, da je posestvo prostovoljno vpisal v domačo KOZ-o (kolhoz), kateremu J' e na koncu tudi ~ožko Tomažič in Franc Munda ob poslušanju radia leta 1928. IFoto: last Viktorja Munda. sam predsednikoval. Bilj e gonilna sila dogajanja pri Sv. Bolfenku in v okoliških krajih. sušilnico sadja, ki je bila prava posebnost daleč Leta 1938 je kot predsednik Društva sadjarjev in naokrog. V letih elektrifikacije rojstnega kraja je vrtnarjev pri Sv. Bolfenku v Jastrebcih postavil FRANC MUNDA (+,Vodranci); bil je tehnično izobražen poznavalec kmetijske mehanizacije. V mladosti se je ukvarjal tudi z radioamaterstvom. Spominjam se ga kot znanega »mlatilničarja«. Kot napreden Slovenec, lastnik radia je bil za časa nemške okupacije zaprt v nacističnem taborišču Dachau. V času bil predsednik njenega odbora. povojne obnove našega kraja je bil pri l S v. Bol fen kut udi en man dat Predavatelji nadaljevalnega tečaja za mlade kmetovalce l. 1954.6 Foto: last avtorja. predsednik KLO Kog. VIKTOR MUNDA (1934, Vodranci); sin Franca, MILAN KOLARIČ (Vodranski Vrh, Lačaves), kmetovalec in prav tako tehnično izobražen. Je upokojeni carinik, poznavalec zbirateljev tudi poznavalec polpretekle krajevne zgodovine, starodobnih traktorjev in lastnik starodobnika zato mi je lahko veliko povedal za mojo knjigo traktorjaSteyr. Ustanovitelj STEYRKLUBAKOG, »Vesmešter« in tudi za knjigo Podaljšano ki je 1. 2014 organiziral Državno tekmovanje v Partizanstvo. Znan je tudi kot «izumitelj« stroja oranju starodobnih traktorjev na Vitanu. (kot priključka na traktor) za izdelavo zidne opeke. 6 Rajko Topolovec, 2009, str. 169. 100 prvenstvo v oranju s starodobniki na Vitanu l. 2014 v organizaciji STEYR kluba KOG. Foto: last Milana Kolariča. IVAN KUTNJAK (Gomila, Kog) kmetovalec in preteklega stoletja. Kot »vesmešter« SI Je po aktivni član STEYR kluba Kog in izumitelj več vojni, ko v kraju še ni bilo elektrike, postavil v kmetijskih strojev in priprav (»samohodka« za Jastrebcih vetrno elektrarno. obiranje sadja), tudi obnovitelj - restavrator staromodnih traktorjev. ROBERT KOŠAR( +), učitelj na Osnovni šoli pri Sv. Bolfenku na Kogu, vinogradnik, organizator, PETER OREŠNIK (+, Ciganija, Jastrebci), prijatelj generala Maistra, publicist. kmetovalec, domači živinozdravnik in učitelj na gospodarskem tečaju za mlade kmetovalce ANA KOŠAR (+), žena Roberta Košarja, medicinska na Kogu v petdesetih letih preteklega stoletja. sestra z Dunaja, dobrotnica, zaprta zaradi povojne obnove cerkve. Svojo »Košarkino hišo« JOŽE KLANjČAR (+, Jastrebci), kmetovalec, jepodarilakraju;danessepostopomaobnavlja ekonomist, udeleženec NOB, učitelj in spreminja v prostor kulturnega dogajanja gospodarskih tečajev za mlade kmetovalce na na KOgu. Kogu v petdesetih letih preteklega stoletja. Povzetek ANTON TOPOLOVEC (+, Jastrebci), kmetovalec, Sestavekje namenjen predstavitvi ljudi, ki so v našem priložnostni pisec člankov v čebelar ju in kraju na kakršen koli način prispevali h kulturni podobi Sadjarju. Učitelj na gospodarskih tečajih za kraja.7 S predstavitvijo je povezano tudi dejstvo, da se mlade kmetovalce na Kogu v petdesetih letih lahko na koga pozabi, upam, da sem zajel vse. Literatura Drago Košmrlj, Hiša za Gradom št. 1, Ljubljana, 1987. Leksikon Spodnjega Podravja. Leksikon znanih Slovencev. Helena Srnec, Prleška dUša, Središče ob Dravi, 2014. Rajko Topolovec, »Vesmešter«, Ptuj, 2017. Rajko Topolovec, Vse je za povedati - spisi in pisma, Ptuj, 2009. 7 Sestavek sem pripravil že ob krajevnem oziroma kulturnem prazniku 27. decembra 2018 v svojem rojstnem kraju, ki pa potem žal ni bil predstavljen. Po mojih izračunih, je v začetku tega stoletja v mojem rojstnem kraju več oseb z nazivom doktor znanosti, kot je bilo še v začetku prejšnjega stoletja nepismenih. 101