GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA OBČINE VRHNIKA .............. LETO X ŠTEVILKA 84 MAREC 1982 ___ France Popit med vrhniškimi komunisti Vrhniški komunisti so na konferenci 4. februarja sicer bolj redkobesedno, a vendarle kritično spregovorili o delovanju v lastnih *r«dlnah, tudi o nekaterih ie ne preseženih slabostih ter nedejavnosti komunistov, predvsem v krajevni skupnosti Vrhnika. " Udeležili so se Je tudi France Popit, predsednik CK ZK Slovenije, w delovna skupina CK ZKS, ki Je nedavno sodelovala na sestankih osnovnih organizacij ZK v Borovnici, na Vrhniki, v Industriji u*nja In na Drenovem griču. Osnova za razpravo na konferenci je bilo poročilo delovne skupine, e v uvodni razpravi je predsednica Občinske konference ZKS Marija bkrenovič opozorila na vsebinsko in akcijsko delovanje komunistov pri zaznavanju in reševanju osrednjih družbenoekonomskih problemov in Odnosov v občinski družbenopolitični skupnosti. Predstavniki osnovah organizacij, kjer je bila na obisku delovna skupina, pa so že poroča-'< kaj so v tem sicer kratkem času napravili. Na vsakem sestanku so se z|"amreč dogovorili za takojšnje akcije. Razprava je pokazala, da so se komunisti v teh sredinah hitro lotili dela. Vrhniškim komunistom je spregovoril tudi France Popit in med dru-9jm poudaril, da je razprava na konferenci kritičnejša kot pred tremi, „ štirimi leti, ko je bil med vrhniškimi komunisti. »To je že pomemben I *0rak naprej, da so začeli tudi komunisti na Vrhniki kritično razmišljati o Svojem delu. Prizadevati pa si morate za tako samoupravno organizi-'anost, kakršno zahteva samoupravni sistem tako, da vsi dejavniki I f samoupravnega, političnega sistema tudi delujejo«, je dejal. Opozoril 'e na zatikanja pri uvedbi celodnevne šole v Borovnici, pri prostorski Preobrazbi KS Vrhnika, da je prav, da začno komunisti razpravljati o dohodkovnih odnosih v Industriji usnja in da se morajo tozdi držati skupno dogovorjene politike, saj gre za enotno politiko celotne de-'Ovne organizacije. Ko je govoril o aktivnosti mladih, je poudaril, da se je treba boriti, če j* oče mlada generacija uveljaviti. »Začenši že v osnovni šoii. Začeti je ™*ba tudi razpravo o tem, ali je vzgoja taka, da pri vzgaja otroku Odnos do dela, spoštovanje do dela, odgovornost do dela in to s samoupravljanjem na šolah. Mladina mora biti organizirana tako, da bo 'utila tudi, kako se šola financira in koliko to družbo stane, saj so morali "slavci s svojimi žulji dati denar za šolstvo. Zato so tudi upravičeni, da Zahtevajo od mladih, da se učijo. Tudi to je treba postaviti organizacijsko tako, da bo samouprava zaživela in da bomo privzgojili mladini od-flovornost najprej za učenje, potem pa takoj za delo.« Spregovoril je tudi o delu komunistov med kongresoma. »Na zadkom kongresu je bilo glavno vodilo, d<* ss dejanja ne smejo razhajati |J besed. To je bilo takrat res, kajti :"v*v^;,\ /,. napisane resolucije, Uvajal pa jih ni nihče. Danes pa je angaiVanje komunistov in delovnih VOLITVE 82 — VOLITVE 82 — VOLITVE 82 — VOLITVE 82 — VOLITVE 82 — VOLITVE 82 11 ■ i ni' Kandidacijski postopki v temeljnih samoupravnih organizacijah in skupnostih so »ključen!. Za temeljne kandidacijske konference lahko rečemo, da so bile dobro organizirane, da je bil odnos do delovnih ljudi In občanov zadovoljiv. Nikjer ni bilo treba sklica ponavljati, kar kaže, da so družbenopolitične organizacije, predvsem socialistična zveza in sindikat, odgovorno opravile nalogo. Sprejete so bile kandidatne liste delegacij in po ocenah kaže, da bo struktura delegacij odraz strukture vseh evidentiranih. Tudi na prvi občinski kandidacijski konferenci je delo steklo izredno dobro. Delegati so si bili enotni in pohvalili so dobre in demokratične postopke in na koncu je v znak odobravanja sledil aplavz. Na tej seji so določili tudi kandidata za predsednike izvršnega sveta. Delegati so se soglasno odločili za Hermana Boleta. Pred nami je torej sedaj še glavno opravilo. To so volitve 11. in 14. marca, ki so v tem trenutku najpomembnejša družbenopolitična naloga. Tako kot vsakokratne so tudi tokratne volitve pomembna družbenopolitična manifestacija, saj ob tem izražamo pripadnost naši samoupravni socialistični stvarnosti. Zato bo prav, da na dan volitev vsi vestno opravimo svojo državljansko dolžnost. ,,^BMto.''^fcBi Kandidat za predsednika IS Herman Bole — rojen je 1937. leta v Ljubljani, je po poklicu inž organizacije dela, zaposlen kot direktor SOZDModa Ljubljana. Živi v Verdu, kjer se je takoj po priselitvi v to krajevno skupnost aktivno vključil v delovanje krajevne samouprave in je član sveta KS _J__—_;_/-:—'J— J** doseglo tak obseg, da bi lahko govorili o tem, da se začenja bitka '»reševanje problemov. Poglejmo, kako so ljudje zavzeti pri stabiliza- .9'. pri izvozu in kako znajo ceniti samoupravni socialistični sistem. ^azen tega imajo delavci danes tudi višjo zavest kot pred štirimi leti. | amo poglejmo, kako razumejo vlaganje lastnega dohodka v surovine energetiko v drugih republikah, za hrano v Vojvodini, da ne govorim skupnih vlaganjih v manj razvita področja. Če bi si za to prizadevali :Pied štirimi leti, ne bi dosegli nobenega uspeha. Danes je to več ali ij^nj v interesu delovnih ljudi. To je velik napredek in na njem moramo "aditi naprej,« je poudaril France Popit. ^•sn-ta-s ~». —________________ '_ j V četrtek, 11. marca bomo volili delegacije na delovnih mestih — v temeljnih organizacijah združenega dela; — v delovnih skupnostih, ki opravljajo dela skupnega pomena za več TOZD — delovne skupnosti skupnih služb; — v delovnih skupnostih državnih organov, družbenopolitičnih organizacij in društev ter v drugih delovnih skupnostih, ki niso organizirane kot organizacije združenega dela; — aktivne vojaške osebe in civilne osebe v službi v oboroženih silah SFRJ; — v skupnostih obrtnikov V temeljnih organizacijah združenega dela in delovnih skupnostih imajo volilno pravico vsi delovni ljudje, ki delajo v teh organizacijah in skupnostih polovico ali več kot polovico polnega delovnega časa. Volijo, in v delegacije so lahko izvoljeni, tudi delavci, ki so mlajši od 18 let — ti delavci, lahko sodelujejo v delu delegacij in tudi konferenc delegacij, ne morejo pa biti delegirani na zasedanje zbora združenega dela ali skupščine samoupravnih interesnih skupnosti. V organizacijah združenega dela in delovnih skupnostih bomo volili delegacijo za delegiranje delegatov v zbor združenega dela občinske skupščine in eno ali več delegacij za delegiranje delegatov v skupščine samoupravnih Interesnih skupnosti s področja izobraževanja, zdrav- . Mure/telesne kulture, raziskovanja ter socialnega varstva, ki obse-...jtroškoA/arstvo, socialno skrbstvo, zaposlovanje, stanovanjsko go-)spoclarstvofln pokojninsko invalidsko zavarovanje. "~-V skladu/s samoupravnimi akti OZD in delovnih skupnosti se oblikujejo ,,, za delegiranje delegatov v skupščine samoupravnih interesnih skupnosti: posebne delegacije — za delegiranje delegatov v posamezne skupščine SIS; združene delegacije za delegiranje delegatov v več skupščin SIS in splošne delegacije za delegiranje delegatov v vse skupščine SIS. V organizacijah združenega dela in delovnih skupnostih, kjer je zaposlenih manj kot 30 delavcev, ne volijo delegacij, in opravljajo funkcijo delegacije vsi delavci. Ce je v OZD oz. delovni skupnosti zaposlenih več kot 20 delavcev lahko v svojem statutu ali drugem splošnem aktu določijo, da bodo oblikovali delegacije. Organizacije združenega dela in delovne skupnosti, ki po odloku o delegiranju delegatov v zbore Skupščine občine Vrhnika nimajo samostojnega delegatskega mesta, se na podlagi tega odloka s samoupravnim sporazumom dogovorijo o oblikovanju konferenc delegacij. Konferenca delegacij nato pošilja ha zasedanje zbora združenega dela enega delegata. Na enak način se oblikujejo tudi konference delegacij za delegiranje delegatov v skupščine SIS. Konference delegacij se morajo po rokovniku republiške volilne komisije oblikovati ---- Partizanski Pevski zbor *a praznik ^•"ovničani bodo svoj kra-praznik praznovali 10. "rc». Tega dne bodo odšli v ^hozno jamo in se poklonili ,rh preserskega procesa. ajevni odbor ZZB NOV Bo-* *ca vabi vse preživele ude-"nce preserskega procesa, ^ padlih in ostale krajane, Se udeležijo žalne komemo- ,™ v Gramozni jami v Ljublja-(*'bo 10. marca 1982 ob 14. , Odhod avtobusa bo izpred °b 13. uri. Na povratku pa "^do ustavili še pred spomin-^ Ploščo v Bistri. ^soboto, 13. marca, pa v Bo-, 'ci gostuje Partizanski pev-?bor. Koncert ob ob 18. uri v vni šoli. Kako motivirati mlade? Že vrsto let ugotavljamo, da se mladini ne posveča dovolj skrbi. In ker ne znamo ali nočemo znati usmeriti želja in nagnenj mlade generacije, se vse pogosteje dogaja, da si ta uredi življenje po svoje. Vse to ne bi bilo sicer nič hudega, če ne bi to življenje vse pogosteje potekalo po gostilnah in ulicah. Zelo radi vidimo napake mladih. Le redko pa se vprašamo, zakaj je današnja mladina taka. še redkeje pa, kaj smo in česa nismo storili za te mlade. Vse te nadležne misli pa je najlažje odgnati z besedami: »Saj jim nič ne manjka, imajo svojo mladinsko organizacijo in kup društev, kjer se lahko po mili volji izživljajo. Kaj pa sloh še hočejo?« Res, osebni standard mladih je danes povsem drugačen (boljši), kot je bil pred desetletji. Res je tudi, da imajo svojo mladinsko organizacijo in kup društev, katerih člani so lahko. Res pa je tudi, da so želje in potrebe današnje mladine povsem drugačne, kot so bile pred leti. Zato si upravičeno zastavljamo vprašanje, v kolikšni meri lahko sploh mladi v teh organizacijah uveljavljajo svoje interese. Mladinska organizacija kot frontna organizacija mlade generacije si prizadeva, da bi v svojih vrstah zbrala čimveč mladih. Vendar pa jim povsod še vedno ne more ponuditi niti najosnovnejših pogojev (prostorov) za n|ihovo delovanje. Po drugi strani pa se ponekod dogaja, da mladina prostor ima, vendar ga ne zna uporabiti. Če hoče mladinska organizacija pritegniti mlade, mora poskrbeti, da bo njeno delo čimbolj pe- stro. Izvedba takega programa pa zahteva tudi določena finančna sredstva. Tu pa se pogosto zatakne. Mladi razumejo, da je malo denarja za te namene. Zato se pogosto tudi odločijo, da bodo del sredstev zbrali sami. Nikakor pa ne morejo razumeti, da se v nekaterih krajevnih skupnostih v celem letu ne nameni niti dinarja za delovanje mladinske organizacije. Kaj res ne vemo, da luknjo na cesti lahko zakrpamo z lopato gramoza, da pa izgubljenega zaupanja mladih ne moremo povrniti čez noč? Podobno je v društvih. V njih večino aktivnega članstva sestavljajo mladi. Vendar pa njihovega glasu v upravnih organih ni slišati. Vodijo jih starejši, res mnogo izkušenejši ljudje, ki pa so običajno tudi brez vsakega posluha za želje mladih. Sploh pa je še vse prepogosta miselnost, da naj se mladi ukvarjajo samo s športom in kulturo, vse ostalo pa jih nič ne birga. Tako se še vedno dogaja, da mladih niti ne vabijo na seje KS ali delavskih svetov, če pa jih že, običajno nimajo nobene besede pri odločanju. Mar se potem sploh lahko še čudimo vse pogostejši miselnosti med mladimi: »Saj nima smisla, saj se tako ne da nič storiti!« O tem, kako vzpodbuditi mlade za delo v krajevnih skupnostih, delovnih organizacijah in društvih, so se pogovarjali mladi na posebni problemski konferenci. Ugotovili so, da se morajo tako v KS kot OZD čimpreje sestati vsi družbenopolitični in samoupravni subjekti ter se dogovoriti, kako rešiti prostorske probleme, probleme financiranja, najti poti za vključitev šolajoče se mladine v družbene organizacije in društva. Prav tako je potrebno rešiti problem mentorstva ter zagotoviti udeležbo mladih na vseh sestankih. j y Ob 8. marcu — dnevu žena Mnogo črnila je bilo že prelitega bb pisanju o tem, kaj ta praznik je, kako naj ga praznujemo. Vendar naj tudi tokrat zapiiem, da je to dan, ki že od leta 1910, ko je bil na predlog Klare Zetkin na 2. mednarodnem socialističnem kongresu žensk v Kobenhavnu, sprejet sklep o obeleževanju 8. marca, simbolizira boj žensk v mednarodnem delavskem gibanju. Na tem področju so ženske že veliko dosegle, vendar še ne vsega. Ali so se tiste, ki se borijo za enakopravnost med spoloma, za enako delovno dobo pred upokojitvijo, kdaj vprašale, kaj o tej »enakopravnosti« mislijo tekstilne delavke v treh izmenah, medicinske sestre, kmetovalke in druge, ki v svojem delovnem času skoraj nimajo časa za kavico. Potem pa doma družina, premišljevanje, kaj bo za kosilo, tekanje od trgovine do trgovine, kuhanje, pospravljanje, domače naloge,... otroci pa ta krožek, one vaje, mož ta sestanek, ono partijo šaha, še ta članek v časopisu, ogledati si še to oddajo na TV.. Povojna generacija žensk res ni imela lahkega življenja. Ne rečem, da je vsem ženskam tako težko. Mlajša generacija skoraj že nima več nočnega dela, vse več moških se privaja na delitev gospodinjskega dela, na varstvo otrok, na druga opravila. Morda se spomnijo tudi na kakšen ženski praznik. Toda kaj, ko ga tudi sami največkrat bolj praznujejo. Lepo, da na ta dan ženi, mami, dekletu prinesejo rože, ji pomagajo pri gospodinjstvu. Toda leto ima še 364 dni...! Kljub vsemu pa iskrene čestitke vsem ženskam ob njihovem. prazniku! Z. T. Novosti na področju davčne politike Za leto 1982 prinaša davčna politika nekaj novosti. S podpisom republiškega dogovora občine soglašajo, da bodo svoje odloke uskladile z dogovorom. Odmerjeni davki in prispevki pa naj bi bili pobrani najmanj v višini 95%. Pomembnejše spremembe so potrebne pri davku iz kmetijske dejavnosti. Osnova za obdavčitev, katastrski dohodek, je bila nazadnje ugotovljena v letu 1977. Obveznosti se tako 4 leta niso povečevale. Glede na to, da katastrskega dohodka zaradi obsežnosti dela ni možno ugotavljati vsako leto, je predlagano zvišanje stopenj. Kmetje, ki niso zdravstveno zavarovani ali niso kooperantje, naj bi se postopoma izenačili v obremenitvah s čistimi kmeti. Vsi lastniki gozdov, ki nimajo statusa kmeta, bodo tudi v letu 1982 plačevali davek na posest več kot 0,5 ha gozda. V primeru, da je za posamezno leto odkazan les za posek, je vsakdo zavezan za davek na odhodek iz gozda in je za leto 1982 tudi nekoliko višji. Potrebno bo spremeniti tudi odlok o posebnem občinskem davku od prommeta proizvodov in od plačil za storitve. Zaradi usklajenosti z drugimi občinami bo predpisan davek na medico ter na preprodajo motornih koles s prostornino nad 125ccm, če se prodaja* izvrši v roku dveh let od prejšnjega nakupa. Glede obdavčitve prometa z nepremičninami se predvideva sprememba tako osnov kot stopenj, ki niso bile spremenjene od leta 1972. Zajema pa obdavčitev gradbenih objektov, kmetijskih zemljišč ter stavbnih zemljišč. Do 31. marca naj bi bila sprejeta tudi višja turistična taksa za nočitve v hotelih, motelih, penzionih, gostiš- čih, campingih in zasebnih sobah. Veljati pa bi začela za leto 1983. Velja poudariti še nekaj glede ostalih davkov in prispevkov. Poleg republiškega in občinskega davka iz osebnega dohodka, ki ostajata še naprej, je s februarjem tega leta bil uveden z zakonom o zagotavljanju in usmerjanju sredstev za intervencije v proizvodnji hrane v obdobju 1982—85 poseben republiški davek iz osebnega dohodka delavcev. Občinske skupščine pa lahko z odloki predpišejo posebni občinski davek iz osebnega dohodka delavcev. Za odpravo posledic katastrofalnega potresa, ki je prizadel območje socialistične republike Črne gore v letu 1979, bomo od leta 1982 do 1985 še nadalje plačevali dodatni prispevek solidarnosti iz osebnih dohodkov. Pri republiškem davku na dediš- čine in darila, katerega odmerjajo občinske uprave za družbene prihodke, so bile spremenjene davčne osnove, ker niso ustrezale več dejanskim razmeram. Za davek iz skupnega dohodka občanov za leto 1981 pa je bil neobdavčen del, določen v znesku dva in polkratnega letnega osebnega dohodka zaposlenih v gospodarstvu, dosedaj trikratni, kar znaša 330.000 din. Občinskim skupščinam je omogočeno, da na podlagi zakona o podaljšanju rokov za določitev stopenj in osnov davkov za leto 1982 določijo oz. spremenijo davčne osnove in stopnje za leto 1982 v skladu z dogovorom o usklajevanju davčne politike med občinami. Višina davkov se namreč ugotavlja po predpisih, ki so veljali na dan 1. januarja tekočega leta, za katero se obveznost ugotavlja. To velja le za davke občanov. S. M. Na Mirkah termalna voda V januarju 1982 je Geološki zavod Ljubljana izvrtal raziskovalno vrtino v Mirkah. Vrtina je bila globoka 450m. Raziskave so financirali: Raziskovalna skupnost Slovenije, Občinsko raziskovalna skupnost in Industrija usnja Vrhnika. Namen raziskav je bil ugotoviti možnosti zajema večjih količin termalne vode z višjo temperaturo. Z vrtino so do globine 40m prevrtani močno skraseli, kavernozni apnenci, kjer se pretaka hladna podzemna voda in ohlaja termalno vodo pri pretakanju na povšino. V globini od 330 m dalje je pričela pritekati v vrtino termalna voda s temperaturo 22 stopinj Celzija. Pri končni globini vrtine, to je 450 m, je bila v dnu vrtine izmerjena temperatura 25 stopinj Celzija. Črpalni poskus je pokazal, da je mogoče iz vrtine črpati 10 litrov na sekundo termalne vode s temperaturo 24,2 stopinj Celzija ob istočasnem črpanju iz obstoječega bazena 6,5 litra na sekundo vode s temperaturo 19 stopinj Celzija. Iz rezultatov raziskav je mogoče ugotoviti, da bi lahko z vrtino, globoko okoli 700m, zajeli termalno vodo z nekaj stopinj višjo temperaturo, tako da bi termalno vodo lahko uporabljali tudi v zdravstvene namene. V novem programu dobiva vedno večjo veljavo program > ka«. , LIKO dobil mednarodne priznanje za kvaliteto »LIKO« je letos januarja v Parizu med raznimi firmami iz vseh cel jel mednarodno priznanje FURNITURE-EUROPE, katerega vsal podeljuje španska revija mednarodnega slovesa EROMEBLE. N dodeljujejo organizacijam, katere so v lesni industriji posebno u< po svojem designu, izvozu, kvaliteti ter po ugledu v mednarodni tveni izmenjavi nasploh. Iz Jugoslavije je polet Lika prejel isto prt tudi »MARLES«. POGOVOR S PREDSEDNIKOM SKUPNOSTI ZA CENE OBČINE VRHNIKA, TOVARIŠEM SLAVKOM HACINOM V skupnosti za cene Svet skupnosti za cene občine Vrhnika je bil konstituiran na prvi seji dne 31.3. — 1981. Svet sestavlja 13 delegatov oziroma predstavnikov: IS SO, OS ZS» OK SZDL, Konference potrošnikov, Obrtnega združenja, TOZD Kamnoloma Verd, strokovnih služb SIS, TOZD Gozdarstva, TOZD Igrada, TOZD Pekarne, TOZD Hotela Mantove, Komunalnega podjetja in Obrtnega centra Vrhnika. Ti delegati so na svoji prvi seji izmed sebe izvolili predsednika sveta in njegovega namestnika. Kot je že uvodoma rečeno, je bil za predsednika izvoljen tov. Slavko Hacin, ŽG-GP TOZD Kamnolom Verd, za njegovega namestnika pa to/ Otmar Jeršinović, predstavnik OS ZS Vrhnika. Tajniške posle za skupnost opravlja tov. Nada Stevanovič, strokovna služba SO Vrhnika. Organa skupnosti sta že prej omenjeni svet in predsednik skupnosti. Skupnost za cene je bila ustanovljena po podpisu DD o ustanovitvi skupnosti za cene in po podpisu SS o ustanovitvi vse OZD in skupnosti v občini Vrhnika. Skupnost ima svoj statut in poslovnik. Svet skupnosti za cene se sestaja po potrebi in med letom na svojih sejah v glavnem razpravlja o vlogah Kmetje o davkih Kar na 15 zborih so kmetje razpravljali o predlogu novega Zakona o davkih občanov. Se posebno so bile živahne razprave led /cRve« i kaizkt tljstva. Ugotavljali so, da je predlog Zakona o davkih občanov, kjer je govor o obdavčitvi dohodka iz kmetijstva, preveč ozek, da bi lahko kmetijski proizvajalci jasno razbrali, kakšne bodo celotne obremenitve. Kmetje so na zborih ugotavljali in celo zahtevali, da bi bilo prav, da se na nekaj primerih prikaže izračun, kakšne bodo v novem sistemu vse obremenitve kmetije v primerjavi s sedanjimi. Menili so, da bi morali omenjeni predlog obravnavati hkrati s predlogom zakona, ki bo določal merila za zagotavljanje dohodka in z merili socialnega položaja kmetov. Na zborih so izrazili bojazen, da se bodo na osnovi novega zakona bistveno povečali prispevki in bo lahko tudi zaradi tega interes za proizvodnjo upadel. S tem pa bi se tržna proizvodnja močno zmanjšala. Ugotavljali so, daje na našem področju precej neobdelanih zemljišč, in to v glavnem v družbeni lasti. Večina te zemlje pa imajo kmetje v dolgoročnem zakupu, vendar se sedaj pojavljajo vprašanja, v kolikor bo sprejeto načelo, da so davčni zavezanci tudi zakupniki, da bodo obdelavo teh zemljišč opustili. Ravno tako so opozarjali na dejstvo, da je starostna struktura kmetov zelo neugodna, saj je povprečna starost nad 50 let. Zato so kmetje na zborih spraševali, kako se jim bo priznavalo minulo delo, ker jih večina ni pogodbeno zavarovanih. Ko so govorili o davčnih olajšavah, so poudarili, da bo potrebno s hribovskimi kmetijami in s hribovskimi zemljišči izenačiti tudi kmetije na barju, katerih zemljišča so manj kvalitetna. Menili so celo, da bi morali na področju, kjer so osuševalni jarki, površino jarkov odšteti od celotne površine, ker ti jarki predstavljajo precejšnjo površino nerodovitne zemlje. za povišanje cen. Svet oz. skupnost je pristojna, da odloča o cenah v delu industrije in rudarstva; tako npr. o proizvodnji kamna, gramoza in peska, proizvodnji in prodaji kruha..., iz področja kmetijstva o cenah kmetijskih storitev za rastlinsko proizvodnjo, iz področja gozdarstva: gojitev in varstvo gozdov ter lov ■ in gojitev divjadi, v celoti o povišanju cen v vodnem gospodarstvu, na.po- dročju gradbeništva odloča o cenah visoke gradnje, instalacijskih in zaključnih del v gradbeništvu, na področju prometa in zvez o cenah jezerskega, rečnega in mestnega prometa ter o cenah prometa in prevozov blaga v cestnem prometu, ki ga opravljajo zasebni avtoprevozni-ki, o cenah v trgovini na drobno, v celoti o cenah v gostinstvu in turizmu, o cenah v skoraj celotnem področju stanovanjsko-komunalne dejavnosti in urejanja naselij ter prostora, o cenah v delu finančnih, tehničnih in poslovnih storitev, o cenah na področju izobraževanja, znanosti, kulture in informacij ter na področju zdravstva in socialnega varstva* Druge naloge skupnosti pa so na podlagi statuta med drugim tudi: sodeluje pri pripravljanju osnov za določanje politike cen SRS, predlaga ukrepe za izvajanje politike cen,... in ne nazadnje tudi sodeluje z republiško skupnostjo za cene. V statutu med drugim tudi piše, da je o vprašanjih, ki se nanašajo neposredno na kontrolo cen, potrebno, da glasujejo »za« vsi člani sveta, sicer se cene ne morejo spremeniti. Seveda pa tudi ne obravnavajo vlog za povišanje cen, če niso popolnoma utemeljene oz. dokumentirane. Vlagatelju najprej predlagajo, da svojo vlogo dopolni. V preteklem letu so tako v skladu s programom za izvajanje politike cen, ki ga morajo pripraviti in sprejeti na začetku vsakega leta, člani sveta »pazili«, da so se cene, za katerih povišanje so pristojni, v obdobju I-IX.-1981 poprečno dvignile za 9,69% V letošnjem letu pa se na podlagi programa predvideva povišanje cen povprečno za 9,24 %, brez cen za industrijo, gradbeništvo, promet in zveze, gostinstvo in turizem ter zdravstvo in socialno varstvo, ker ne razpolagajo s ponderji za omenjene proizvode in storitve. Program za leto 1982 pa predvideva, da bi se cene pri proizvajalcih industrijskih izdelkov dvignile največ do 14%, pri storitvah do 16%, življenjski stroški pa naj bi ne bili višji od 17%. • ZDENKA TOMAŽIN PRIZNANJE »NAŠ DOM« Lani so za beograjski sejem pohištva (v novembru) izdelali lepo oblikovano jedilniško garnituro, katera se sestoji iz rastegljive pravokotne mize in osem modernih stolov. Mizna plošča je bila že del njihovega skupnega izvoznega programa z »Meblo« TOZD Cepovan, vendar je bila nekoliko dodelana s tem, da je imela masivne jesenove robove, ki so bili lepo zaokroženi ter tako poudarjali mehkobo cele mize. Lužena je bila s posebnim ameriškim lužilom iz programa za SK, kateri je na jese-novem lesu poprijel barvo medu. Stoli so bili tudi izdelani iz jeseno-vega lesa, prav tako vsi robovi posebej zaokroženi in tudi sami predstavljajo lep dosežek med modernim sedežnim pohištvom. Garnitura kot celota je zelo privlačna in tudi funkcio- nalna ter je pritegnila precej nosti med obiskovalci sejma. Nagrada revije »Naš dd izredno priznanje za »LIKO«, sedaj končno postali znani rt kot izvoznik masovnega prt stolov in miz, temveč tudi P povprečnem oblikovanju privlačnem designu. Pomembno je, da se tega z jo, vendar še bolj je pomeml spoznavajo, kakšno odgovori prevzeli. Nagrada jih namrei zuje, da to utrjujejo naprej, brodijo vse težave, katere so da vrhunsko pohištvo tudi d< pride v roke potrošnikov. Ta rajo letos dopolniti program i KA«, ki bo predstavljal taW pletno jedilnico kot tudi dnevri Sedaj imajo trdno osnovo, pc jo je samo povezati ter nekol polniti. Pred nekaj meseci smo napovedali, da bo »krpano proga« že takrat podaljšana. Tedaj smo pristojnim ver) in ujeli smo se v zanko. Avtobus kar ni hotel peljati1 končne postaje na Klisu. Počasi pa so se uredile še ti! »malenkosti«, da je vse lepo steklo. Kar zadovoljni si sedaj lahko. Le šoferji avtobusov se upravičeno pritožu jo, saj zvečer često ne najdejo parkirnega prostora na p kirišču med Slovenija avtom in Cankarjevim hramom, K avtobusi prenočijo. Vozniki osebnih vozil namreč spoštujejo prometnega znaka, ki prepoveduje parkiran Bodo morali poklicati pajka na pomoč? Socialna varnost na prvem mestu Naš delegat na 3. konferenci zveze sindikatov Slovenije je bil Lado Horvat. Obiskali smo ga na delovnem mestu v Iskri Antene. Po poklicu je orodjar, ob delu pa obiskuje še delovodsko šolo, ki jo bo končal letos Povedal je, da je bilo zanj sodelovanje na konferenci nepozabno doživetje. Tudi sam je razpravljal. Govoril je o socialni varnosti kmetov (njegov referat objavljamo v celoti). Kako ocenjuje konferenco? »Menim, da je bila razprava pre-žeta,s kritiko in samokritiko, predvsem pa z realnostjo sedanjega družbeno-ekonomskega trenutka. Seveda pa smo slišali marsikaj novega, kar je odprlo nove poglede na socialno politiko in nas spodbujalo k razmišljanju, s katerim se še nismo soočili. Do polne veljave je prišla zahteva, da mora sindikat povečati učinkovitost svojega dela tudi na tistih področjih, na katerih je oblikoval usmeritve za svojo aktivnost. To pomeni, da mora biti hitrejši in učinkovitejši pri uveljavljanju in utrjevanju družbenoekonomskega položaja delavca, kakor je opredeljen v ustavi in zakonu o združenem delu. Kajti v praksi je še marsikatera stvar še kako drugačna od tistega, kar je zapisano. Predvsem bomo morali krepiti samoupravno odločanje delavcev o delovnih razmerah in rezultatih njihovega dela.« Poudaril je, da je anketa bb pripravah na konferenco pokazala, da so razlike v življenjskem standardu prevelike in da jih bo treba zmanjševati. Ob tem pa vedno govorimo, da smo zašli v preveliko uravnilovko, da sedanja delitev ne prinaša pravih spodbud. Najučinkovitejši ukrep .pa bi bila drugačna delitev sredstev za osebne dohod- ke. »Zato morajo sindikati odločno vztrajati na tem, da uporabijo vsa politična sredstva delovanja, da bi odstranili ovire, ki preprečujejo delavcem odločanje o rezultatih svojega dela. To pa bomo dosegli s političnim usposabljanjem, da bodo postali dejansko nosilci odlo- čanja. To pomeni odločnejši politični spopad z vsemi centri odtujenega odločanja,« poudarja Lado Horvat. Seveda je konferenca obravnavala še ostala področja socialne politike. Od varstva pri delu, varstva invalidov, zdravstvenega varstva, pokojninskega zavarovanja delavcev, produktivne in smotrne izrabe delovnega časa itd. Ko smo ga vprašali, zakaj se je v svojem referatu lotil ravno socialne varnosti kmetov, je povedal, da predvsem zato, ker se še premalo zavedamo pomena kmetijstva. Jasno nam mora biti, da kmetijstvo ni samo stvar kmetov, ampak nas vseh, zato se moramo vsi temeljito lotiti tega vprašanja in tudi na konferenci smo se ga. Lado Horvat Razprava socialna varnost kmetov Podlaga za uspešen razvoj kmetijstva je prav gotovo zagotavljanje socialne varnosti kmetov, ki ustvarjajo v Sloveniji 85 odstotkov vse tržne kmetijske proizvodnje Obvezno starostno in zdravstveno zavarovanje kmetov, kakor jih določa zakon, je pomembna pridobitev, vendar pa še vedno ni rešenih vrsta problemov, s katerimi se sooča kmečko prebivalstvo. Kmečka starostna pokojnina, ki po predpisih dosega 30 % mejnega zneska najnižjih pokojninskih prejemkov, prav gotovo ne zagotavlja popolne socialne varnosti. Prav tako je nesprejemljivo dejstvo ena kmetija - - ena pokojnina, če socialna varnost izvira iz dela in po delu. Priznanje socialne varnosti — to je pravice do pokojnine vsem, ki jim je delo na kmetiji pomenilo edini vir preživljanja, bi ne pomenilo le delno reševanje njihovega gmotnega položaja, pač pa tudi družbeno priznanje njihovega dolgoletnega dela. To vprašanje, ki je prav gotovo zelo pereče, poiskušamo reševati tako z dodeljevanjem družbene pomoči (podpore), ki je v nekaj primerih edini vir za preživljanje ali pa kot dopolnilo k preužitku, ki je običajno preskromen ali pa neizterljiv — tudi zavoljo starosti prevzemnikov. Zagotoviti bi bilo potrebno dodatek na postrežbo in tujo pomoč kmečkim upo- kojencem, ki ob dolgoletni bolezni pomoč rabijo. Iz pravice zdravstvenega varstva imajo kmetje enake pravice kot delavci v združenem delu, razen nadomestila osebnih dohodkov v času bolezenske nezmožnosti za delo, kar pomeni, da veliko kmetov največkrat kljub bolezni mora opravljati delo na kmetiji. Družba kot celota si mora prizadevati, da bomo ustvarili glede na vse zakonske predpise in kmetijsko politiko pogoje, da bodo kmetje dosegli takšno proizvodnjo, ki bi jim omogočala socialno varnost. To pa je sedaj pogodbeno zavarovanje, kjer je lahko na kmetiji zavarovanih več oseb in ne samo lastnik, seveda če izpolnjuje predpisane pogoje, ki mu omogočajo takšno proizvodnjo. Pogodbenega zavarovanja se na vrhniškem področju poslužuje relativno majhno število, saj je tako zavarovanih le 40 kmetov. Kljub nizkim zavarovalnim osnovam je tako majhno število nezadovoljivo. Na to pa vpliva veliko faktorjev od razdrobljenosti kmetijskih gospodarstev, neugodne starostne strukture kmetov, ter prenizke tržne proizvodnje. Ob tem se postavlja prašanje, in sicer, kako bo v bodoče urejeno vprašanje kreditiranja kompenzacij za obresti pri kmečkih posojilih, saj je regres bil zagotovljen samo do konca leta 1980, da se pogoji v tem srednjeročnem obdobju ne bi smeli spremeniti. Se vedno je nerešeno vprašanje posojil za stanovanjske hiše kmetov. Tako se nemalokrat zgodi, da ima živina urejen sodoben hlev, medtem ko je kmetovo stanovanje vlažno in neprimerno. Zato je reševanje kreditiranja gradnje stanovanjskih hiš za kmete nujno. Problemi, ki nastajajo ob nesrečah pri delu, so praktično brez vsake pomoči, posebno težko je takrat, ko ostane sam zakonec z majhnimi šoloobveznimi otroki. Siper obstaja možnost finančne pomoči za otroke iz naslova zdravstvenega varstva, vendar pa ta ni takšna, da bi v celoti urejala probleme, ki ob tem nastajajo. Poseben problem predstavljajo kmetije, katerih lastniki še ne izpolnjujejo pogojev za pridobitev pravic starostnega in invalidskega zavarovanja kmetov. To so posamezni primeri, kjer so mlajši invalidi, ki so nezmožni gospodarsko voditi kmetijo. Denarna pomoč v obliki podpore ne more reševati njihovih gospodarstev, ki propadajo, zemljišča pa ostajajo neobdelana Prav tak problem so kmetije na katerih gospodari en sam kmet ali dva ostarela kmeta. Za rešitev takega stanja bi pomenilo izvajanje zakona o preživninskem varstvu, za kar pa iz različnih vzrokov ni želenega interesa. V tem ne gre zanemarjati lastninske miselnosti ostarelega kmeta, ki mu je vseskozi le kos zemlje zagotavljal težko pridobljeno zmago v boju za ob- stanek. Za pridobitev preživnine rg po zakonu izpolnjevati 65 let oziroma' let za ženske, podati soglasje zakol* in dedičev, ter izjavo, da se odpoved' lastninski pravici. Tudi zaradi teh poS jev se kmetje ne odločajo v večji merij preživninsko varstvo, saj dediči <* čajno niso pripravljeni dati sogla' vendar pa tudi nič ne pripomorejo, d& bila zemlja obdelana in dajala dohod' Starost in bolezen sta tudi povjj da je potrebno nekatere namesti" domove za ostarele občane, za obliko pa se le težko odločajo. V n> občini je le 7 kmetov— ki so se v stovoljno odločili za tako rešitev., Z zagotavljanjem socialne vaffld starejšim in nezmožnim kmetom bi^ segli, da bi kmetije izročali naslednik1* ki bi z intenzivno proizvodnjo dosegli' delovni rezultat, ki bi jim omogočal res1 vanje socialne varnosti. Za reševanje socialnih problerrj kmečkega prebivalstva, katerih pobuj so bile večkrat dane, smo dolžni sod« vati prav vsi, tako sveti KS in komisij« socialna vprašanja v povezavi z ow sko skupnostjo socialnega skrbst^ Problemi bodo ponekod postali šev' nejši, saj vemo, da ie naš kmet m prečno star nad 50 let. Mladi pa se bodo za gospodarjenj«' kmetiji odločali le, če bomo ustvarili t goje, da jim bo zagotovljena socia' varnost, to pa pomeni sistemsko rtj vanje problemov kmetijstva, preobli1* vanje starostnega, zdravstvenega in' validskega zavarovanja kmetov. JAREC 1982 NAŠ ČASOPIS 3 PRED ŠTIRIDESETIMI LETI- 10. marec — žrtve za preserski most '■•to 1942. je bilo eno najtežjih In tudi odločilno za narodnoosvobodilni 'i na Slovenskem. Minilo je leto 1941, v katerem se je slovenski narod fclscltamo združiti v okrilju Osvobodilne fronte. Partizanske čete so se 'prvih uspehih in tudi neuspehih v letu 1941, v težki zimi, politično In Mško pripravljale v syo|ih taboriščih za spomladanski pohod. Nastale kadrovske enote, najzavednejši del slovenskega naroda, do skrajno-Vdan osvobodilnemu gibanju. ' l'z partizanskih čet, ki so kot d Jnovne partizanske enote delovale Weniji leta 1941, združene tudi v Jjaljone, so že v prvih mesecih leta ^2 nastali odredi, združeni v grupe »redov. Kaj kmalu pa so že nastale slovenske partizanske brigade. P "inožični spomladanski vstaji na ^anjskem in drugih krajih je na-»o prvo veliko osvobojeno ozemlje i Predmestja Ljubljane do Kolpe, il '"izani so bili pred Ljubljano. Oku-li "°r je besnel in v svoji nemoči se je i 'avil nad civilno prebivalstvo. Leto I ^2 je tudi leto fašističnega nasilja, 1 ličnega ubijanja nedolžnih ljudi, 18 aretacij, požigov slovenskih l"1^. množičnega izseljevanja j ^ih celih vasi in krajev, v interna-i. °in taborišča. V tem času, težkem o 'slovenski narod, se je pojavila še : flanizirana beiogardistična izdaja t" lož v hrbet že tako težkemu 0 lobodi Inemu boju naroda. 3 Občani vrhniške občine so tedaj, 3 3anj2jranj v Osvobodilni fronti, vo- * jih je dobro organizirana Komu-g *Jfcna partija, sodelovali v-teh do-t rdkih. Delovali so neposredno in pa ri dvojih aktivistih in mnogih parti-{J1*! ter tako aktivno vplivali na < osvobodilnega boja v svojem 1 ?'u in tudi širše. Mnogi dogodki so t ,yrezali, tudi s krvavim davkom, v ,1 ['lanjske tokove premnogih družin. ,1 **)ili so se v spomin onih, ki so 0 J*iali, in ostali so nepozabljeni do i( ^ašnjega dne. Zato naj bi letos, i0 toneva štirideset let, obudili spo-,l * na najpomembnejše dogodke 'aga časa. »Naš časopis« vsak Jsac objavi priložnostni članek o pomembnejšem dogodku iz-°d štiridesetih let. Pomembnih dostav je bilo nešteto in vseh ne bo •9°če zajeti. Obudili bomo spomin na najpomembnejše. 10. MAREC 1942 " loči med 4. in 5. decembrom * 1941 je po nalogu Glavnega po-istva slovenskih partizanskih čet 'sotonska četa, obveljena z nekaj j*ci bivše Borovniške čete in nekaj arisi iz Ljubljane, napadla stražo ^inirala železniški most pri Pre-Akcija je delno uspela; ker je akspioziv vlažen, ni eksplodiral pa 3 *jil most le delno poškodovan. , ?a..Pa je zelo velik odmev v vsej '%iji »Ljubljanski pokrajini«. Italiju? v0!***' k' ie imela moštvo v • °l'n bližnjih postojankah, ni imela ij *rna in se vso noč ni upala na 1 ^ branit most. Streljali so iz svojih i ,^edev, posebno iz Preserja. Paril Jj1' so se nemoteno umaknili v Do-*r'at nekaj jih je odšlo v svoje staro "arišče pri Kožljeku, a nekateri so KVrnili v Ljubljano. ^.rugi dan je okupator nastopil s i"n množičnim nasiljem nad civil-ljPrebivalstvom. Od 5. decembra do 11. januarja 1942 je na ob-,^lti Borovniške kotline pobral ?aj vse moške. Aretirali so 89 ne-J^ih ljudi, jih prevažali najprej na 'binjersko postajo v Borovnici, jih ^ "Sortiral« in od tu v zapore na '"eisovi cesti v Ljubljani. ! a karabinjerskem poveljstvu v vili ^jeivveisovi cesti v Ljubljani se je , aio zasliševanje aretiranih, ki je Pravo srednjeveško mučenje. S j u,ami, s pretepanjem z vojaškimi 6°vi, z butanjem z glavo ob zid, s JePanjem posebnim lesenim J??1 in z elektriziranjem so hoteli l'1' priznanja, da so ti ljudje poru- ' i6Lreserski most- Ko se je zasliša-) ^nčalo in so od mnogih zaporni-i Libili podpisane zapisnike, ki so asliševalci sestavljali po svoji volji, TO"cija predstavila skupino voja- škemu sodišču z obtožbo, da so napadli na preserski most. 25. februarja 1942 se je začel proces proti 69 obtoženim. Inscenacija procesa je trajala deset dni, da bi 7. marca 1942 predsednik vojaškega sodišča razglasil strašno sodbo: 28 obsojenih na smrt, 12 na dosmrtno ječo, 4 na 30 let zapora, 5 na 8 let zapora, 1 na 5 let zapora, a 19 jih je bilo oproščenih. Rimska pavicaje zahtevala kri Slovencev. Vsi člani sodnega zbora so se zavedali svojega gnusnega dejanja, zavestno so izvršili justični zločin. Branilci, osupli nad izrečeno obsodbo, in še mnogi drugi, so poskušali po raznih kanalih in zvezah, s prošnjami, s podkupovanji in z drugimi srestvi ublažiti »roko rimske pravice«. Vključili so se celo nekateri, ki so na začetku skrivoma kazali na »rdeče«, pa so se ob sodbi ustrašili svojega dejanja in so se vključili v prošnjo za milost. Zaman, prišel je 10. MAREC 1942. »Slovenski poročevalec« je 17. marca 1942 objavil črno uokvirjeno sporočilo: »Slovensko zemljo je namočila kri šestnajstih Slovencev, ki so jih rimski fašistični in imperiaistični krvniki po-strelili v smislu načrtno zamišljenega justičnega umora. Padli so: Gabrovšek Ciril, Godec Ernest, Babšek Franc, Žigman Ivan, Ogrin-Vincenc, Letonja France, Krašovec Jakob, Miklavčič Anton, Tomažin Martin, Vrhovec France, Rihar Mihael, Debevc Anton, Rihar France, Palčič Alojz, Ogrin Karel, Debevc Ivan. Slovenski mučeniki! Vaša kri ni zaman. Novo moč daje slovenski partizanski pesti, iz nje črpamo nove sile mi, pravični pokončevalci tujih imperialističnih zatiralcev in njihovih domačih pomočnikov.« Posebej pa je »Slovenski poročevalec« objavil tudi izjavo Glavnega poveljstva slovenskih partizanskih »yVv'eljstvo izjavlja slovenskemu narodu, da ni nihče, ki je bil v procesu zaradi napada na preserski most obsojen na smrt ali na večletno ječo ali oproščen, pri napadu sodeloval, niti ni bil s čimerkoli udeležen v pripravah za napad, niti hi o napadu vedel, niti ni bil član partizanske čete. Pogumni napad je izvršila hrabra partizanska četa, ki je prišla in odšla brez žrtev. Italijanka vojska, ki je imela ta čas dovolj moštva v svojih postojankah v Preserju, Podpeči, Notranjih Goricah in v Brezovici, to je v neposredni bližini mostu, ob napadu ni imela poguma odgovoriti na ogenj partizanskih strojnic in si vso noč ni upala na teren, tako da je bilo partizanski četi po njenem hrabrem dejanju mogoče neovirano se umakniti na svoj položaj. Svoj pogum so okupatorji pokazali šele drugi dan, ko so aretirali popolnoma nedolžne ljudi« Boris Kidrič pa je v članku »Zločin brez primere« zapisal: »Ugotavljamo, da predstavlja »sodba« italijanske imperialistične »justice« tako v moralnem, kakor tudi v pravnem pogledu — umor. V moralnem pogledu predstavlja umor zaradi tega, ker so italijanski okupatorji tisti, ki zaslužijo v polnem pomenu besede ime zločinci, medtem ko je vsa pravica na strani Slovencev. Moralno načelo ukazuje streljati in uničevati z vsemi sredstvi — okupatorje. Nas Slovence, ki se na svoji rodni grudi borimo za svojo osvoboditev, združitev in samoodločbo, pa postavlja moralno načelo za pravične sodnike, za pravične pokončevalce zatiralske svojati. Moralno načelo nam stiska v roke orožje, da z njim bijemo zatiralce, ki so prišli v našo slovensko deželo ropat, morit, uničevat. Tako je s stvarjo v moralnem pogledu. Toda tudi s stališča onega »prava«, ki so ga ustoličili okupatorji, je obsodba umor najhujše vrste. Sodniki so se namreč prav dobro zavedali, da obsojenci niso storili dejanj, katerih so iih obsodili. Sodniki so vedeli, da obsojencem tudi po nasilniških načeli rimske fašistične in imperialistične »justice« ni mogoče očitati ničesar drugega, kakor da so — Slovenci. Sodniki so vede in hote izvršili — JUSTIČNI UMOR. Imperialistični in fašistični Rim je potreboval krvi. Slovenske partizanske krvi se ni mogel napiti, čeprav ga žeja po njej. Takrat namreč, kadar so okupatorji spopadejo s sloveskimi partizani, takrat navadno teče oku- , patorska kri... Toda kri je končno kri, za rimske imperialiste bi bilo sicer boljše, če bi bila partizanska, toda tudi kri nedolžno obsojenih je slovenska in slovenski narod je treba uničiti, Slovence je treba moriti. Prav! Kri za kri, glavo za glavo! Slovenci vemo, kaj nam pripravljate. Zaman! Prekleto žilavi smo, vaše nasilje nas je zakalilo, iz naroda hlapcev, ki so ga želeli imeti naši domači sovražniki, smo Slovenci postali narod borcev. Mi, majhen slovenski narod, vam ponovno mečemo rokavice v vaš naduti, gospodovanja in rimskega oblastništva vajeni obraz. Mirovali ne bomo prej, dokler ne bo pri koreninah uničen italijanski in rimski — imperializem«. (F. P.) Šestintrideset let mladinskih delovnih akcij 1. aprila 1946 se je ob prisotnosti mladinskih delovnih brigad iz vseh krajev naše domovine s skromno slovesnostjo pričela gradnja mladinske proge Brčko-Banoviči, ki je odprla novo stran v zgodovini mladinskih delovnih akcij. V izgradnji proge je sodelovalo več kot 62.000 mladink in mladincev iz vseh krajev Jugoslavije. 22 dni pred rokom so zaključili gradnjo 90 km dolge proge, kar je tedaj pomenilo svojevrsten gradbeni podvig. Ohrabrena s takšnim supehom je mladina Jugoslavije v naslednjih letih organizirala v širšem obsegu še druge delovne akcije. V obdobju od 1946 do 1952. leta je mladina sodelovala v izgradnji 70 najvažnejših objektov. V dvomesečnih izmenah je prostovoljno delalo več kot milijon mladincev in mladink, ki so prispevali preko 60 milijonov prostovoljnih delovnih dni. Ta oblika dela je postala tradicionalen način sodelovanja mladine Jugoslavije pri izgradnji nove družbe in socialističnega patriotizma vse do današnjih dni. Danes so vsi, ki so 1. aprila 1946. leta začeli delati na progi ali kasneje na drugih akcijah, že zreli ljudje. Vsi so v svojem življenju, na svojem delovnem mestu dali svoj prispevek izgradnji socializma. Vendar je za vse te ljudi, ki so sodelovali na katerikoli prostovoljni akciji širom domovine, to sodelovanje med najvažnejšimi osebnimi prispevki v izgradnji socializma. Čeprav so opravljali težko fizično delo v neverjetno težkih pogojih, štejejo te dneve k svojim najlepšim velikim prispevkom v izgradnji in krepitvi socialistične Jugoslavije. Prav gotovo ima ta ponos svoje polno opravičilo, kajti mladina je razumela, da ne gradi samo posameznega objekta, temveč da gradi novo družbo. In še nekaj. Prostovoljno delo je v tem času veliko večje in veliko bolj vidno kot katerokoli drugo opravljeno družbeno delo. Delovne akcije trajajo že 36 let. Res je, da v določenih obdobjih ni bilo posebno večjih, toda ko danes pogledamo nazaj, vidimo, da je bilo to predvsem v času, ko so se krepile birokratske, tehnokratske ali liberalistične tendence v naši družbi. Vendar s krepitvijo samoupravljanja, še posebej s krepitvijo pravic in možnosti delovnih ljudi, da upravljajo z vsemi družbenimi sredstvi, dobivajo delovne akcije pomen, svojo polno vrednost, dobivajo jo vse bolj z razvijanjem zavesti in prakse, V SPOMIN Zitko Marija 30. januarja 1982 smo se na borovniškem pokopališču poslovili od naše nekdanje krajanke —- Marije Žitko. Zapustila nas je v častitljivi starosti, saj bi 20, marca letos praznovala svoj 91. rojstni dan. Že v rani mladosti je ostala brez staršev in sije morala sama utirati pot v življenje. Ta njena pot ni bila lahka, ičajti življenje ji ni prizanašalo z razočaranji. V kritičnih dneh predaprilske Jugoslavije je imel borovniški kot že ženo, kije vedela, kajhoče, saj je bila že tedajusmerjena tako, kot je narekovala borba socialno ogroženih. Že tedaj je izvrševala takrata navodila Komunistične partije in pomagala sinovoma v delu sindikata in Vzajemnosti. Ker je bil sin Stane zaradi širjenja revolucionarnih idej ob službo, mu je dejala, da je imel prav, čeprav je dobro vedela, da bosta v hiši dva brezposelna. V letih okupacije ni nikdar omahovala. Njena pripadnost uporu proti okupatorju se je pokazala v tem, da je odprla vrata svojega doma vsem, ki so delovali proti sovražniku. Sprejemala je hrano in orožje ter ga predajala partizanom, njen dom je bil zveza z Borovniško četo. Sama je trosila letake pri italijanskih barakah na Dolu. Avgusta 1942. so jo Italijani zaprli, odpeljali v taborišče Treviso, od koder se je vrnila izčrpana in onemogla v izropan dom. Tedaj se je vrnil iz taborišča tudi njen sin Jože, prav tako bolan. Ko sta si opomogla, sta odšla v partizane v januarju 1944. Sin Jože je padel. Ob odhodu v partizane ji je bilo 53 let in je bila verjetno ena najstarejših partizank na Slovenskem. Svobodo je dočakala v partizanih. Po vrnitvi domov je bih sprejeta v partijo. Svoje delo je nadaljevala pri obnovi porušene domovine in izgradnji ljudske oblasti. Sodelovala je vse do pozne starosti. Za svoje delo je prejela tudi dve odlikovanji. V našem spominu bo ostala kot napredna slovenska žena in mati, ki se je z vso svojo družino vključila v borbo za svobodo in lepše ter pravičnejše odnose v naši družbi. D. T. da delovni ljudje suvereno upravljajo s sredstvi in z rezultati svojega dela. Mladinske delovne akcije so v naprednem gibanju jugoslovanske mladine vedno bile in ostajajo značilna in pomembna oblika mladinskega delovanja. Tak način delovanja mladine že od začetka predstavlja nedvoumno in resnično manifestacijo privrženosti nalogam naše socialistične revolucije. Puške so zamenjali krampi in lopate, potoke krvi so zamenjali potoki znoja, a cilj je ostal isti: nadaljevati revolucijo, graditi samoupravno socialistično družbo, družbo pobratenih narodov in domovine. Domovine, ki se je tudi prva kalila v enega največjih borcev za neuvrščenost in neodvisnost v svetu. S PRVIMI DNEVI VSTAJE SO SE ZAČELE PRVE MLADINSKE DELOVNE AKCIJE Vendar smo imeli mladinske delovne brigade že veliko prej. Začeti moramo pravzaprav s prvimi dnevi vstaje med NOV, ko so iz partizanskih Užic mladinske delovne skupine krenile na koruzna polja. V glavnem mestu partizanske republike je mladina opravljala tudi mnoga druga dela. Ko je osvobojena Foča postala vojaški in politični center, so se delovne brigade vključile v najrazličnejše dejavnosti, od prenašanja ranjencev, živeža, orožja in do čiščenja ruševin. Med ofenzivo na Kozari so delovne čete žele žito na samem robu fronte. Ko so se operacije razširile na Bosansko krajino, je vrsta saniških in drugih brigad delala dan in noč. Ko se je vojno žarišče spet premaknilo, tbkrat v Srbijo, so mladinske delovne akcije — čete mladih udarnikov, dosegle nove uspehe. Med najbolj znanimi je sekanje gozda na Črnem vrhu in pobiranja koruze v Vojvodini, potem pa prenos žita čez Sandak in setev v Vojvodini. Naslednjega dne je 150 mladink in mladincev odšlo proti Višegradu in Dobrunu. Maja meseca naslednjega leta so pri Tre-binju oblikovali delovno brigado. Ta je obdelovala polja, postavljala sanitarne objekte, gradila mostove. Že takrat so se tudi v Sandaku rojevale delovne brigade, prav tako v Bribiru v Dalmaciji. Mladinske čete so popravile prvo partizarisko progo Drvar — Ključ in zgradile cesto Glamoč — Rore. A kljub tem uspehom v prvih dneh vstaje se za začetek mladinskih delovnih brigad šteje tisto junijsko jutro 1942. leta, ko je nekaj tisoč mladink in mladincev prispelo v Sa-niško dolino v Bosanski krajini. Pravzaprav mnogo več mladink kot mladincev, ki so večinoma bili v bojnih četah Ta dan uradno štejemo za začetek mladinskih delovnih akcij — so zapisali ob dvajsetletnici mladinskega udarniškega dela. Brigade so ostale v Saniški dolini slabe štiri mesece. V tem času so okupatorju pred nosom pobrale 150 vagonov žita in prav toliko zelenjave in sadja. Delale so ponoči, saj so čez dan žitna polja reše-tali avionski mitraljezi. Leto za tem, leta 1943, so se brigade spet podale v boj za žito. Bila je to prva delovna divizija iz drvarskoga, petrovškega in grahovskega okraja. Mesec in pol po prihodu je brigada rešila 270 vagonov pšenice. Prehodno zastavico najboljši okrožni organizaciji mladine so na drugem kongresu USAOJ v Drvarju maja 1944 leta podelili mladim Ličanom. Med prvim in drugim kongresom so oblikovali dve delovni brigadi, trinajst bataljonov in dve četi, skupno 6840 mladih brigadirjev. Prispevali so milijon sto delovnih dni, samo pri žetvi več kot sedemsto tisoč. V Meduvodah so 1943. leta osnovali prvo kozarsko brigado — 1500 deklet. Njen krst predstavlja žetev pod Jesenovcem, znanim ustaškim taboriščem, ki je bilo čez Savo. Do konca jeseni je brigada pospravila 23 vagonov žita in 50 vagonov sena. Delovna divizija teh brigad je v Sremu dosegla velike uspehe 1944. leta. Narasla Sava je grozila, da bo poplavila zasejana polja. Divizija mladih brigadirjev je krenila v boj s podivjano reko, gradila nasipe, utrjevala bregove. Potem je pretil še okrutnejši sovražnik, od Zvornika so se približevali Nemci. Vse dotlej, ko so se pokazale prve predhodnice, se brigade niso umaknile ne prenehale z delom. 23 krajiških, 10 črnogorskih, nekaj liških, potem hercegovske, sember-ske, sandaške, slovenske mladinske delovne brigade, delovne čete in skupine, postavljamo ob partizanske čete, saj njihov prispevek praktično ni nič manj pomemben. Mladi so tako vsak po svojih možnostih pomagali in opravljali delo. Vse za fronto — vse za zmago, take so bile takrat parole. Koliko truda je bilo vloženega med NOB, povedo, tudi številke. Od jeseni 1941 pa do osvoboditve so mladi prispevali 35 milijonov delovnih dni, in to le na največjih akcijah, saj za mnoge manjše niti ni podatkov. Narodnoosvobodilna vojska ni imela pravega zaledja" — ni bilo tovarn niti proizvodnje niti stalnih skladišč ne želznic ne kamionov. A vse-„ skozi je rastlo, postajalo vse močnejše za fronto in partizansko zaledje. Brez požrtvovalnosti med mladimi bi bila oskrba vojske in prebivalstva mnogo težja. Prostovoljno so mladi odhajali na polja, sejali in želi. S hitrimi in množičnimi akcijami so tik pred okupatorjem pospravljali letino, čistili ruševine, popravljali zgradbe in gradili poljske bolnišnice, popravljali ceste, mostove in proge ali jih rušili, če je bilo to potrebno. Naloge, ki jih je drugi kongres USAOJ naložil mladini tudi glede mladinskega prostovoljnega dela, so opravili tudi v Sloveniji, čeprav obveznih akcij, kot v drugih republikah, ni bilo. Tako so 1944. leta v Sloveniji potekala tri večja tekmovanja. Od 27. aprila do 27. junija ob tretji obletnici OF »tekmovanje zmage«, od 20. avgusta do 20. oktobra pri obdelovanju polj in pospravljanju pridelkov ter tekmovanje za kongres zveze slovenske mladine, ki se je začel 1. decembra in se končal po osvoboditvi. V sklopu teh tekmovanj se je vrstila vrsta manjših tekmovanj med okraji in okrožji med mladino v vojaških enotah, med pionirskimi oredi. Mladinske delovne čete so samo v drugem tekmovanju opravile skoraj 190 tisoč delovnih ur. Prostovoljnost, udarništvo, tovarištvo, bratstvo in enotnost, usposabljanje, kulturno in športno življenje, druga dejavnost in tekmovalni duh med brigadami — vse to so značilnosti tudi današnjih brigad, čeprav se je mnogo vendarle spremenilo. Tako so današnje brigade skoraj enako organizirane, kot so bile tiste, ki so iz Užic krenile na koruzna polja. Danes so brigade male šole samoupravljanja, o čemer v prvih brigadah gotovo niso slutili. A vendar so že tedaj močno združevale prostovoljnost, udarništvo in demokratičnost, še vedno preveva akcije tekmovalni duh brigad, brigadirjev, boj za točke. Ne zaradi prestiža, ampak zato, da bodo skupni uspehi večji. Tega so se mladi zavedali takrat in to vedo danes. PEJIČ TOMISLAV Anton Debevec Komandant posadke je že skoraj privolil v Partizanske pogoje, čeprav se je izgovarjal, da ni ^ predpostavljenih dobil še nobenih navodil. V te ^govore pa se je umešal tudi neki mlad poroč-verjetno fašist, ki je ugovarjal predaji orožja Partizanom. Zaradi tega je omahljivi kapetan P^dlagal, da naj partizani pridejo spet na prego- vore, in to popoldne, ker bo do tedaj že dobil potrebna navodila od svoje komande iz Borovnice. Tako so dopoldanski pregovori propadli. Popoldne istega dne zopet krene manjša skupinica partizanov proti Zavrhu. Vedeti je namreč treba, da so kurirji iz postaje TV-17 bili tiste dni vedno na nogah, saj so imeli dosti opraviti s svojimi službenimi potovanji, zato jih ni bilo kaj prida na razpolago za akcijo na Zavrhu, tako da so v skupinici bili samo štirje tovariši, in sicer: Janez Stanovnik s svojim spremljevalcem Frančkom ter kurirja iz TV-17 Brenčič Janez-Ciril in Ivan Can-kar-Gams, oba z Vrhnike. Ko so se približali bunkerju na 40 do 50 m, so opazili, da na straži ni več italijanski vojak, temveč nemški. Namreč, Nemci so med tem časom prišli iz Borovnice po žičnici v to oporišče, tam italijanske vojake razorožili in odpeljali v Borovnico ter tako sami zasedli oporišče partizani pa tega niso vedeli. Partizani, videč nevarnost, so se takoj obrnili in se urnih nog reševali iz neugodne situacije. Tekli so proti gozdu pri tem pa je rafal zadel spremljevalca Francka v glavo da je takoj padel. Nihče ga ni mogel rešiti, saj je to bilo le 100—150 metrov od bunkerjev, iz katerih so Nemci močno streljali. Padlega partizana so Nemci pokopali prav tam pri baraki, v kateri je bila posadka. Medenovi iz Zavrha še danes vedo za njegov grob. Tako se je ta »diplomatska misija« tovariša Stanovnika tedaj končala neuspešno. Trije partizanski napadi na Štampetov most Znani Štampetov most se nahaja na železniški progi od Verda proti Logatcu, med Kladuškim gričem in Raskovcem. Izpod mosta je vodila stara cesta Vrhnika — Logatec, nekaj sto metrov nad mostom pa se je od nje odcepila nova vojaška cesta, ki je šla preko Tolstega vrha proti Menišiji. Ravno na tistem odcepu pa je stal močan betonski bunker, ki ga je zgradila še bivša jugoslovanska vojska. Tudi na obeh straneh mosta so bili zgrajeni močni bunkerji, ki so jih zgradili pozneje Italijani za zavarovanje mostu. Nad progo pa so spomladi 1942 leta Italijani izsekali pas gozda v širino kakih 200 metrov, da so lažje opazovali okolico prpge. Prav v tem pasu pa se je do poletja 1944 močno razraslo gosto grmičevje in druge visoke rastline, ki je tedaj omogočalo prikrito približevanje progi in mostu s partizanske strani. Danes pod tem mostom poleg stare ceste vodi tudi moderna avtocesta Vrhnika — Razdrto. VOLITVE 1982, SEZNAM KANDIDATOV — VOLITVE 1982, SEZNAM KANDIDATOV — VOLITVE 1982 — SEZNAM KANDIDATOV — VOLITVE jj Volišča v krajevnih skupnostih ZA IZVOLITEV DELEGATOV V DRUŽBENOPOLITIČNI ZBOR OBČINSKE SKUPŠČINE VRHNIKA, za volitve bodo v nedeljo 14. marca 1982. Na istih mestih so tudi volišča za IZVOLITEV DELEGATOV V ZBOR KRAJEV] SKUPNOSTI OBČINSKE SKUPŠČINE, za izvolitev DELEGATOV V SKUPŠČINE SAMOUPRAVNIH INTERESI SKUPNOSTI in izvolitev DELEGATOV V DELEGACIJE DELOVNIH LJUDI — KMETOV Krajevna skupnost je v tem seznamu volilna enota. 17. VOLIŠČE: Obsega: I. Volilna enota VRHNIKA 18. VOLIŠČE: 1. VOLIŠČE: (ELEKTRON) TOZD Tovarna antenskih Obsega: naprav Vrhnika, Idrijska 42 19. VOLIŠČE: Obsega: Butanjevo cesto Obsega: Idrijsko cesto Kurirsko pot 20. VOLIŠČE: 2. VOLIŠČE: GOSTILNA TURŠiČ, Voljčeva 3 Obsega: Obsega: Dobovičnikova cesta Ob potoku 3. VOLIŠČE: DOM KRAJEVNIH SKUPNOSTI, Tržaška 11 Obsega: Na Klancu Petkovškovo ulico Staro cesto 4. VOLIŠČE: DOM KRAJEVNIH SKUPNOSTI, Tržaška 11 Obsega: Cesta gradenj Cesta 6. maja Tržaška cesta do IUV 5. VOLIŠČE: DOM JLA, Cesta 6. maja 7 Obsega: Na Klisu — hišne številke 6. VOLIŠČE: DOM JLA, Cesta 6. maja 7 Obsega: Na Klisu — bloke 7. VOLIŠČE: SEJNA SOBA OK SZDL VRHNIKA, Cankarjev trg 8 . Obsega: Cankarjev trg Delavsko naselje Jelovškovo ulico Partizanski tabor Robovo cesto 8. VOLIŠČE: MENZA IUV, Tržaška cesta 32 Obsega: Gradišče 9. VOLIŠČE: VRTEC HRIB, Hrib št. 1 Obsega: Partizanski klanec Tržaško cesto od IUV proti Logatcu Voljčeva cesta Hrib 10. VOLIŠČE: CANKARJEV DOM, Tržaška o 25 Obsega: Kopališko ulico Lošco Močilnik Markovo cesto Pot v Močilnik Sušnikovo cesto Usnjarsko cesto 11. VOLIŠČE: GOZDNO GOSPODARSTVO, TOZD GOZDARSTVO VRHNIKA, Kolodvorska 2 Obsega: Kolodvorsko ulico Sivkino ulico Ljubljansko cesto 12. VOLIŠČE: PAP — (GUMICA) Opekarska o 50 Obsega: Opekarsko cesto - . Volilna enota BOROVNICA 13. VOLIŠČE: TVD Partizan — Borovnica 132 Obsega: Gledano od bivšega viadukta leva stran ceste novega naselja do ceste proti Bregu, od tu leva stran ceste proti Bregu do meje naselja Breg, nato po meji naselja Dol do železniške proge, po železniški progi do stare postaje in od tu v smeri bivšega viadukta do stebra. 14. VOLIŠČE: Zdravstveni dom, Borovnica 234 Obsega: Od bivšega viadukta desna strah ceste novega naselja do ceste proti Bregu in nato desna stran ceste do meje z naseljem Breg, od tu preko proge po katastrski meji, okrog Podgore, do kote Planine in od tu v ravni črti do mostu na Borovnišnici, pri zaselku Jele, nato po Borovnišnici do mostu pred železniško postajo in od mostu desna stran do stebra viadukta. 15. VOLIŠČE: Dom krajevne skupnosti, Borovnica 2 Obsega: Desna stran od stare železniške postaje v smeri nekdanjega viadukta do moštu pri železniški postaji, od mostu desna stran od Borovnišnice do mostu pri zaselku Jele, nato desna stran ceste proti centru Borovnice do železniškega prehoda na vasi in od tu desna stran po železniški progi do stare železniške postaje. 16. VOLIŠČE: Otroški vrtec, Borovnica 1 Obsega: Od dolinskega mostu desna stran železniške proge proti Ljubljani, do prehoda na vasi, nato desna stran po cesti skozi Borovnico proti zaselku Jele in nato v ravni liniji proti koti Planine in od tu desna stran meje naselja Borovnica — Dražica — Ohonica — Zvrh —- Pokojišče — Laze do dolinskega mostu. K Gasilski dom na Bregu 18 naselje Breg-Pako SVETE Milan, Dol št. 9 Naselje Dol-Laze do hiš. št. Dol 12 (Ogrin) ŽITO, TOZD MLIN BISTRA Južni del od gradu Bistra od hiš. št. 25 naprej — (Ribča na Dolu) GASILSKI DOM BREZOVICA št. 42 K naselje Brezovica Zabočevo Niževec Dražica Ohonica Lašče Pristava V STAVBI TRGOVINE NA POKOJIŠČU K naselje Pokojišča Padež Zavrh VERD JANEZOVA VAS— TURŠIČ Jože, Verd, Jagrova 2 naselje Janezova vas ZADRUŽNI DOM, Verd 26 : Jugozahodni del — desna stran ceste od mostu Vrhnika—Verd proti Železniški postaji Verd, Retovje Mirke : ZADRUŽNI DOM VERD, : Jugozahodni del Verda— od mostu Vrhnika—Verd Bistro Pritisk Podgoro IV Volilna enota DRAGOMER-LUKOVICA 25. VOLIŠČE: GASILSKI DOM DRAGOMER Obsega: Dragomer-Lukovica V. Volilna enota LOG 26. VOLIŠČE: ŠOLA LOG, št. 12 Obsega: naselje Log-Mole VI. Volilna enota DRENOV GRIČ 27. VOLIŠČE: GASILSKI DOM DRENOV GRIČ Obsega: Drenov grič—Lesno brdo VII. Volilna enota STARA VRHNIKA 28. VOLIŠČE: ZADRUŽNI DOM NA STARI VRHNIKI Obsega: Staro Vrhniko Razorsko dolino VIII. Volilna enota BEVKE 29. VOLIŠČE: KULTURNI DOM BEVKE Obsega: naselje Bevk 21. VOLIŠČE: Obsega: Volilna enota 22. VOLIŠČE Obsega 23. VOLIŠČE Obsega 24. VOLIŠČE Obsega Verd 27 leva stran ceste K IX. Volilna enota PODLIPA 30. VOLIŠČE: V BIVŠI ŠOLI Obsega: Podlipa Smrečje X. Volilna enota LIGOJNA 31. VOLIŠČE: V BIVŠI ŠOLI V LIGOJNI št. 35 ♦ Obsega: Veliko Ligojno Malo Ligojno XI. Volilna enota SINJA GORICA 32. VOLIŠČE: V OPEKARNI V SINJI GORICI Obsega: naselje Sinje gorice XII. Volilna enota BLATNA BREZOVICA 33. VOLIŠČE: V BIVŠI ŠOLI BLATNA BREZOVICA št. 5 Obsega: naselje Blatne Brezovice XIII. Volilna enota ZAPLANA 34. VOLIŠČE: V BIVŠI ŠOLI ZAPLANA št. XIV. Volilna enota OBRTNO ZDRUŽENJE — volitve v četrtek 11.3. 1982 35. VOLIŠČE: DOM UPOKOJENCEV VRHNIKA, Tržaška c. Obsega: vse obrtnike in zaposlene delavce pri njih na območju občine Vrhnika. OPOMBA: Črka »K« za volilno enoto določa volišče, kjer bodo volili delovni ljudje — kmetje. Tajnica: Marija Ogrin-Miklič l.r. Člani: Gabrijel Peter, l.r. Kukec Cveta, l.r. Rijavec Miloš, l.r. Predsednica: Albina Krašovec l:r. Predlagani kandidati za družbenopolitični zbor Skupščine občine Vrhnika OK SZDL 1. RADOSLAV GROM z Vrhnike, rojen 1931. leta, po poklicu plomirani inženir strojništva, zaposlen v IMP Ljubljana. Je akti družbenopolitičen delavec, predvsem aktiven v Občinskem štabu T sedanjem mandatnem obdobju pa je tudi član Izvršnega sveta Sku čine občine in predsednik odbora za področje urejanja prostora in v stva okolja SO Vrhnika. 2. ANIGA KOLIČ z Vrhnike, rojena 1931. leta, po poklicu je e nomski tehnik, zaposlena v Industriji usnja Vrhnika. Je dolgoK družbenopolitična delavka. V sedanjem mandatnem obdobju uspešno opravljala funkcijo predsednika izvršnega odbora skupši skupnosti socialnega varstva. 3. RADO OGRIN z Vrhnike, rojen 1938. leta, po poklicu je varno inž., zaposlen v LIKO Vrhnika. Že vrsto let je aktiven družbenopoliti delavec. Vrsto let je tudi podpredsednik Občinske konference ZR' V tem mandatnem obdobju pa tudi član družbenopolitičnega zb< uspešno pa deluje tudi v samoupravnih organih v delovni organiza 4. JANEZ PEČAR z Vrhnike, rojen 1931. leta, po pokjicu kovti delovodja, sedaj je zaposlen kot tajnik Samoupravne stanovanj skupnosti Vrhnika. Doslej je opravljal že vrsto najrazličnejših sanil pravnih in družbenopolitičnih funkcij. Bil je tudi predsednik občin konference SZDL in je to funkcijo angažirano in uspešno opravljal že v tem mandatu član družbenopolitičnega zbora. 5. MARJAN SIGULIN z Drenovega griča, rojen 1949. leta, po poK je obratni elektrikar, zaposlen je v Litostroju kot koordinator dela di benopolitičnih organizacij. Po preselitvi v KS Drenov grič — Le brdo se je aktivno vključil v delovanje krajevne skupnosti in bil 19 leta izvoljen za predsednika krajevne konference SZDL. *;; V- '; .C/"'-/. 1 OK ZKS 1. MARIJA ISKRENOVIČ z Vrhnike, rojena 1937. leta, uči« ca-knjižničarka, zaposlena v Cankarjevi knjižnici na Vrhniki. Je dol letni družbenopolitični delavec, zlasti na področju kulturne dejavno Od 1978 do' 1980! leta je bila članica Izvršnega sveta SO Vrhni sedaj pa je predsednica Občinske konference ZKS Vrhnika. 2. MARKO ISTENIČ z Vrhnike, rojen 1934. leta, po poklicu i tromehanik, zaposlen kot direktor v LIKO TOZD Energetika v Boro' ci. Je dolgoletni družbenopolitični in društveni delavec, sedaj je t Občinske konference ZKS Vrhnika in član Komiteja OK ZKS Vrhu 3. IVO VAJGL z Loj^, sojen 1934. leta, po poklicu inženir agro mije — novinar, zaposlen pri CK ZKS kot sekretar komisije za med rodne odnose, pred tem pa je uspešno opravljal novinarsko delo tU Trstu in Zvezni republiki Nemčiji. Sedaj je tudi predsednik kraje1 konference SZDL Log. OSZS 1. MARJAN KOPINA iz Ljubljane, rojen 1946. leta, ima višjo I šolo in je zaposlen v TOZD PTT Vrhnika na delovnem mestu irK dualnega poslovodnega organa. Med drugim je bil med svojim di benopolitičnim delovanjem tudi predsednik sindikalne konfere OOS Podjetja za PTT Ljubljana. 2. ANTON PEČAR z Vrhnike, rojen 1958. leta,po poklicu inženii sarstva, zaposlen v LIKO TOZD Primarna predelava. Je aktiven d benopolitičen delavec v mladinski organizaciji. Opravljal je funk predsednika OO ZSMS Vrhnika, predsednik klubske dejavnosti, p' sednika revolucionarnih tradicij pri predsedstvu OK ZSMS, sedaj P predsednik predsedstva OK ZSMS Vrhnika. 3. SIMON SELJAK z Vrhnike, rojen 194S. leta, po poklicu elek tehnik, zaposlen v Iskri, TOZD Tovarna antenskih naprav, kot pia Je aktiven družbenopolitičen delavec. V tem mandatnem obdobju je tudi podpredsednik Občinskega sindikalnega sveta. Izredno akti je tudi na področju telesnokulturne dejavnosti. 4. IVANA VARŠEK z Vrhnike, rojena 1939. leta, po poklicu p[ metna učiteljica matematike in fizike na Oš Ivana Cankarja. Je akti družbenopolitična delavka tako v krajevni skupnosti in na Šoli. V mandatnem obdobju uspešno opravlja funkcijo predsednika zf izvajalcev v Občinski izobraževalni skupnosti. OO ZZB NOV 1. VLADIMIR MEJAČ iz Borovnice, rojen 1923. leta, po poK pravnik, aktivni udeleženec NOB. Po vojni je opravljal pomembne d benopolitične in gospodarske funkcije. Bil je direktor Lesnega pod Borovnica in pozneje tudi direktor LIKA Vrhnika. V sedanji mand dobi pa je že član družbenopolitičnega zbora, je član predsedstva SZDL Vrhnika in predsednik skupščine občine Vrhnika. 2. FRANC PASETTA z Vrhnike, rojen 1919. leta, je aktivni ud ženec v NOB in nosilec partizanske spomenice 1941. Do upokojil deloval v Zveznih organih za notranje zadeve. Po prihodu v rojstni na Vrhniko se je takoj vključil v družbenopolitično delo. Je član p' sedstva 00 ZZB NOV, predsednik sveta za mednarodne odnos« OK SZDL in odbora za dopolnjevanje zgodovine NOB občine. OK ZSMS 1. ALENKA MELE z Vrhnike, rojena 1961. leta, študentka ekon1 ske fakultete, je aktivna družbenopolitična delavka v mladinski orka c. 18 ..;ENSek Jožef, Dragomer, Pot za ■ 15 Andrej, Dragomer, Pot na Po-uRKO Zoran, Dragomer, v Loki 34 — posebna delegacija za kulturno skupnost 1. BREZNIK Sonja, Dragomer, Pot na Polane 24 2. KOMLJENOVIČ Stanko, Dragomer, Kratka pot 4 3. KOVAČIČ Stane, Dragomer, Stara c. 5 4. PETRIČ-GRABNAR Gabrijela, Lukovica, Pot na Tičnico 1 5. SLEMNIK Magda Marija, Dragomer, Na grivi 6 6. SOTOŠEK Branko, Dragomer, Rožna pot 3 7. VOLClC Metka, Dragomer, Rožna pot 4 — posebna delegacija za izobraževalno skupnost 1. BASTAR Rozalija, Dragomer, Pod Lovrencem 10 2. BENEDETIČ Stanislav, Dragomer, Pot za stan 42 3 KAClC Ida, Dragomer, V Loki 2* 4. MITRIČ Ljudmila, Dragomer, Rožna pot 7 5. POKOVEC Alojz, Dragomer, Pot za stan 6 6. ŠORLI Avgust, Dragomer, V Loki 20 7. ZAJEC Majda, Dragomer, Dragomer-ška 33 — posebna delegacija za telesno kulturno skupnost 1. BOŽIČ Darko, Dragomer, Pot za stan 25 2. ČAMERNIK Andreja, Dragomer, Dra-gomerška 48 3. ČUDEN Franc, Dragomer, Laze 14 4. KRŽIšNIK Miro, Lukovica, Partizanska 7 5. PODVRATNIK Martin, Dragomer, Dragomerška 23 6. SLABE Alojzij, Dragomer, Dragomerška 74 7. ŠEFRAN Branko, Dragomer, Na grivi 34 — posebna delegacija za raziskovalno skupnost 1. BUDNAR Miloš, Dragomer, Ob gozdu 15 2. ERBEŽNIK Emilija, Dragomer, Kotna pot 3 3. JERMAN-BLAŽIČ Andrej, Dragomer, Pod Lovrencem 14 4. JURJEVČIČ Franc, Dragomer, V Loki 18 5. KRISTAN Ivan, Dragomer, V Loki 40 6. MARTINĆIČ Dušan, Dragomer, Vrtna pol 10 7. TROŠT Ferdinand, Dragomer, Laze 16 — združena delegacija za skupnosti socialnega varstva 1. BENET-ZORKO Marija Milena, Dragomer, V Loki 34 2. BREJC Tatjana, Dragomer, Rožna pot 6 3. DJURETIČ Berta, Lukovica, Dolina 18 4. DOBČNIK Matej, Dragomer, Prečna pot 1 5. GORUP Boža, Dragomer, Rožna pot 14 6. KOMLJENOVIČ Darko, Dragomer, Kratka pot 4 7. KRAJNIK Marija, Dragomer, Ob Sne-žaku 12____ 8. SRŠE Antonija, Lukovica, Vrhniška 21 9. ULAGA Jan, Dragomer, Na grivi 40 6. ZAVNIK Julij, Log 122 7 ZAVRSNIK Herman, Log 86 — združena delegacija za kmetijstvo, gasilstvo in socialno varstvo 1 BREJC Milica, Log 285 2. KOZJEK Janko, Log 252 3. PLESKO Miha, ml., Log 66 4 POPIT Pavle, Log 44 5. PORENTA Dušan, Log 186 6 RUS Marija, Log 114 7. VAHEN Julka, Log 199 8. VAJGL Meta, Log 153 9. VELKAVRH Franc, Log 75 S 10 C Stanislav, Dragomer, Drago-a 33 KS Verd za zbor KS SO Vrhnika 1. BRICELJ Zdravko, Kačurjeva 11 2. BUĆEK Anton, Brigadirska 2 3. JAMNIKAR Mihael, Pionirska 30 4 JANEŽ Herman, Verd n.h. 5. KOKOT Nikolaj, Verd 149 7. KREJAN Janja, Verd 104 ,J*|*ebna delegacija za zdravstveno ' 7*l0st Jože, Dragomer, v Loki 30 i ^AVpJ-Pavla' Dra9°mer' v Loki 38 a -RlČ Viktor, Dragomer, V Loki 19 f (, nELČIČ Marija, Dragomer, V Loki 5 Janez, Lukovica, Pot na Pleši- Nec KS Log za zbor KS SO Vrhnika 1. ČEPON Irman, Log 140 2. GRABNAR Boris, Log n.h. 3. JAPELJ Janez, ml., Log 41 4. KAVČNIK Anton, Log 10 5. MEGLEN Frenk, Log 252 6. REMšKAR Peter, Log 121 7. TKALEC Vlado, Log 24 za SIS — posebna delegacija za izobraževalno skupnost 1. FILIPIČ Ivan, Lbg 125 2. LOGAR Vesna, Log 90 3. NIK Matej, Log 40 4. PEČEVNIK Aleksander, Log n.h. 5. PLESTENJAK Silva, Log 158 6. POPIT Franc, Log 81 7. TURKIvan, Log 145 — posebna delegacija za zdravstveno skupnost 1. BRANKOVIČ Aco, Log 55 2. CAJHEN Nana, Log 128 3. KOGOVŠEK Angela, Log 8 4. KOZJEK Irena, Log 72 5. MLINAR Nuša, Log 107 6. ŠTRUKELJ Marija, Log 79 7. TRETNJAK Vali, Log 190 ■ ■ V- — posebna delegacija za telesno kulturo 1. LENARŠIČ Matija ml, Log n.h. 2. MIKLAVŠIČ Aleksandra, Log 282 3. PLIVERIČ Marko, Log n.h. 4. RUS Matjaž, Log 114 5. STANOVNIK Miran, Log 85 6. VENGUST Marko, Log 157 7 ŽLOGAR Samo, Ltog 232 — posebna dejegaeija za kulturno skupnost Jjjj 1.1ARMIČ Bow, Log 112 ' 2. PERVANJK3urefJ.og 187 ' 3. SREBOTNJftK MaVija, Log 29 4. STRAJNER Zdravko, Log 142 5. ŠTIVAN Milan, Log 150 — posebna delegacija za raziskovalno skupnost 1. BRENČIČ Franc, Borovnica 219 2. GRDINA Ana, Breg 1 3. PIVK Jože, ml., Dol 22 4. SUHADOLNIK Jože, Borovnica 178 5 VOVK Drago, Breg 53 — posebna delegacija za zdravstveno skupnost 1 ANTONIJEVIČ Gabrijela, Borovnica 304 2. HROVATIN Helena, Borovnica 79 3. MIKLOŠIČ Alojzija, Dol 28 4. ŠKULJ Milena, Brezovica 32 5. TRČEK Alojzija, Laze 32 — posebna delegacija za telesnokul-turno skupnost 1 ANASTASOV Todor, Borovnica 302 BRENČIČ Marjanca, Borovnica 219 FRLJAK Hazim, Borovnica 108 ZALAR Cveto, Borovnica 29 ZALAR Marko, Borovnica 248 Izobesimo zastave Volitve so pomembna družbenopolitična manifestacija — z njimi izražamo pripadnost naši samoupravni socialistični stvarnosti — zato vas, občane Vrhnike, socialistična zveza poziva, da na dan volitev 11. in 14. marca na pročelja hiš izobesite zastave. Tako bo naš kraj imel svečano podobo. 7 PETRIČ Ksenija, Verd 94 8. POGLAJEN Venčeslav, Brigadirska 1 9. VIDMAR Janko, Verd 179 za SIS — posebna delegacija za stanovanjsko skupnost 1. ABRAM Jože, Verd 28 2. MALOVRH Stane, Verd 170 3. PETRIČ Niko, Verd 177 4. ROME Filip, Verd 67 5 SMRTNIK Janez, Brigadirska 4 — posebna delegacija za telesno kulturo 1. FRUMEN Tone, Verd 196 2. KNAPIĆ Branko, Verd 95 3. KUHAR Jože, Cesta na Polju 6 4 RADAK Peter, Verd 249 5. TELBAN Andrej, Verd 81 a — združena delegacija za SIS materialne proizvodnje 1. ČEPON Marko, Sternenova 5 2. GORIŠEK Franc, Verd 179 . 3. GOSTIŠA Anton, Verd 40 4. HLADNIK Gabrijel, Verd 42 5. LEVEČ Franc, Verd 173 6. NAGODE Ignac, Verd 73 7. OPEKA Janko, Verd 124 8. PETRIČ Stane, Verd 147 9. 2ELEZNIK Roman, Verd 178 — združena delegacija za: zdravstvo, socialno skrbstvo, socialno varstvo, otroško varstvo, pokojninsko in invalidsko zavarovanje, zaposlovanje, starostno in zavarovanje kmetov 1: BREZOVAR Bernarda, Cesta Krimskega odreda 106 2. DOBROVOLJC Anton, Verd 119 3. KOGOVSEK Anton, Cankarjevo nabrežje 4 4. NAGODE Ciril, Verd 172 5. PETRIČ Aleš, Verd 59 6. PETRIČ Helena, Verd 94 7. PETROVČIČ Milena, Verd 43 8. PRISTAVEC Jože, Jagrova 4 9. VONČINA Olga, Pionirska 1 — združena delegacija za raziskovalno in kulturno skupnost 1. CUNDER Tomaž, Verd 64 2. DOBROVOLJC Ivanka, Verd 91 3. KOLENKO Tomaž, Pionirska 52 4. LEVEČ .Jelka, Verd 173 5. MOŠKON Olga, Mirke n.h. 6. OBLAK Anton, Verd 125 7. 2IROVNIK Matjaž, Verd 39 KS Borovnica za zbor KS SO Vrhnika 1. BLAGOJEVIČ Milenko, Borovnica 260 2. BREZOVŠČEK Dimitrij, Breg n.h. 3. CELARC Frančiška, Dol 28 4. DRAGAR Franc, Pokojišče 6 a 5. KOROŠEC Marija, Niževec 6 6. KOS Ciril, Borovnica 13 7. MAVEC Anton, Pako 22 8. MUNDA Ernest, Borovnica 9. PODLESNIK Ciril, Borovnica 269 10. SVETE Mirko, Dol 87 11. TRČEK Jože, Laze 32 12. TURŠIČ Dragica, Borovnica 128 13. VRHOVEC Rudi, Zabočevo n.h. 14. ŽERJAV Bogomir, Borovnica 304 15. ŽITKO Franc, Dol 78 za SIS — posebna delegacija za izobraževalno skupnost 1. HANŽELJ Daniela, Borovnica 302 2. KAVČIČ Alenka, Borovnica 210 3. ROZMAN Vlado, Borovnica n.h. 4. VOLEK Ludvik, Borovnica 205 5. VRHOVEC Štefan, Dol 89 — posebna delegacija za kulturno skupnost ! 1. CESTNIK Ljudmila, Dol 67 ' 2 KORDEŽ Tatjana, Laze 29 ; 3. KRAČAN Stane, Zabočevo 17 4. MRŠE Janez, Breg 37 5. VERBIČ Genovefa, Pako 29 — združena delegacija za socialno skrbstvo, otroško varstvo in stanovanjsko skupnost 1. BRANCELJ Iva. , Breg 20 2. CVIRN Mija, Borovnica 302 3. HORVAT Majda, Breg 37 4 LESAR Andreja, Borovnica n.h. 5. NOVAČAN Stane, Borovnica 193 6. PIVK Jože, st. Dol 22 7. POČKAJ Marija, Breg 59 8. VOVK Peter, Breg 53 9 ZAKRAJŠEK Anka, Dol 83 — združena delegacija za pokojninsko in invalidsko zavarovanje starostno zavarovanje kmetov in zaposlovanje 1. DRETNIK Milan, Borovnica 209 2 GRDINA Slavka, Breg 6 3. KOŠIR Vinko, Zabočevo 10 4 MEKINDA Karol, Borovnica 29 5. FRLJAK Zdenka, Borovnica 108 6. PELKO Franc, Borovnica n.h. 7. SUČEVIČ Ivanka, Dol 51 8. SUHADOLNIK Zvonka, Zabočevo 5 9. SUHADOLNIK Franc, Borovnica 90 KS Bevke za zbor KS SO Vrhnika 1. ČESNIK Ivica, Bevke 13 2 JERAJ Jože, Bevke n.h. 3 LIKAR Ivan, Bevke 5 4. PERKO Franc, Bevke 77 5. SVETIČIČ Janko, Bevke 20 6. VONČA Viktor, Bevke 110 7. ZUPANČIČ Milan, Bevke 25 za SIS — splošna delegacija 1. BRUS Jože, Bevke 74 2. DOLINAR Milan, Bevke n.h. 3. GLAVAČ Jože, Bevke 54 4. LENARČIČ Jože, Bevke 48 5. PIŠEK Štefan, Bevke 49 6. PODLIPEC Milan, Bevke n.h. 7. RUS Anton, Bevke 120 8. SMUK Stane, Bevke 86 9. SVETIČIČ Silvester, Bevke 20 10. TRČEK Bojan, Bevke 90 11. VEHAR Janez, Bevke 58 12. VONČA Ivan, Bevke 56 KS Sinja gorica za zbor KS SO Vrhnika 1. LENARČIČ Jani, Sinja gorica 50 2. MRAK Vinko, Sinja gorica 10 3. ROŽNIK Branko, Sinja gorica n.h. 4. SAJEVIC Valerija, Sinja gorica 36 5. ŽAGAR Jože, Sinja gorica n.h. za SIS — splošna delegacija 1. BOGATAJ Mira, Sinja gorica 14 2. FRANK Bojan, Sinja gorica 17 3. GOSTIŠA Jana, Sinja gorica 51 4. GREGORKA Poldka, Sinja gorica 63 5. GREGORKA Jože, Sinja gorica 6 6. JESENOVEC Janez, Sinja gorica 68 7. JERŠIN Milan, Sinja gorica 24 8. KUNC Mateja, Sinja gorica 26 9. KOVAČ Dragica, Sinja gorica 41 10. OGRIN Andrej, Sinja gorica 22 11. PEKLAJ Mojca, Sinja gorica 39 12. ŽITKO Rada, Sinja gorica 1 KS Blatna Bre- zovica 7. KORČE Matevž, BI Brezovica 45 8. MUŠIČ Janez, BI Brezovica 22 9. NAGODE Milena, BI Brezovica 37 10. NAGODE Anton, BI. Brezovica 24 11. NAGODE Magda, BI. Brezovica 55 12. PIRC Silva, BI. Brezovica 52 13. UMEK Janez, BI. Brezovica 19 KS Drenov grič — Lesno brdo za zbor KS SO Vrhnika 1 JELOVŠEK Janez, Drenov grič 97 2. KUCLER Vinko, Drenov grič 73 3. LESKOVEC Branko, Drenov grič 65 4 MEGLIC Bogdan, Lesno brdo 61 5. MIHEVC Janez, Drenov grič 131 6 OBLAK Marija, Drenov grič 8 7 PODOBNIK Marjan, Drenov grič 30 8. USENIK Zlato, Drenov grič 91 9 ŽVAB Jože, Drenov grič 124 za SIS — splošna delegacija 1. JELOVŠEK Andrej, Drenov grič 111 2. JELOVŠEK Anton, Drenov grič 50 3. JELOVŠEK Gabrijel, Drenov grič 97 4 JELOVŠEK Nada, Drenov grič 47 5. JELOVŠEK Simona, Lesno brdo 48 6 JEREB Tone, Lesno brdo 16 7 KRISTAN Tomaž, Drenov grič 153 8. METLJAK Kazimir, Drenov grič 81 9. NEVERŠNIK Jože, Drenov grič 140 10. OBLAK Franci, Drenov grič 8 11. OGOREVC Jože, ml. Drenov grič 74 12. PETRAČ Marjetica, Drenov grič 142 13 PIRšlČ Julij, Drenov grič 4 14. RODOŠEK Dušan, Drenov grič 20 15. RAKOŠE Žarko, Drenov grič 135 za zbor KS SO Vrhnika 1. GORENC Janez, Blatna Brezovica 70 2. GOSTIŠA Janez, BI. Brezovica 2 3. GOSTIŠA Jože, BI. Brezovica 37 4. PLEŠKO Jože, BI. Brezovica 73 5. ZORC Vinko, BI. Brezovica 49 za SIS — splošna delegacija 1. GOSTIŠA Ani, BI. Brezovica 2 2. GREGORKA Slavka, BI. Brezovica 72 3. ISTENIČ Marjan, BI. Brezovica 1 4. JERAJ Marjan, BI. Brezovica 57 5. JERAJ Jože, BI Brezovica n.h. 6. JERAJ Marta, BI. Brezovica n.h. KS Stara Vrhnika 4. NOVAK Martin, Mala Ligojna 13 5. NAGODE Franc, Velika Ligojna 2 6. OGRIN Pavel, Velika Ligojna n.h. 7 OSREDKAR Branko, Velika Ligojna 26 8. OSREDKAR Ivan, Velika Ligojna 31 9. OSREDKAR Nevenka, Velika Ligojna 6 10. PODLIPEC Julka, Mala Ligojna 4 11 PODLIPEC Franc, Mala Ligojna 4 12 SKVARČA Janez, Velika Ligojna 3 13 SMRTNIK Mojca, Velika Ligojna 20 14. TRČEK Nuša, Mala Ligojna 33 15. VERBIČ Elza, Velika Ligojna 41 KS Zaplana za zbor KS SO Vrhnika 1 GABROVŠEK Jožica, Zaplana 145 2. KRIŽAJ Franc, Zaplana 7 3 LAMPE Franc, Zaplana 30 4. LUKAN Franc, Zaplana 52 5 MALAVAšlČ Leon, Zaplana n.h. 6 MOŽINA Stanko, Zaplana 27 7 TREVEN Anton, Zaplana 17 za SIS — splošna delegacija 1 BRENČIČ Pavle, Zaplana 48 2. JEREB Vinko, Zaplana 51 3. LAMPE Aleksander, Zaplana 30 4. MALAVAŠIČ Peter, Zaplana 21 5. MARINČ Mojca, Zaplana 12 6. MESEC Martin, Zaplana 9 7 NAGODE Lovro, Zaplana 28 8. NOVAK Stanko, Zaplana 19 9. PPAFF Janez, Zaplana 166 10. ŠULEK Tončka, Zaplana n.h. 11. VUČKOMalči, Zaplana 166 12 TRČEK Valerija, Zaplana 50 za zbor KS SO Vrhnika 1. CASERMAN Franci, Stara Vrhnika 54 2. MAČEK Darja, St. Vrhnika 17 3. OGRIN Pavel, Stara Vrhnika 53 4. PETKOVŠEK Janez, Stara Vrhnika 52 5. POTREBUJEŠ Dragica, Stara Vrhnika 123 6 šRAJ Milan, Stara Vrhnika 59 7. VELKAVRH Stanka, Stara Vrhnika 104 za SIS —- splošna delegacija 1. BIRTIČ Marico, Stara Vrhika 78 2. BIZJAN Marko, Stara Vrhnika 30 3. CASERMAN Andreja, Stara Vrhnika 115 4. FURLAN Jana, Stara Vrhnika 61 5. GABROVŠEK Judita, Stara Vrhnika 66 6. GROM Marjan, Stara Vrhnika 132 7. MESEC Jakob, Stara Vrhnika 139 8. NAGODE Slavko, Stara Vrhnika 117 9. OSREDKAR Štefka, Stara Vrhnika 112 10. PETROVČIČ Franc, Stara Vrhnika 128 11. PITTERLE Marko, Stara Vrhnika 83 12. PLAHUTNIK Leon, Stara Vrhnika 144 ' 13 RODE Janez, Stara Vrhnika 93 14. SMOLNIKAR Janko, Stara Vrhnika 39 15. TOMŠIČ Valči, Stara Vrhnika 111 KS Podlipa — Smrečje za zbor KS SO Vrhnika 1. FORTUNA Janez, Podlipa 6 2. FORTUNA Marko, Smrečje 6 3. GABROVŠEK Marko, Podlipa 10 4. JURCA Franci, Podlipa 62 5. MALAVAŠIČ Franc, Smrečje 52 6. MALAVAŠIČ Roman, Podlipa 88 7. MALOVRH Franc, Smrečje 27 8. SLABE Anton, Smrečje 58 9. TOMINC Franc, Podlipa n.h. za SIS — splošna delegacija 1. BRENČIČ Alojzij, Podlipa 39 2. FILIPIČ Pavla, Smrečje 9 3. FORTUNA Julka, Smrečje 6 4. GUTNIK Alojzij, Podlipa 56 5. JEREB Štetan, Smrečje 5 6. JURCA Janez, Podlipa 44 7. KOSIČ Zdravko, Podlipa 57 8. MALAVAŠIČ Ivan, Podlipa 59 9. MALAVAŠIČ Janez, Smrečje 37 10. MERLAK Franc, Podlipa 43 11. MERLAK Marjan, Podlipa 61 12. TRČEK Anton, Smrečje 10 13. URH Jakob, Podlipa 45 '14. VEHAR Anton, Podlipa 42 15. ŽELEZNIK Heli, Podlipa 29 16. ŽAKELJ Janez, Smrečje 2 KS Ligojna za zbor KS SO Vrhnika 1. JAPELJ Marina, Mala Ligojna 31 2. KODERMAN Ambrož, Velika Ligojna n.h. 3. KAVČIČ Peter, Mala Ligojna 32 4. OGRIN Dušan, Velika Ligojna 21 5. PETROVČIČ Bojan, Velika Ligojna n.h. 6. SMRTNIK Marinka, Velika Ligojna 3 a 7. SMRTNIK Lucija, Velika Ligojna 20 za SIS — splošna delegacija 1. BIRTIČ Franc, Mala Ligojna 2 2. GRBEC Janez, Velika Ligojna 34 3. MELE Milka, Velika Ligojna 10 Kmetijska zadruga Vrhnika — za zbor KS SO Vrhnika KMETJE I. BRADEŠKO Pavel, Velika Ligojna 17 2 CASERMAN Franc, Stara Vrhnika 16 3. HROVATIN Maks, Bevke 38 4. KOVAČ Janez, Mala Ligojna 26 5 MIVŠEK Rajko, Zaplana 40 6. REMŽGAR Ivana, Sinja gorica 47 7. SEDEJ Jože, Drenov grič 72 8. ŠVIGELJ Janez, Zavrh 7 9. VEHAR Marija, Log 83 10. ŽITKO Ludvik, Podlipa 13 11. ŽNIDARŠIČ Anton, Verd 27 DELAVCI KZ 12. LUŠINA Anton, Dobovičnikova 46 13. MALAVAŠIČ Dunja, Opekarska 16 14. OREL Jelko, Partizanski tabor 10 15. SMRK Marija, Stara cesta 19 16. ŠIVIC Ivan, Pako 25 17. VEHAR Anton, Podlipa 53 za SIS — splošna delegacija KMETJE . 1. CANKAR Matija, Smrečje 3l' 2. FURLAN Marko, Verd 51 3. HLADNIK Franc, Blatna Brezovica 27 4. KAVČNIK Alojz, Dragomer, Stara cesta 23 5. KENK Pavel, Stara Vrhnika 67 6. LENARČIČ Angela, Sinja gorica 50 7. NOVAK Marija, Log 29 8 OGRIN Jože, Velika Ligojna 21 9. PIVK Lovrenc, Zaplana 33 10. ŽITKO Ivan, Drenov grič 27 DELAVCI KZ II. HREN Slavka, Verd 87 12. MALNERŠIČ Andreja, Stara Vrhnika 79 13. SLABE Stanislava, Smrečje 34 14. STARE Sonja, Verd 68 15. TURK Marija, Bevke 106 16. ZAMEJC Jožica, Verd 68 Obrtno združenje — za zbor KS SO Vrhnika 1. GRIMŠIČ Daniel, Borovnica 74 2. JANŠA Vinko, Robova 26 3. KAVČIČ Andreja, Stara Vrhnika 131 4. KRŽE Franc, Idrijska 2 5. PENKO Angelo, Usnjarska 2 6. PREBIL Bogo, Lošca 10 7. SAMOTORĆAN Nlko, Mala Ligojna 3 8. TURŠIČ Jože, Jagrova 2 9. ZALAR Stane, Voljčeva n.h. za SIS združena delegacija za ZZ, PIZ, SS, OV 1. BERNIK Dana, Borovnica 138 2. DROBNIČ Pavel, Borovnica n.h. 3. JAGER Mirko, Borovnica 143 4. KOS Terezija, Dragomer, Lepa pot 8 5. OSREDKAR Pavel, Delavsko naselje 11- . ,' ■ * 6. RUS Nikolaja, Tržaška 72 7. SLABE Janez, Stara Vrhnika 46 8. SUBOTIČ Velimir, Borovnica 302 9. TRČEK Pavel, Mala Ligojna 33 združena delegacija za TKS, KS, OIS 1. BRENČIČ Franc, Borovnica 219 2. DEBEVEC Bojan, Borovnica 7 3. GLUŠIČ Ivana, Voljčeva 2 4. HOČEVAR Alojz, Ob potoku 5 a 5. JERINA Anton, Sivkina 16 6.< KRŽIČ Ciril, Cesta gradenj 2 7. SMRTNIK Stane, Stara Vrhnika n.h. V Domu JLA na Vrhniki je od 17. do 25. februarja razstavljal svoje slike slikar-vojak Peter Raspaher, ki služi vojaški rok v naši kasarni. Pedagoško akademijo je končal v Petrinju, s slikarstvom pa se resno ukvarja od 1978. leta, predvsem s scenografijo, z ilustracijo in s karikaturo. Doslej je razstavljal skupinsko in samostojno že v Sisku, Zagrebu, Koprivnici, Krlževcih, Karlovcu, na Reki in v Petrinji. Srečanje kulturnih animatorjev Kulturni animatorji iz šestih delovnih organizacij (od 45) so se v januarju sestali že drugič, da bi oživili kulturno dejavnost v svojih delovnih sredinah. Udeleženka republiškega seminarja Zdenka Tomažin je poročala o vtisih in vsebini srečanja na Ravnah, ki je bil konec preteklega leta. Osrednja tema pogovora pa je bila anketa o interesih delavcev v DO na področju kulture, ki jo nameravajo izpeljati, in ugotovitve uporabiti prf nadaljnjih prizadevanjih, da bi kultura postala sestavni del življenja delovnih ljudi. Edini so si bili tudi v oceni, da OOS in vodstva DO ne kažejo dovolj volje, da bi kontinuirana kulturna dejavnost v delovnih sredinah zaživela. Res da so možnosti zelo različne in specifične, v posameznih DO pa bi z domiselnostjo marsikaj lahko spremenili in poizkusili z novimi oblikami proslav in obletnic. O rednem mesečnem kulturnem programu je poročala Mojca Der-mota, animatorka iz Doma počitka. V DO so se dogovorili, da enkrat mesečno povabijo eno izmed ljubiteljskih skupin, ki delujejo v okviru ZKO Vrhnika. Sredstva, ki jih porabijo za takšno srečanje so minimalna, potrebna je le dobra volja, nekaj organizacijskih sposobnosti in želja, da pripravijo zanimiv in prepričljiv dogodek. Program poteka od meseca oktobra v veliko zadovoljstvo zaposlenih in oskrbovancev. M. R. Sekcija za družbeno aktivnost žena pri Domu JLA ne ml je. Pred kratkim je ponovno organizirala tečaj makrami ki ga je v dveh skupinah obiskovalo 25 žensk in en moi Novinškove najnovejše slike V galeriji Doma je od 5. do 25. februarja razstavljal Vrhničan Lovro Novinšek. Na razstavi je avtor predstavil najnovejši ciklus slik, s katerim nadaljuje že začeto in predstavljeno slikarsko raziskovanje iz prejšnjih let. Čas, katerega lahko nameni slikarju, je omejen, tako da posamezna predstavitev pomeni dokumentacijo obdelave problematike tekočega leta ter obenem kontinuiteto in sintezo premišljevanj preteklih let. Sedanja predstavitev pokaže, da je za odslikave, kakršne so nastale v zadnjem letu, potrebno več časa in selekcioniranja problematike, v kateri se avtor čisti. Razstava odpira nova izhodišča za cele sklope miselnih procesov, katerih sled naj bi bila čimbolj enotna odslikava, oziroma je tudi možna mejna predstavitev, ker lahko avtor od teh slik dalje začne svojo inačico akcijskega slikanja in čiste abstrakcije. Za boljše razumevanje slikarjevih sedanjih del je nujno potrebno osvetliti izhodišča teh slik. Avtor se je od vsega začetka naslonil na krajino. To krajino svojstveno kadrira in išče prostorske odnose v njej, zlasti prostorske vrednosti barve. Gradnja slike je kombinacija občrtovanja in polnjenja ploskve z barvo vtonacijah tople in hladne slike. Problematika je izpeljava iz slikarske šole profesorja Didka. Ciklično delo slikarja prisili, da v novih ciklusih očiščeno nadaljuje posamezne probleme, katere je v prejšnjem ciklusu že odslikal. Avtor na novo ureja slike in pri tem gradi predvsem na likovnih elementih in njihovi estetični urejenosti. Uporablja največ tehniki gvaša in akrila. Delo se polarizira v dveh smereh v toplo žarjenje rumenih, rdečih in rjavih tonov oziroma v modrine, sivine in beline. Čutenje tako pomeni izbor in urejanje platna, na katerem poleg barvnih vrednosti raziskuje volumen prostora oziroma volumne barve. Slike iz letošnjega leta pa želijo ujeti dramatičnost horizonta —- stika zemlje in neba, v katerih so ujete krošnje. Prostor je samo še barvna vrednost, ki nastane v sečišču obeh f ploskev, preko katerega slikar s širokimi potezami zabeleži krošnje, v katerih je včasih samo sled svetlobe, njena možnost, oziroma vračanje. Na manjših platnih slikar zmore ski-cozno odslikanje, pri večjih pa potezo širokega čopiča zaustavlja, ureja v poznane oblike iz predhodnih videnj krajine. Razstavljene slike odpirajo dogajanje v prostoru — slike — platna. Utesnjenost urejenja po krajini je potrebno miselno premagati, da bi se avtor izognil dekora-tivnosti, odslikava bo tako lahko bolj miselna in čustvena, oziroma bo sled procesa slikanja. Čutenje barve zelo dobro predstavljajo na razsfavi tihožitja s svetovnimi volumni, tako daje hladna tonacija večine platen najbrž samo začasna. Dileme, s katerimi se avtor v tem času spopada, pa so dober izziv tudi gledalcem, ker iz opazovanja začno premišljevati. PAVEL MRAK Kulturni dan V sredo, 17. februarja, smo imeli na naši šoli kulturni dan. Ka vsako leto smo tudi letos počastili obletnico smrti našega velikega snika Franceta Prešerna. Zjutraj ob 9.30 smo se zbrali pred šolo. t prej smo si ogledali razstavo tovariša Petra Raspaherja, umetniki služi v vrhniškem garnizonu vojaški rok. Riše predvsem pokrajin slike, pa tudi tihožitja. Tov. Petrovčičeva nas je opozorila na zanj Z čilno menjavanje barv. Umetnik nam je še nekaj povedal o svojem kanju, potem pa smo odšli v Galerijo Doma. Tu je bila razstava tova Novinska. Tovarišica za likovni pouk nam je nekaj povedala o nje vem slikanju. Ob 11. uri smo imeli predstavo Obtoženi volk. Zaigrali so nart igralci KUD Zarja iz Trnovelj pri Celju. Ob predstavi smo se večkrat! smejali. Igralci so igrali zelo živo, zato je bila igra še bolj zanimiva, je tako prepričljivo tulil in s tem kazal svojo lakoto, da je še sodnica gubila potrpljenje. Kar naprej je vpraševal po malici. Ko pa so zašli' pričo zajca, so se mu oči kar zasvetile. Volk si je nazadnje potolažil koto z bratoma Grimm, katera je sodnica kar naprej zamenjavala, veda so vse gozdne priče držale skupaj v tem, daje volk strašno dol sploh nič požrešen itd. Igralce smo nagradili s ploskanjem. Tudi kostume so imeli zelo \t ne. Predvsem volk, saj je imal pravo volčjo kožo. Tudi medved jfl ves v črnem kožuhu; Zdel se mi je podoben kobacajoči žogi, ki si privalila na oder in hotela s seboj nazaj v gozd vzeti tudi volka. Kari prej se je pahljala z pahljačo iz kokošjih peres. Zajček je bil zelo nej ren, poskakoval je po odru, seveda čimbolj od volka in nekajkrat t celo pobrisal, če ga ne bi zaustavil stražar. Želeli bi si še več takih I jetnih igric. . ROMY MAU Taborniki odreda Ivan Cankar so v preteklem letu mnogo naredili Tam pred dvajsetimi leti je bil ustanovljen taborniški odred Ivana Cankarja. Pod dobrim vodstvom je lepo napredoval in dosegal lepe uspeh. Na žalost pa je po smrti tov. Camernika in ko sta se njegova žena in sin preselila v Ljubljano, dejavnost odreda precej zamrla. Kakšne štiri leta je bilo tako o tabornikih na Vrhniki bolj malo slišati. Toda stvari so se spet obrnile na bolje. V preteklem, 1981. letu, so se po počitnicah zbrali fantje, ki jim omenjeno taborniško spanje ni bilo všeč; domenili so se, da se skliče občni zbor, kar se je tudi zgodilo. Na občnem zboru so taborniki izvolili nov upravni in nadzorni odbor. Da so izvolili prave ljudi, se je kmalu pokazalo, saj so takoj krepko poprijeli za delo, da dohite zamujeno in zaorjejo taborništvu lepše in bolj ravne brazde. Svojo prvo skrb so namenili organiziranju tečaja za vodnike in mentorje, ki ga je vodil načelnik odreda In drugi strokovnjaki. Na osnovni šoli so bile organizirane taborniške sekcije. Šola, na čelu z ravnateljem tov. Turkom, je nasploh pokazala veliko razumevanja za taborniško dejavnost. Iz šole so tudi trije mentorji, med njimi psihologinja, ki so zelo delavni v odredu. Mladim tabornikom iz osnovne šole veliko pomagajo tudi starejši člani iz odreda. Vsak teden se sestanejo, da tako mladi in najmlajši spoznavajo taborniška pravila, pravice in dolžnosti. Hodijo tudi v naravo in tam vadijo razne taborniške veščine, kot na primer: postavljanje šotorov in podobno, kar vse lahko pride še kako prav, ne samo v taborniških dejavnostih, ampak tudi ob raznih elementarnih in drugih nesrečah. Hodijo po partizanskih poteh in obvezali so se, da bodo skrbeli za partizanske spomenike (v Ligojni in drugod.) Pre« novim letom so v osnovni šoli pripravili za otroke, ki so člani taborniškega odreda, čajanko s pestrim kulturnim pro- gramom, ki so se ga udeležili tudi predstavniki družbenopolitičnih in delovnih organizacij, med njimi tudi predsednik Občinskega odbora zveze borcev, tov. For-tuna, predstavniki JLA ter starši otrok. Vsi so bili s prireditvijo zelo zadovoljni. Vrhniški taborniki so se lani tudi udeležili kulturnega srečanja tabornikov Slovenije v Križah pri Tržiču. Tudi nastopili so in dosegli lep uspeh. Letos pa so se udeležili proslave v Dražgošah. Pod praporom Odreda I. Cankarja je bilo tam okoli štirideset članov odreda in to kljub hudemu mrazu. Domačini so jih prijazno in gostoljubno sprejeli, saj njihov odred nosi isto ime, kot ga je nosil legendarni bataljon, ki se je boril v njihovi vasi. Ogledali so si spomenik, Bič-kovo skalo in dnjge znamenitosti Dražgoš in okolice. Veliko pa so taborniki že in še bodo naredili v Starem mlinu. Stari mlin je last Turističnega društva Vrhnika. Le-to ga je dalo v upravljanje taborniški organizaciji že ob njeni ustanovitvi. Ko je organizacija slabše delala, je stavba prdpadala. Sedaj pa, ko je odred ponovno zaživel, so na občnem zboru in upravnem .odboru Turističnega društva sprejeli sklep, da stavbo spet zaupajo tabornikom. Le-ti so se izkazali vredni njihovega zaupanja. Zavihali so rokave in sedaj skupaj in složno obnavljajo stavbo. Dom v Starem mlinu naj bi bil namenjen vsem občanom in okoličanom kot turistični ter kot kulturno-izobraževalni in vzgojni center za mladino. Da za obnovo Starega mlina niso zainteresirani le taborniki in turistično društvo, temveč vsa Vrhnika z okolico, lahko vidimo iz tega, da so se odzvala številna vrhniška podjetja in organizacije ter posamezniki, in podprli njihov trud in delo. Tako jim je Avtomontaža dala finančno pomoč v višini 15.000,00 din, ki so jih upo- Pohod po partizanskih poteh rabili za nakup kamere in kinoprojektorja Super 8, s katerim bodo lahko predvajali tudi lastne posnetke s svojih pohodov in drugih dejavnosti, tako najmlajšim kakor seveda tudi ostalim. IUV, TOZD Usnjarna, Vrhnika, jim je odstopila 3 kubične metre lesa, strešno opeko in drugi material za prekritje strehe v Starem mlinu, montirali so jim zapornice na bazenu, opravili več prevozov iz kamnoloma Verd ter odobrili avtobusni prevoz na kulturno srečanje tabornikov v Križe pri Tržiču. LIKO Parketarna Verd je prispevala 60 kvadratnih metrov lesa za strope in za druge potrebe, poleg tega pa so tam dobili tudi 20 stolov. Opeko, ki so jo rabili pri obnovitvenih delih v Starem mlinu, je dala Opekarna Vrhnika. Pomagali sta jim tudi Stanovanjska skupnost in pa Občinska skupščina Vrhnika. Kamnolom Verd pa je daroval pesek, katerega je v Stari mlin brezplačno zapeljal avtoprevoznik Franc Japelj. Seveda so si taborniki želeli dobiti primerne prostore za shrambo opreme in svojo pisarno tudi v ožjem središči ke, tako da je pri roki ob vsaki pril riovanjska skupnost Vrhnika jim seveda v soglasju s hišnim svete dišče S, 1, dodelila kletne prostore njeni stavbi. V njih imajo pisarno, s taborniške opreme, v teh prostori tudi seminarje za otroke in odrt opremo omenjenih prostorov jim dala: 3 mize, 2 omari, 14 stolov, tapisom, pisalni stroj, omaro za p diplome in dve Titovi sliki. Poleg jim zasteklili in zamrežili okna, pre plačali najemnino za prostore, ele kurjavo za naslednje leto, to je 1 Krajevna skupnost pa je pomagal« viti malico za 80 tabornikov in 30 P kov JLA, ki so se udeležili udar1 dela v Starem mlinu. Gozdno gospodarstvo Vrhnika bornikom podarilo barako za Ljubi vrhom, ki so jo, skupaj s teli obrambo, prenovili, da bo, taksE sedaj, lahko služila obojim, na ra> . pa bo tudi ostalim občanom. C baraka in pa dom v Starem mlinu t tabornikom prišla prav tudi ob raZ čanjih z drugimi taborniki Sioven Taborniki, na Čelu s starešino tov. Pejičem in načelnikom Čačlri upajo, da bodo letos dosegli 9 uspehe, kakor so jih lani. Tekmov« dili se bodo, da ne bi bili le dobe* ampak da bodo med najboljšimi bliki in državi. Tako bodo najlep* zali, da so vredni imena, ki ga nof odred. Za dosego zastavljenih ciljev prav gotovo še potrebovali vse*1 podporo in pomoč pristojnih orfl*' ganizacij, ustanov in vseh občaf kršne so že bili deležni v preteki1 IVAN MALn Program filmskih novosti Od 3. dO 7. 3. 82. Od 17. dO 21. 3. 82. — OTROK NOČI — ČAROVNIJA SMRTI — DINAMO JOHANSON — SILVIJA V KRALJESTVU — KING-KONG JE POBEG- STRASTI NIL — LOVCI NA SUŽNJE — ZORA V DEŽELI ZULU — — SAD NEDOLŽNOSTI — filmsKo gledališče filmsko gledališče — PASTI RCI — nedeljska — NEVIDNI BATALJON — matineja matineja Od 24. dO 28. 3. 82. — TAXI — LJUBEZENSKE IN od 10. do 14. 3. 82. 1 DRUGE ZGODBE — SMEŠNA LJUBEZEN — CHARLYJEVO MAŠČE- — POTUJOČI BORDEL VANJE — IMPERIJ VRAČA UDA- — VRNITEV V ŽIVLJENJE — REC — filmsko gledališče filmsko gledališče — VINETOU V DOLINI, — PETER IN NJEGOV ZMAJ SMRTI — matineja — matineja Udarniško delo v Starem mlinu NOVOSTI V CANKARJEVI KNJIŽNICI STROKOVNA LITERATURA: Avsenak B.: Nove sanjske bukvice Bezdanov S.: Vzgoja in izobraževanje v dokumentih KPJ in ZKJ Brajša P.: Človek, spolnost, zakon Dachau Dobcršek T.: Vinogradništvo Ellington E. K.: Duke Ellington Endore G.: Alexandre DUmas Forstnerič T.: Tine Lah Jacoby R. Družbena amnezija Kini A.: Izbrane teme iz marksistične Filozofije KrughUey P.: Prva žrtev Kraker-Starman A.: Higienski minimum Kraft I.: Spori in spopadi Logar C.i Eksistencialna filozofija Menaše L.: Umetnostni zakladi Slovenije Mikuž S.: Lojze Perko Načrt pravil za novi slovenski pra-, |*opis. , . hej ji ivi, : Pahor M.: Drugitržaški proces Politična izhodišča za kaci jo ZKJ v razvoju soc. samoupr. na Kosovu Rickards M.: Mauthauseris'ke skice Stahej J.: Slovensko-latinsko-nem-ški slovar Stajner R.: Tibet Vogrinec l jana Križaja Warnei O. Kriza. II. Smučarska šola ' Lord Nelson LEPOSLOVJE: Za odrasle: Hudales J.: General Kovačič L.: Pet fragmentov Maček I, M.: Spomini Prajs F.: Kanček sreče Mladinsko: Hohler F.: Čipo Hrvaške narodne pripovedke Judson W.: Mrzla reka Magajna B.: Brkonja Čeljustni' Makedonske narodne pripov" Partljič T.: Hotel sem prijeti s*' Slana M.: Kurirčkov kruhek Slovenske narodne pripovedke Srbske narodne pripovedke Prevodi: Rasputin V.: Živi in pomni Remarque E. M.: Ljubi svoj bližnjega Selby H.: Zadnji odcep za Bro"' Zola E.: Therese Raquin V srbohrvaškem jeziku: Kapor M.: Una ŠAHOVSKE VESTI PRVENSTVO NOTRANJSKE V VSL Spet naši najboljši V soboto, dne 20. 2. 1982 je smučarska sekcija ŠD Partizan Ninika Organizirala prvenstvo Notranjske na Soriški planini. Tekmovanje se je točkovalo za tako imenovane jugo točke. Na lrah progah je nastopilo več kot 300 tekmovalcev v vseh starostah kategorijah. Vrhniko so zastopali tekmovalci Iz vseh treh sol-•kih okolišev, Borovnice, Log-Dragomer In Vrhnika. Za Vrhniko nastopil 101 tekmovalec. Klubi, ki so sodelovali na prvenstvu Notranjske: SK Postojna, SK Logatec, SK Pivka, SK Ilirska Bistrica, SK Koper, SK Eta Cerkno, SK fredmeja, SK Vipava, SK Vrhnika. Letošnja zima nam je toliko zagodla, da nismo uspeli organizirati |( tekmovanja na Ulovki, pa tudi sam smučarski trening nam onemogoča j Pomanjkanje snega. Kljub vsem neugodnostim pa so naši tekmovalci dosegli zavidljive uspehe: CICIBANKE: 3. Nataša Rijavec, 11. Darja Zupan, CICIBANI: 1. Janez Barbo, 2. Klemen Stojanovič, 10. Matjaž Sluga, 12. Simon Ja-K MLAJŠE PIONIRKE: 3. Mojca Soklič, 4. Darja Možina, 5. Barbara Varšek, 9. Špela Kukec, MLAJŠI PIONIRJI: 2. Jernej Krašovec, 3. Jomaž Mikulan, 7. Mirko Gabrovšek, STAREJŠE PIONIRKE: 1. Barbara Verbič, 2. Barbara Barbo, 3. Regina Suhadolc, 6. Deša Stojano-K7. Anita Ogrin, STAREJŠI PIONIRJI: 1. Matjaž Baje, 4. Jure Rot, 5. Uroš Lenaršič, 8. Jože Molek, 9. Zoran Lončar, 11. Tomaž Gorišek, MLAJŠE MLADINKE: 2. Darja Garafolj, 8. Janja Varšek, 9. Barbara grom, MLAJŠI MLADINCI: 1. Boris Brenčič, 4. Milan Ogrin, 5. Marko Svete, 7. Slavko Gabrovšek, 8. Grega Kukec, STAREJŠE MLADINCE: 5. Polona Telban, 6. Maja Baje, 7. Nuška Popit,-STAREJŠI MLA-' °INCI: 2. Peter Petrovčič, 4. Tomo Štuflek, 6. Peter Novak. JANEZ BARBO Tudi cicibani odlični V nedeljo, 21.2.1982 je bilo tekmovanje SR Slovenije za cicibane v *SL na Soriški planini. Tekmovanja so se udeležili cicibani: Janez °arbo, Matjaž Sluga, Klemen Stojanovič in Nataša Rijavec. Pravico do "astopa so imeli samo najmlajši posamezniki iz več kot 30 klubov Složnije in Hrvaške. Najboljši tekmovalec Matija Adamič je imel čas 56,80, naši pa so se uvrstili takole: 11. Janez Barbo 59,07, Klemen 1 Stojanovič 1.02,86, Matjaž Sluga 1.04,34, Nataša Rijavec 1.09,52. To .||ie do sedaj največji uspeh naših smučarjev na prvenstvu Slovenije. J. B. Trnavčevič novi predsednik NK Usnjar 22. februarja je bila redna letna skupščina NK Usnjar. Skupščino je vodil predsednik Janez Obreza. Poročilo o delu kluba je podal predsednik izvršnega odbora Radomir Kostic. Po krajši razpravi je skupščina sprejela poročilo izvršnega odbora in naslednje zaključke: Delo v klubu je bilo dobro, vendar se z doseženim ne smemo zadovoljiti. Vse ugotovljene pomanjkljivosti se morajo čim prej odpraviti z večjo angažiranostjo organov in posameznikov Izvršni odbor je uspešno vodil klub. Deloval je enotno, pravočasno, za kar se mu izreka posebno priznanje. Pohvali se tudi V. selekcija za prizadevno delo in dosežene rezultate. Ker dotacije od ZTKO Vrhnika ne zadoščajo za normalno delovanje kluba, se moramo čim tesneje povezati z delovnimi organizacijami in tako pridobiti manjkajoča sredstva. Letna klubska članarina ostane 50 din. Uvede se posebno klubsko priznanje za zaslužne športne delavce. Sprejete so bile smernice za delo kluba v naslednjem obdobju. Za predsednika kluba je bil izvoljen dolgoletni športni delavec Peter Trnavčevič. RATOMIR VIDENOVlC Na letni skupščini NK Usnjar so izrekli priznanje izvršnemu odboru za uspešno vodenje kluba. Občinsko državno prvenstvo v atletiki ,i^ortec lanskega in v začetku letošnjega leta so bili atleti zelo D ""ni. Organizirali so kar tri atletska prvenstva. Prvo je bilo v I a9orneru, drugo pa 25.12.1981 na Vrhniki. Na obeh so sode-j 'a'i učenci od 5. do 8. razreda. Doseženih je bilo veliko lepih citatov. Ze pred tem so pomagale pri poteku množičnih tekov, zlasti teka republike. Tudi tekmovalni del prvenstva je bil izreden. Naši malčki so pokazali, da bodo šli po sledeh starejših tovarišev. Pokazali so veliko tekmovalno zavzetost, saj so vsi vztrajali do konca. Najboljši v vsaki disciplini so prejeli zaslužene diplome. 'lavna junaka vrhniškega prven-jjj sta bila prav gotovo skakalca v n° Anka Mikulan in Milan Bizjak. l ? sta preskočila izredno višino j' cni. Toda ta dosežek ni prišel i 'n°č, to je plod trdega dela, odre-J H in samodiscipline. O svojih na-P11!1 in načrtih za naprej sta nam Š več povedala sama: .llerika pravi: »Zelo sem se razve- , a tega rezultata, vendar nisem Presenečena. Pričakovala sem, P°nn v kratkem popravila svoj °"i rekord, ki je dotlej znašal 156 Moj načrt je letos preskočiti 170 planovi načrti so malcedrugačni: ?6rn pričakoval takega uspeha. ~^ial sem na višino okrog 152 ' sem dan pred tekmovanjem skočil 150 cm. Naprej ne mislim ,)lrati, ker se bom bolj posvetil ko-m vendar upam, da ta uspeh ni bil pen.« l konkurenci sedmošolcev sta se ,r° odrezala tudi Zoran Lončar in °o Grujič, ki sta s 145 . premaga-' črn pokazala nadarjenost v tej ." obravnaval Izvršilni odbor skupščine Samoupravne stanovanjske skupnosti Vrhnika. Pri izbiri kandidatov bo0c imeli prednost delavci vrhniških OZD, oziroma občini Vrhnike. Vse ostale informacije dobite v tajništvu Samoupravne stanovanjsk* skupnosti Vrhnika, tel. 75 1-257. PREDSEDNIK |0 Vrhnika, februar 1982. SKUPŠČINE SSS Marcel TURK, 1 Ui iz. k< čl ži iz 0 Fll k< ij k< 0! 01 ia Komisija za delovna razmerja Kmetijske zadruge Vrhnika Objavlja prosta tlela in naloge 1. pomožnega mlekarskega delavca (2 delavca), 2. mesarji!-prodajalcu, 3. prodajalca tehnične stroke POGOJ: pod 1) delavec z veseljem za priučitev za opravljanje teh del in naloč pod 2) KV mesar ali delavec z veseljem za opravljanje teh delovni* nalog,, pod 3) prodajalec. Osebni dohodek za delavce pod I. — 3. je cca 10.000 din. Pisne vloge o dokazilih o izpolnjevanju pogojev naj interesenti pošljej" v 15 dneh po objavi na naslov: Kmetijska zadruga Vrhnika, Cankarje' trg 5, 61360 Vrhnika. Komisija za delovna razmerja DO Mineral, Ljubljana, Industrijska 5 Objavlja prosta dela in naloge: — OBDELOVALEC BLOKOV — VRTALEC POGOJI: — kamnosek ali priučen delavec v kamnolomu — starost nad 18 let — delo na višini — poizkusno delo 2 meseca — PRIDOBIVANJE LOMLJENCA POGOJI: — kamnosek ali priučen delavec v kamnolomu — starost nad 18 let — delo na višini — poizkusno delo 2 meseca Obe prosti deli in naloge so v kamnolomu Drenov grič-Lesno bf°* «eia •i-H Prijave sprejema kadrovska služba DO Mineral Ljubljana, Indust™ tij6tr) ska 5, 15 dni po objavi oglasa. . fyb0 In * bi _>>rr k>b, m m !VQZ N *rst Ki Porr N No j v ZAHVALA ob prerani in boleči izgubi dobrega moža in ata Franca Pelka se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem, vsem darovalcem vencev in cvetja, vsem, ki so ga v tak0 velikem številu pospremili na zadnji poti, za tolažilne besede in pevskemu zboru. Posebno pa se zahvaljujemo dr. Petrovčiču za nesebično pomoćv težkih trenutkih. VSI NJEGOVI v0di *rn< feia »čai m, ha. w rMo , Ui