Pa
22 a
*333)3 )) >333 ) )3 5 3333 J330J3J3i33
^hciAoanctbi im iiif tr»f ifi iV i<ir i/ innc < uu ■tiukirJiriritiniYCiCtiSi r iaiji u<r>rir>DriAririririf>{^jjb^W|
Letno poročilo ,J
čveterorazredne deške ljudske in obrtno-nadaljevalne šole
Škofji Loki
koncem šolskega leta
Založila ljudska šola v Škofji Loki.
TISKARNA R. MILIC-EVA. — LJUBLJANA.
r>SŠiic255*gBgggggt 1» »J»>«T»rmiKBjrnUjiII njiu »n)r^iin|rrip't|»[.)t)»J»Trrn«n» “ »‘Jrjil''<T>'
:o:
,Q
,Q
U
e
o
spi
:o
Oj
M
,0:
u.
S
u
S
1
,Q,
D f
afir
1.	Zbirka učil deške ljudske šole v Škofji Loki.
Za verouk. Gustav Dore: Stenske table svetega pisma stare m nove zaveze.
Za nazorni nauk. Iv Tomšič: Prirodoslovje v podobah (2 komada). — J. Stangenberger: Prirodopis za ljudsko šolo (230 slik).
— Iv. Tomšič: Podobe za nazorni nauk (2 knjigi). — Domače in pluje živali (stenske table).
Za branje. Razinger-Žumrove stenske table. — Omarica obsegajoča male črke slovenske abecede.
Za števiijenje in oblikoslovje: Ruski računski stroj (2 komada). — Dolgostne in votle mere — Lesena kocka v velikosti 1 (Inv1, katera se da razdeliti v cm3. — Guenet.: Metrična mera in vaga (stenska tabla). — Kocke, prizme, tetraeder, stožec in piramida.
Za prirodoznanstvo. a) Živalstvo: Jež. — Dihur. — Navadna veverica. — Poljski zajec. — Okostnica glave poljskega zajca. — Kragulj (Astur palumbarius 2 komada). — Skobec (Astur nisus). — Golobar (Taubenstösser). — Velika uharica (Strix bubo).
-	Pegasta sova (3 komade). — Kukavica. — Zelena vrana. — Veliki srakoper. — Dlesk. Rdeča jerebica (Tetrao bonasia). -— Okostnica glave pava. — Mali rangrček (Zwergreiher). — Rudeča čaplja (Purpurreiher). — Slepec. — Belouška. — Smokulja (Goluber austriacus).
Modras (Vipera amodytes). — Močerad. — Zbirka hroščev. Yr tej zbirki je nad 100 različnih vrst hroščev. — Zbirka metuljev; med temi je svilni prelec in mnogo zapredkov (kokonov) tega metulja. — Zbirka raznih drugih žuželk. — Evropski ščipavec ali škorpijon (2 komada). — Škampo (morski rak) in več vrst morskih rakov.
— Navadna rakovica (Portunus maenas). — Široka rakovica (Cancer pagurus), 4 komadi. — Morski pajek (Maja squinado). Polži: Globelnik (Solarium perspectivum). — Navadno vretence (Turritella terebra), več vrst. — Pisana porculanka (Cypraea Tigris). — Mra-morasti zvrk (Gonus marmöreus). — Rdeče-ustni perutar (Strombus gigas). — Krempeljci (Teufelskralle). — Školjke (Conchifera) več vrst kakor: Pokrovača ali romarska školjka (Pecten jacobaeus). — Klapavica (Mytilus edülis). — Luskava morska gnjat (Pinna squa-mosa) 2 komada. — Morski ježek (Echinus esculentus) ‘2 komada.
— Pomerančasta morska zvezda (Asterias aurantiaca). — Rdečkasta morska zvezda (Asterias rubens). — Morski konjiček (2 komada). — Gljivača (Pilzkoralle, Fungia agariciformis). — Bela plemenita korala. — tirna korala. — Brsteča luknjičarka (Madrepora prolifora). b) Rastlinstvo: Zbirka rastlin (herbarij) ki obsega nad 150 raznovrstnih rastlin. — 24 različnih poljskih semen v steklenicah. — Paprika. — Laški lešniki. — Mandeljni. — c) Rudni n s tv o: Kva-
rec. — Kresilni kamen. — Kapnik. — Kristaliziran mavec. — Železna ruda. — Jeklena ruda. — Svinčena ruda. — Antimonov si-jajnik — Ginobrova ruda. — Koralna ruda. — Premog. — Kon-glomeratasti peščenec. — Toplomer ali termometer. — Železna krog-Ijica in obroček za poskus o razteganju teles po toploti. — Steklenica in cevi za prekapanje (destilovanje). — Sesalka (Säugpumpe).
— Tlakomer ali barometer. — Magnet v obliki podkove. — Magnetna palica z železnimi opilki, da se poizve kje sta magnetova pola. — Kompas ali busola. — Mikroskop. — Kalejdoskop. — Steklena prizma.
— Kavčuk cevi in retorte. — Vrtnarsko orodje.
Za zemljepis. Zemljevidi in sicer: Zemljevid kranjske dežele, avstrijsko-ogrske monarhije, Evrope in Palestine. — Globus. -- Te-lurij. — Planiglobije.
Za risanje. Grandauerjeve in Eichlerjeve predloge.
Za petje: Nedvčd: Slavček 1—III. zvezek. — Harmonij.
Varuh učil: učitelj Fr. Kramer.
II.	Iz šolske kronike.
Šolsko leto 1891/92. se je pričelo dne 18. septembra se sv. mašo in dne 19. septembra 1891 z rednim poukom.
Čast gosp. Ferd. Erker, mestni kapelan je bil z dekretom dne 11. junija 1891 št. 1213 imenovan katehetom na deški ljudski šoli ter prevzel pouk v krščanskem nauku v prvih treh razredih;
— v četrtem razredu in v ponavljalni šoli je poučeval verouk č. g. Simon Zupan, katehet dekliške šole. Vsled dekreta vis. č. knezo-škof. ordinarijata z dne 5. marca t. I. je imel verouk tudi v 4. razredu č. g. Ferd. Erker.
Dne 24. oktobra m. 1. podeli c. kr. okrajni šolski svet, z dekretom dne 19. oktobra 1891 štev. 1072 učitelju Bog. Krenner-ju drugo službeno doklado.
Dne 8. februvarija t. 1. je učiteljstvo skazalo blagočestno sočutje, da sta šla učitelja Bog. Kren n er in Frid. Kramer, kot. zastopnika tukajšnega učiteljstva k sprevodu umrlega tovariša, učitelja g. Ant. Rozmana v Žabnico. — Ravno tako se je učiteljstvo udeležilo dne 29. junija t. I. sprevoda bivše samostanske predstojnice č. m. Benedikte de Renaldy. — Umrla predstojnica je bila nenavadno zaslužna in izredno dobrodelna oseba. Bila je 62 let v samostanu vestna in jako spretna učiteljica-vzgojiteljica ter zaporedoma 29 let predstojnica. Njeno uzorno delovanje priznalo se je tudi na najvišjem mestu. Njih c. kr. Veličanstvo jo je uže 1887. 1. odlikovalo s podeljenjem zlatega križca s krono za zasluge. Pogreb je bil toli veličasten, da Loka lepšega še ni imela. Vladni svetnik preblag, g. J. Merk je zastopal gospoda deželnega predsednika: dalje so se pogreba, katerega je vodil mil. stolni prošt dr. L. Klofutal' sprem-
Ijan od mnogo duhovnikvv, udeležili še: c. kr. okrajni glavar blag. gosp. dr. Gs tet ten !i o fer, c. kr. okraj. šol. nadzornik g. Žumer, tukajšni gg. uradniki, mestni zastop, učenci deške ljudske šolo se zastavo in ogromna množica ljudi iz okolice, iz Ljubljane, Kranja in iz drugih krajev. Učenke dekliške šole in gojenke, večinoma belo oblečene, so nosile vence, kateri so došli ranjki iz raznih krajev v znak spoštovanja in hvaležnosti. Naj v miru počiva!
Z dekretom c. kr. okraj. šol. sveta dne 4. februvarija I. 1. št. 97 je bil učitelju Iv. Getelj-u zaradi bolezni dovoljen dopust do konca tekočega šolskega leta in se je vpeljal v 1. in 2. razredu za ta čas poludnevni pouk.
Da se dobe za preveliko množico šolskih otrok primerne učilne sobe, je sklenil kraj. šol. svet, da se šolsko poslopje vzdigne za eno nadstropje. Dne 23. junija t. I. je c. kr. inženir gsp. Fran. Žužek šolsko poslopje pregledal in se je pri tej priliki izrazil da se sme eno nadstropje dozidati ter ob enem obljubil, da v teku prihodnje zime izgotovi potrebne načrte, da bode mogoče kraj. šol. svetu prihodnje poletje izvesti svoj sklep in tako povoljno rešiti dolgo trajajoče, pereče vprašanje v prospeh šolskega napredka.
Šolska ndadina je imela sledeče bogoslužne vaje: Ker jo bila dne 4. oktobra nedelja, je praznik godu Njih. Veličanstva presvet.1. cesarja Frančiška Jožeta šola obhajala vže dne 3. oktobra, in dne 19. novembra 1891. I. god Nj. Velič. presvetle cesarice Elizabete se slovesno sv. mašo. — Razun zimskega časa je bila šolska mladina o ugodnem vremenu vsak torek in petek ob */28. uri pri sv. maši. Cerkveno petje jo oskrbovala šolska mladina sama, spremljal pa jo v cerkvi petje na orglah šolski vodja. — Dne 16. junija se je šola udeležila procesijo sv. Rešnjega Telesa, ter je med obhodom šolska mladina prepevala pobožne pesmi. — Praznik sv. Alojzija se je tudi letos dostojno praznoval. — V toku šolskega leta so učenci prejeli štirikrat zakrament sv. pokore in dne 7. julija t. 1. pristopilo je 53 učencev v prvič k mizi Gospodovej.
Domačih konferencij je imelo učiteljstvo v teku leta dvanajst, pri katerih se je obravnavalo o došlili razpisih in ukazih, o hišnem rodu, o šolski disciplini, o vedenji šolske mladine zunaj šole, o jed-notnem postopanji pri pouku in napredku ter o drugih šolskih stvareh v obče.
Šolo je nadzoroval dne 24. in 27. maja t. I. c. kr. okraj. šol. nadzornik, g. nadučitelj Andrej Žumer. Po končanem nadzorovanji je sklical učiteljstvo k posebni konlerenciji, pri kateri jo vsestransko razpravljal stanje pouka in vzgojo ter podajal primerna navodila. Dne 10. junija 1. I. obiskal je šolo gosp. Alojzij Kren nor, krajni šolski nadzornik; dne 14. junija t. I. pa je nadzoroval č. g. dekan M. Kožuh pouk v verouku.
Zdravstveno stanje šolske mladine je bilo to leto jako ugodno, ker se zaradi epedemičnih boleznij pouk ni prikrajšal niti za jeden dan. Dne 15. junija t.. 1. je g. dr. A. Arko slavil učencem v šoli koze. Nadučitelju Fr. P <i p a in učitelju B. Krennerju je izrekla vis. c. kr. dež. vlada za vspešno sodelovanje pri cepljenji koz v minulem šolskem letu pohvalno priznanje.
Kakor druga leta so tudi lotos čč. gg. oo. kapucini, čč. gg. nune Uršulinarice in mnogo drugih milosrčnih hiš delili hrano več revnim učencem. Vsem tem milim dobrotnikom šolsko mladine izreče ob tej priliki šolsko vodstvo v imenu obdarovancev: „Bog stoterno povrni!“
, Šolsko lelo se je sklenilo dne 23. julija se zahvalno sv. mašo, po katere j so se v šoli razdelila šolska naznanila in letna poročila.
III.	Učiteljstvo.
Franc Papa, def. nadučitelj in	vodja šoli,	ji' učil vse	predmete
v	4.	razredu, skupaj 24 ur na teden.
Ferdinand Erker, mestni kaplan, katehet, je učil verouk v vsili razredih, skupaj 8 ur na teden.
Simon Zupan, nunski katehet, je učil verouk od začetka šolskega leta do dne 5. marca 1892 v 4. razredu in ponavljavni šoli, skupaj 3 ure na teden.
Ivan Cetelj, def. učitelj, je učil vse predmete v I. razredu, skupaj 17 ur na teden. Od dne 4. februarja I. 1. do konec šolskega leta je zaradi bolezni na dopustu.
Bogomir Kremier, def. učitelj, je učil vse predmete v 3. razredu, na teden po 25 ur.
Friderik Kramer, del', učitelj,	je učil vse predmete	v	2. razredu, na teden po 20 ur. Od dne 4.	februarja	podučeval	je	zjulraj
v 2. razredu, popoldne v 1. razredu, skupaj 21 ur na teden.
>
0)
ü
c
4)
>0
3
* S O «
0 2
«
aü
Ui
•M ^
Ö s
>0 8
c
•M O
cö
10
o|isu|^> or l|lf os ojos
0fllp0.IS A (I()|S9J(1 \\/
oAouujsn }(osou%
i[i!Aj?n os aAomrjsQ
ü(l!|SO o( l|lf t|lUBA()}|yiST}j}|0^
K/5
">
— I;
’Z? ^
C S- 1 ♦>: -*<
*^=: cs
& u Ir
luqosodsou
luqosods
tß ;r I
o £
O cS
Ul >
o_ _2 i|
0.52 >rS) -O j'
Ä.
<”l!l
•po z luqosods edo( .»ii
udoj fUTJUl
iido[
udoi
vuiou{oaod
OlLüflllUZ OUpÖJ fUBOI
oupej
OUpO.1 Aiud
s
ui?qo qp|s -jos qifnjd ZI
ui?qo
1|IIU![0SA ZI
O[1T)S0 of l|lf ii|oj i!>io^s[os iüootio\|
ojidoiszi of ijif !I10]0| UII3|S’|OS pi)JY
ojidojSA of qif iiio)o| nn^sjns poj^
0||d0|SA ot IJlf L»10| t>ifo5|sjo§ iqionvz \
r*
1		1	»1
I	1 1	. -Ol	1
1	1	lO	1
1	1 1			1	
-	' Ol	CC	
Ol Ol	Ci Ol	Ol	Ol
io CO	o	35	»Q Ol
2	0 01	-	Ol
	Ol	O	
1	1 . 1		1
1		»o	1
9 L	Ol 00	28 iO	48
Ol	e*	05	
	io	t>*	
1^	cc	o	o
64	CD	CO o	
OS	CC	CO	Ol
o C—	l>* l>*	cc ■	ot
77	05	68	Ol lO
Ol		»o	1
io	—	1	Ol
■**	1	i 94	CT>	50
—	—	-■	
i« Ol
iß
cc
Ol
»o
CO
Ol
Ol
Ol
Ol
Ol
5
O!
Ol
»o
cc
Ol
ö
^o
OG
Ol
CO
JX
v. Ucenci alfabeticno urejeni.
(Imena odličnih učencev so tiskani z debelejimi črkami, * pred imenom znači, du dotični učenec zaradi zanikarnega obiskovanja šole ali [>a zaradi bolezni ni bil
4. n
Avbelj Janez iz Trate.
Ažbc Janc/ iz Stare Loke.
Bergant Janez iz Škofje Loke.
Ilirolla Gvido iz Trsta.
Bogataj Franc iz Gorenje Vasi poleg Poljan.
Brandt Leo iz Škofje Loke.
Caleari Franc iz Škofje Loke.
Debeljak l’avel iz Visokega poleg Poljan.
L)olinar Jakob iz Škofje Loke.
Drmota Franc iz Trate poleg Poljan. Drrnota Lovrenc iz Stare Loke.
Eržen Valentin iz Zgor. Bitnja. Franko Anton iz Gabrova.
Gaber Janez iz Škofje Loke.
Goličič Franc iz Suhe.
Grošelj Mihael iz Železnikov.
Hafner Anton iz Škofje Loke.
Hafner Janez iz Godešič.
Hafner Valentin iz Star. Dvora.
Homan Janez iz Zminca.
Hostnik Janez iz Puštala.
Jankovič Franc iz Hotavelj.
Javil Jožef iz Breznice.
Jelenec Jakob iz Dražgoš.
Jugovec Peter iz Godešič.
3.
Ape Adolf' iz Kranjske Gore.
Avbelj Martin iz Trate.
Bajec Anton iz Tihaboj.
*Berčič Andrej iz Ljubljane.
Berčič Janez iz Ljubljane.
Bernik Janez iz Zminca.
Bernik Janez od Sv. Andreja.
Beyer Friderik iz Škofje Loke.
Bogataj Andrej iz Stare Loke.
*Bogataj Franc iz Stare Loke.
Bogataj Urban iz Javorjev.
Božnar Jožef od Sv. Ožbalta.
Brandt Beno iz Škofje Loke.
Caleari Pavel iz Škofje Loke. čadež Anton od Sv. Petra.
Čadež Franc iz Kranja.
Čadež Ivan iz Poljan.
Debeljak Jakob iz Škofje Loke. Deisinger Herman iz Školje Loke. Deisinger Viktor iz Škofje Loke. Dolenec Janez iz Praprotna.
«red.
Karlin Janez iz Škofje Loke.
Kašman Anton izr Škofje Loke.
Kavčič Anton iz Škofje Loke.
*Kos Janez iz Škofje I joke.
Krek Gašper iz Star. Dvora.
*Kuralt Janez iz Virmaš.
Langcrholz Franc iz Vinklja. Langerliolz Janez iz Virmaš. ‘Lapajne Leopold iz Škofje Loke.
Mesec Valentin iz Hovt.
Nunar Jožef iz Škofje Loke.
Ozebek Pavel iz Poljan.
Oblak Janez iz Puštala.
Piipa Gustav iz Kočevja.
Payer Janez iz Škofje Loke.
Payer Jožef iz Škofje Loke.
Perko Jane/ iz Sred Vasi poleg Poljan. *Bihtaršič Jožef iz Veštra.
Rink Urban iz Hotavelj.
Rupar Albert iz Dolj. Šiške.
Rupar Anton iz Škofje Loke.
Sušnik Anton iz Škofjo Loke.
Tavčar Anton iz Škofje Loke.
Tušar Vencelj iz Cirkna.
Vilfan Franc iz Star. Dvora.
Ziherl Anton iz Godešič.
Ziherl Franc iz Škofje Loke.
razred.
Dolinar Franc od Sv. Duha.
Dolinar Prane iz Škofje Loke.
Dolinar Franc iz Puštala.
Dolinar Janez od Sv. Duha.
*Gaber Anton iz Papirnice.
Gortnar Janez iz Podlonka.
Hafner Anton iz Grenc.
*Hafner Janez iz Škofje Loke.
*Hafner Jurij iz Veštra.
*llafner Karol iz Ljubljane.
* Hartman Miha od Sv. Duha.
Hartman Valentin iz Suhe.
Homec Franc iz Trate.
Jamar Anton iz Škofje Loke.
Jamnik Franc iz Škofje Loke.
Jamnik Janez iz Škofje Loke.
Jamnik Martin iz Virloga.
*Jazbec Janez iz Škofje Loke.
Jemec Franc iz Školje Loke.
Jenko Andrej iz_ Pungrta.
Jenko Peter iz Škofje Loke.
Jereb Janez iz Loga.
Jesenovec Janez iz Puštala.
Jugovec Valentin iz Stare Loke. Kalan Jakob iz Gosteč.
*Kaian Jurij iz Pevna.
Kalan Peter iz Škofje Loko.
Kermelj Franc iz Hotavelj.
*Kermelj Franc iz Škofje Loke. Keržišnik Alojzij iz Škofje Loku. Keržišnik Jurij iz. Zminca.
Koprivec Franc iz Škofje Loke. Košenina Franc iz Zapuš.
Krajnik Matevž iz Škofje Loke. Miklavčič Franc iz Zminca.
Molj Jožef iz Školje Loke.
Notar Franc iz Puštala.
Pavlič Franc iz Škofje Loke.
Perko Jožef iz Škofje Loke.
Peternel Viktor iz Goričan.
*Pevec Matevž iz Virmaš.
Pintar Janez iz Stare Loke.
»Pokoren Mariin iz Stare Loke. Poljanec Leopold iz Vincarjev. Porenta Franc iz Spod. Bitnja.
2.
Alič Franc iz Trate poleg Poljan. Alič Janez iz Trate poleg Poljan. Avbelj Franc iz Trate.
Ažbe Anton iz Zapreval.
Ažbe Franc iz Virmaš.
Uenedek Janez iz Pungrta.
Berčič Anton iz Suhe.
Berčič Anton iz Virmaš.
Berčič Janez iz Stare Loke.
Berčič Peter iz Trate.
Bernard Lorene iz Pungrta.
Birolla Janez iz Trsta.
Božnar Matija iz Škofje Loke.
Brenk Peter iz Virmaš.
Ce]jar Anton iz Predoselj.
Cof Jakob iz Veštra.
Cof Janez iz Škofje Loke.
Čarman Janez iz Školje Loke.
Črne Janez iz Ljubljane.
Debeljak Jožef oil Sv. Duha.
Dolenec Jožef iz Pungrta.
*Dolinar Franc iz Suhe.
Dragar Bogomir iz Leobna.
Droll Janez iz Sorice.
Kiorijnnčič Andrej od Sv. Barbare. Franko Anton iz Zerovniee.
(»aber Anton iz Škofje Loke. Gašperin Franc iz Škofje Loke. Goličič Janez iz Suhe.
Habjan Jurij iz Sp. Lušo.
Hafner Alojzij iz Škofje Loke.
»Potočnik Blaž iz Škofje Loke. Potočnik Franc iz Leskovce.
Proj Lorene iz Pevna. liežek Janez iz Virloga.
Rihteršič Andrej iz Veštra.
Sever Janez iz Puštala.
Sever Rudolf iz Selzthal na Štirskem »Starman Franc iz Suhe.
Starman Jakob iz Starega Dvora. Štarman Janez iz Gosteč.
»Svoljšak Valentin iz Lipice.
Šetina Franc iz Škofje Loke.
Šink Štefan iz Stare Loke.
Štrekelj Janez iz Iloste.
Tavčar Jernej iz Škofje Loke. Ternovec Jurij iz Škofje Loke. Ternovec Martin iz Škofje Loke. Triller Matevž iz Grenc.
Volgeinut Jožef iz Trnja.
Volgemut Matevž iz Trnja.
Završnik Janez iz Virloga.
»Žontar Janez iz Lipice.
Žontar Jožef iz Škofje Loke.
razred.
Hafner Andrej iz Veštra.
Hafner Franc iz Lipice.
Hafner Lovrenc iz Vinklja.
Homan Pavel iz Zminca.
Hribernik Franc iz Starega Dvora. Hribernik Jarnej iz Puštala.
Jamar Karol iz Škofje Loke.
Jamnik Franc iz Školje Loke.
Jesenko Janez iz Dolenje Vasi. Jugovec Luka iz Stare Loke.
Kalan Franc iz Škofje Loke.
Kalan Matevž iz Pevna.
Kalan Pavel iz Škofje Loko.
Karlin Franc iz Stare Loke.
Karlin Jurij iz Virloga.
Kastran Anton iz Puštala.
Kavčič Andrej iz Škofje Loke.
Kobav Peter iz Škofje Loke.
Korbič Karol iz Škofje Loke.
Košir Matevž iz Virmaš.
Kožuh Jožef iz Škofjo Loke.
Kuralt Matevž iz Žabniee. Langerholz Anton iz Virmaš. Langerholz Peter iz Suhe.
Leskovec Janez iz Škofje Loke. Lotrič Janez iz Puštala.
Luznar Blaž iz Vincarjev.
»Luznar Franc iz Vincarjev.
Martelak Martin iz Škofje Loke. Mihaličič Jožef iz Školje Loke.
Nunar Gregor iz Škofje Loke.
Pavlič Avgust iz Škofje Loke. Pintar Janez iz Stare Loke.
Pintar Rudolf iz Stare Loke. Porenta Franc iz Vir maš.
Porenta Jakob iz Pevna.
Porenta Jožef iz Pevna.
Porenta Peter iz Trnja.
Prašnik Franc od Sv. Andreja. Primožič Jožef iz Železnikov.
Proj Jakob iz Virmaš.
Rihteršič Vincencij iz Škofje Loke. Sajovec Franc iz Olševka.
Slapnik Franc od Sv. Duha. Starman Jurij iz Suhe.
Starman Valentin iz Suhe.
Šifrer Anton iz Zg. Bitnja. Šifrer Jane/ iz Stare Loke. Šink Janez iz Gabrovega.
Šivic Franc iz Škofje Loke. Schmid Gašpar iz Gašteja. Trdina Franc iz Cešenjce. Triller Anton iz Školje Loke. Trojar Jane/ iz Zg. Luše.
Uršič Franc iz Hotavelj.
Vilfan Franc iz Hotavelj. Višnjar Konrad iz Školje Loke. Volgemut Andrej iz Trnja.
Ziherl Janez iz Hodulj.
Ziherl Jožef iz Trate.
1.	razred.
Arhar Anton iz Zminca.
Arhar Janez iz Veštra.
Arhar Janez iz Zminca. lialanč Franc iz Bukovšce.
Bernard Andrej iz Hoste.
Bernik Franc iz Puštala.
Bernik Franc iz Virmaš.
Bernik Lovrenc iz Zminca.
Iiožnar Franc od Sv. Ožbolta. Blaznik Avgust iz Škofje Loke. Cebal Rudolf iz Škofje Loke. Debeljak Janez od Sv. Duha. Debeljak Matej iz Martinovega Vrha. Dolinar Anton iz Puštala.
Dolinar Janez iz Školje Loke. Eržen Matevž od Sv. Duha. Gašperšič Janez iz Škofje Loke. Golob Janez iz Praprotna.
Gorjanec Lovrenc od Sv. Duha. Habjan Franc iz Stirpenka.
Hafner Anton iz Lipice.
Hafner Anion iz Škofje Loke.
Hafner Franc iz Vinklja.
Hafner Jakob iz Vincarjev.
*Hafner Matija iz Veštra.
Hafner Mihael iz Lipice.
Hribernik Jožef iz Puštala.
Jamar Julij iz Škofje Loke.
Jamnik Feliks iz Škofje Loke. Jelovčan Franc iz Papirnice.
Jemec Anton iz Škofje Loke.
Jenko Lovrenc iz Moškrina. Jesenovec Gnšpar iz Puštala.
Kalan Janez iz Bodulj.
Kopač Janez od Sv. Andreja.
Kopač Lovrenc iz Puštala.
Kos Karol iz Škofje Loke.
Kovačič-Franc od Sv. Duha.
Krek Luka iz Starega Dvora.
Kržišnik Franc iz Zminca.
Kržišnik Janez iz Škofje Loke.
Kuralt Janez iz Žabnice.
Langerholz Janez iz Stare Loke. Martelak Janez iz Škofje Loke. Masterl Anton iz Crngroba.
Masterl Franc iz Crngroba.
Miklavčič Franc iz Škofje Loke.
Oblak Andrej iz Puštala.
Pečnik Franc iz Pungrta.
Pečnik Gašpar iz Pungrta.
Perko Franc iz Zminca.
Pevec Franc in Virmaš.
Pikuš Janez iz Stare Loke.
Pintar Valentin iz Trnja.
Porenta Peter iz Stare Loke.
Rahne Jakob iz Puštala.
Raj gel Jožef iz Sr. Bitnja.
Bežek Janez od Sv. Duha.
Rupar Franc iz Starega Dvora. Stanonik Janez iz Škofje Loke. Svoljšak Anton od Sv. Duha.
Svoljšak Franc iz Bodulj.
Svoljšak Jožef' iz Lipice.
Šifrer Anton iz Stare Loke.
Šink Alojzij iz Moškrina.
Šink Janez iz Stare Loke.
Schneider Janez iz Škofje Loke. Tavčar Ignacij iz Devence pri Poljan. Triller Franc iz Starega Dvora. Uršič Franc iz Javorjev.
Vilfan Jožef iz Veštra.
Vogrič Franc iz Škofje Loke.
Volčič Janez od Sv. Andreja.
Ziherl Anton iz Stare Loke.
Ziherl Franc iz Bodulj.
Ziherl Janez iz Lipice.
Železnik Rogom ir iz Vipave.
VI.	Obrtno nadaljevalna šola.
Šolsko leto na tej šoli se jo pričelo z vpisovanjem učencev dne 5. oktobra 1891 in se je sklenilo z dnem 1. maja 1892, tedaj je trajalo 7 mescev. Podučevalo se jo ob nedeljah od 8—12. ure zjutraj in od */a2 —- 1/a3. uro popoldne, v ponedeljkih in petkih od 7—9. ure zvečer.
ii) Učni predmeti.
V pripravljalnem tečaji: Branje, številjonje, pisanje in risanje.
V I. razredu: Obrtno spisje, obrtno številjonje, geometrično projektivno in prostoročno risanje.
V II. razredu: Obrtno spisje, obrtno številjenjo, knjigovodstvo, strokovno risanje za stavbeni in mehanično-tehnični obrt za umetnost in malo obrt.
It) Učiteljstvo.
Franc Papa, nadučitelj in vodja, učil jo risanje v pripravljalnem tečaji 2 uri v I. razredu S ure in v II. razredu 3 ure, skupaj 8 ur na teden.
Ferdinand Erker, mestni kaplan, poučeval jo vso oddelke iz krščanskega nauka skupno; 1 uro na teden.
Bogomir Kren n er, učitelj, učil je številjonje v pripravljalnem tečaji 2 uri, obrtno številjonje v I. in II. razredu po 1 uro, knjigovodstvo v II, razredu 1 uro, skupaj 5 ur na teden; razrednik 11. razredu in pripravljalnem točaji.
Friderik Kramer, učitelj, učil jo branje in pisanje v pripravljalnem tečaji 2 uri in obrtno spisje v I. razredu 2 uri, v II. razredu 1 uro, skupaj 5 ur na teden; razrednik I. razredu.
c) Statistični pregled učencev.
Oddelek	'N a» S o 3 C. Z > S'“ «rS 1 * ta >	s •C -.o = a II ■o a> < <	Za bljižnjit oddelek		© 4 g a > o M ® O 83 O Ž	Po obrlu razdeljeni so:																			
			| sposobni	| nesposobni j|		'S lß	I kovači	ključavničarji	krojači	C u 'O	mizarji	I klobučarji	I kolarji	I kleparji	j sodarji	j tkalci	’-2 0)	0) tli	1 usnjarji	1 mlinarji j	kamnoseki j	Te	1 urarji	1 dimnikarji»	1 kotlarji
1’riprav. tečaj	38	i	17	14		—	4	i	3	5	3	3	i	-	-	2	2	-	2	i	-	10		i	-
1. razred	:tj	s	20	C	1	i	3	5	1	4	1	i	■		i	2	1 •	—	3	2	3	<)	_	-	i
2. razred	17	3	!l	4	1		1	2	-	2	4	i	—	i	i	1	—		—	-	—	2 I			-
Skupaj	90	15	te»	24	5	i	S	8	‘	11	8	5	i	i	2	5	3	2	5	3	3	'i’11			i
Obrtno-nadaljevalnu šola za naš kraj ni samo umestna, temveč' silno potrebna. — Obiskovanje šole je bilo še dosli povoljno, vendar je želeti, ker je uprava te šole v zakonih utemeljena, da odločilni faktorji z vsem svojim vplivom delajo na to, da se obrtnikom strogo zaukaže, da pazijo, da njihovi učenci ne bodo zanemarjali šolskega poduka.
Vsled § 100 postave z dne «S. marca 1885. 1. je vsak mojster zavezan svoje učence silili k postavno določenem poduku in ima! skrbeti, da učenci šolo prav redno obiskujejo; sicer ima odbor obrtno-nadaljevalne šole na podlagi § lfi potrjenih pravil te šole dolžnost proti mojstru postavno postopati.
VII.	Oznanilo.
a) Prihodnje šolsko leto se začne sč slovesno sv. mašo dne 16. septembra 1892; — potem se bodo učenci od 9. —12. ure v šolski pisarni vpisovali.
Oni dečki iz ptujih šolskih občin, kateri tukajšno šolo obiskovati želijo, se morajo s svojimi stariši ali njihovimi namestniki pri vodstvu šole oglasiti in zadnje šolsko spričevalo tor krstni list seboj prinesti. Opomniti je, da morajo učenci, kateri se hočejo na novo v šolo vpisati, vsled naredbe v. c. kr. minist, za uk in bogočastje z dne 9. junija t. I. štev. 9043 tudi dokazati, da so jim vcepljene koze.
b) Vpisovanje v obrtno-nadaljovalno šolo vršilo se bode dne
2.	oktobra, redni pouk se prične z dnem 3. oktobra t. 1.
Vsak učenec ima vplačati 50 kr. vpisnine. Ta denar porabi sc v nakup knjig, pisalnega in risalnega orodja.
Vodstvo (loško ljudsko in obrtiLO-nmliiljoviiliio šolo
Škof ja Loka, dne 23. julija 1892.
Fr. Pa p a,
vodja.