Ormož, 25.2.2016 Letnik 14 TISKOVINA Številka 1 POŠTNINA PLAČANA PRI POŠTI ORMOŽ VSEBINA 1. Predlog ODLOKA o občinskih gospodarskih javnih službah v občini Ormož – prva obravnava 2. Predlog ODLOKA o načinu opravljanja lokalne gospodarske javne službe oskrbe s pitno vodo v občini Ormož, Središče ob Dravi in Sveti Tomaž – prva obravnava 3. Predlog ODLOKA o načinu opravljanja lokalne gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode v občini Ormož – prva obravnava 4. Predlog ODLOKA o načinu opravljanja obveznih lokalnih gospodarskih javnih služb ravnanja s komunalnimi odpadki v občini Ormož – prva obravnava 5. Predlog PRAVILNIKA o plačah občinskih funkcionarjev in nagradah članov delovnih teles občinskega sveta ter članov drugih občinskih organov ter o povračilih stroškov Na podlagi 79. člena Poslovnika občinskega sveta (Uradni vestnik Občine Ormož, št. 9/15 – uradno prečiščeno besedilo) pošiljam Občinskemu svetu Ormož v obravnavo: - Predlog ODLOKA o občinskih gospodarskih javnih službah v občini Ormož – prva obravnava V skladu z 78. členom Poslovnika občinskega sveta (Uradni vestnik Občine Ormož, št. 9/15 – uradno prečiščeno besedilo) bo pri obravnavi odloka sodeloval: - Milan Železnik, Evropski pravni center Ormož, dne 25.2.2016 Alojz SOK l.r. ŽUPAN OBČINE ORMOŽ 1. ODLOK o občinskih gospodarskih javnih službah v občini Ormož - prva obravnava I. UVOD Ocena stanja Občina Ormož je osnovni odlok o gospodarskih javnih službah sprejela v letu 1994, zadnjo spremembo, uradno prečiščeno besedilo pa v letu 2007 (Uradni vestnik Občine Ormož, št. 12/I UPB 1). Po tem datumu je bilo sprejetih več sprememb Zakona o varstvu okolja /ZVO-1/ (Uradni list RS, št. 39/2006-UPB1, 70/2008, 108/2009, 48/12, 57/12, 42/13, 56/15 in 102/15), ki določa obvezne gospodarske javne službe varstva okolja. Sprejeti so bili tudi drugi predpisi, ki so določili obvezne gospodarske javne službe. Tako je bil sprejet Zakon o cestah /ZCes-1/ (Uradni list RS, št. 109/10, 48/1 in 46/15), Zakon o zaščiti živali /ZZZiv/ (Uradni list RS, št. 38/13-UPB3), Energetski zakon /EZ-1/ (Uradni list RS, št. 17/14 in 81/15). Poleg tega za nekatere gospodarske javne službe ni več pravne Uradno glasilo Občine Ormož, Ptujska cesta 6, 2270 Ormož. Izdajatelj: Urad župana Poročevalec, št. 1 2 podlage, da bi se urejale kot javne službe, saj gre za tržne dejavnosti, kot je tržnična dejavnost. Ker je prišlo po sprejemu odloka do takšnih sprememb pravnih podlag, da bi eventualne spremembe in dopolnitve oziroma uskladitve tako posegle v veljavno besedilo odloka, da bi bilo besedilo nepregledno in nerazumljivo je pripravljen nov predlog odloka. Potrebno bi bilo opraviti poseg v večino členov odloka. Predlog odloka je tako usklajen z Zakonom o gospodarskih javnih službah, Zakonom o javnozasebnem partnerstvu ter področnimi predpisi, ki urejajo obvezne gospodarske javne službe (Zakon o cestah itd.) Ker namerava občina izvesti postopek za podelitev koncesije za večino obveznih gospodarskih javnih služb, je potrebno najprej sprejeti ustrezne pravne podlage za izvajanje javne službe. Zakon o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/1993) namreč določa, da občina z odlokom določi vrste gospodarskih javnih služb in oblike zagotavljanja javnih služb. Občina mora najprej z odlokom določiti oblike organiziranja javnih služb in nato sprejeti odloke o načinu izvajanja posamezne javne službe in koncesijske akte za podelitev koncesije. Cilji odloka Namen odloka je, zagotoviti učinkovito izvajanje javnih služb in uskladitev s predpisi, ki se nanašajo na varovanje okolja in drugimi predpisi, ki določajo načine organiziranja javnih služb. Po sprejemu tega odloka, odlokov o načinu izvajanja posamezne javne službe in odlokov o predmetu in pogojih za opravljanje javne službe (koncesijski akti) bo lahko občina izvedla javni razpis za podelitev koncesije. Ocena finančnih posledic Navedeni odlok nima finančnih posledic za občinski proračun. II. BESEDILO ČLENOV Na podlagi določil 21. in 61. člena Zakona o lokalni samoupravi /ZLS/ (Uradni list RS, št. 94/2007-UPB2, 76/2008, 79/2009, 51/2010, 40/12-ZUJF in 14/15ZUUJFO), 3. in 7. člena Zakona o gospodarskih javnih službah /ZGJS/ (Uradni list RS, št. 32/1993, 30/1998, 127/2006, 38/2010-ZUKN in 57/11) ter 16. člena Statuta Občine Ormož (Uradni vestnik Občine Ormož, št. 9/2015), je Občinski svet Ormož na svoji ___. redni seji, dne _____, sprejel ODLOK o občinskih gospodarskih javnih službah v občini Ormož – prva obravnava 25.2.2016 I. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen Ta odlok ureja občinske gospodarske javne službe, način njihovega izvajanja, strokovno-tehnične, organizacijske in razvojne naloge, varstvo uporabnikov, financiranje občinskih gospodarskih javnih služb in druga vprašanja v zvezi z izvajanjem občinskih gospodarskih javnih služb v Občini Ormož (v nadaljevanju: občina). 2. člen Kot občinske gospodarske javne službe se opravljajo dejavnosti, ki so z zakonom določene kot obvezne občinske gospodarske javne službe in dejavnosti, ki so kot izbirne občinske gospodarske javne službe določene s tem odlokom. II. NAČIN OPRAVLJANJA OBČINSKIH GOSPODARSKIH JAVNIH SLUŽB 3. člen (1) Občinske gospodarske javne službe se opravljajo na podlagi predpisanih tehničnih, oskrbovalnih, stroškovnih, organizacijskih in drugih standardov ter normativov, ki jih predpišejo vlada in pristojna ministrstva. (2) Občina z odloki podrobneje uredi način opravljanja posamezne ali več občinskih gospodarskih javnih služb oziroma podrobneje določi: • organizacijsko in prostorsko zasnovo njihovega opravljanja po vrstah in številu izvajalcev (v režijskem obratu, javnem gospodarskem zavodu, javnem podjetju, na podlagi koncesije), • vrsto in obseg javnih dobrin ter njihovo prostorsko razporeditev, • pogoje za zagotavljanje in uporabo javnih dobrin, • pravice in obveznosti uporabnikov, • vire financiranja gospodarskih javnih služb in načinov njihovega oblikovanja, • vrsto in obseg objektov in naprav, potrebnih za izvajanje občinske gospodarske javne službe, ki so v lasti občine ter del javne lastnine, ki je javno dobro in varstvo, ki ga uživa, • druge elemente, pomembne za opravljanje in razvoj občinske gospodarske javne službe. Uradno glasilo Občine Ormož, Ptujska cesta 6, 2270 Ormož. Izdajatelj: Urad župana Poročevalec, št. 1 III. OBČINSKE SLUŽBE 3 GOSPODARSKE JAVNE 4. člen (1) Občinske gospodarske javne službe so obvezne in izbirne. (2) Obvezne občinske gospodarske javne službe so določene z zakonom in s tem odlokom. (3) Izbirne občinske gospodarske javne službe so določene s tem odlokom. 25.2.2016 (2) Uporaba javnih dobrin, ki se zagotavljajo z obveznimi občinskimi gospodarskimi javnimi službami, je za uporabnike obvezna, če zakon ali na njegovi podlagi izdan predpis za posamezne primere ne določa drugače. (3) Uporaba javnih dobrin, ki se zagotavljajo z izbirnimi občinskimi gospodarskimi javnimi službami, za uporabnike ni obvezna, če zakon ali odlok občine za posamezne primere ne določa drugače. IV. OBLIKE ZAGOTAVLJANJA JAVNIH SLUŽB 5. člen 9. člen (1) Na območju občine se kot obvezne občinske gospodarske javne službe opravljajo naslednje dejavnosti: 1. oskrba s pitno vodo, 2. odvajanje in čiščenje komunalne in padavinske odpadne vode, 3. zbiranje določenih vrst komunalnih odpadkov, 4. obdelava določenih vrst komunalnih odpadkov, 5. odlaganje ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov 6. urejanje in čiščenje javnih površin, 7. vzdrževanje občinskih lokalnih cest, 8. vzdrževanje javnih poti, 9. vzdrževanje javne razsvetljave 10. pomoč, oskrba in namestitev zapuščenih živali v zavetišču. (2) Kot obvezne občinske gospodarske javne službe se opravljajo tudi dejavnosti, ki niso določene v prejšnjem odstavku, če tako določa zakon. 6. člen Na območju občine se kot izbirne občinske gospodarske javne službe opravljajo naslednje dejavnosti: 1. upravljanje s pokopališči, urejanje ter vzdrževanje pokopališč in pogrebne storitve, 2. dejavnost operaterja distribucijskega sistema zemeljskega plina. Občina zagotavlja občinske gospodarske javne službe skladno s 3. členom tega odloka v naslednjih oblikah: • v režijskem obratu, • v javnem podjetju ali javnem gospodarskem zavodu, • z dajanjem koncesij. 1. Režijski obrat 10. člen (1) Režijski obrat se ustanovi za izvajanje občinske gospodarske javne službe, kadar bi bilo zaradi majhnega obsega ali značilnosti službe neekonomično ali neracionalno ustanoviti javno podjetje ali podeliti koncesijo. (2) Režijski obrat se organizira kot notranja organizacijska enota občinske uprave oziroma službe občine. (3) Režijski obrat se organizira kot samostojen ali nesamostojen režijski obrat. Organizacijo in delovno področje režijskega obrata določi občinski svet v okviru organizacije in delovnega področja občinske uprave na predlog župana. (4) Režijski obrat ni pravna oseba. (5) Občina zagotavlja v režijskem obratu gospodarske naslednje javne službe iz. 8 in 10. točke prvega odstavka 5. člena. 2. Javno podjetje 7. člen 11. člen Občinske gospodarske javne službe iz 5. in 6. člena tega odloka se opravljajo na celotnem območju občine, če s tem odlokom ali odlokom iz 3. člena tega odloka za posamezno občinsko gospodarsko javno službo ni drugače določeno. 8. člen (1) Javne dobrine, ki se zagotavljajo z občinskimi gospodarskimi javnimi službami, so pod enakimi pogoji določenimi z zakonom ali odlokom občine dostopne vsakomur. (1) Javno podjetje se ustanovi za opravljanje ene ali več občinskih gospodarskih javnih služb večjega obsega ali kadar to narekuje narava monopolne dejavnosti, ki je določena kot občinska gospodarska javna služba, gre pa za dejavnost, ki jo je mogoče opravljati kot profitno. (2) Ustanovitev javnega podjetja, razmerja v javnem podjetju in njegovo delovanje ter druge zadeve v zvezi z javnim podjetjem se opredelijo s posebnim odlokom. (3) Ustanoviteljske pravice v javnem podjetju izvršuje občinski svet. V primeru, da so poleg občine, ustanoviteljice javnega podjetja tudi druge občine, se Uradno glasilo Občine Ormož, Ptujska cesta 6, 2270 Ormož. Izdajatelj: Urad župana Poročevalec, št. 1 4 25.2.2016 ustanoviteljske pravice izvajajo preko posebnega skupnega organa za izvajanje ustanoviteljskih pravic, ki ga v skladu z določili zakona, ki ureja področje lokalne samouprave ustanovijo ustanoviteljice javnega podjetja. (4) V soglasju z ustanoviteljem lahko javno podjetje pogodbeno izvaja gospodarske javne službe ali druge dejavnosti tudi za druge občine, ki niso ustanoviteljice javnega podjetja. (2) O pritožbi zoper odločbo direktorja občinske uprave odloča župan. (3) Koncesijsko pogodbo z izbranim koncesionarjem sklene v imenu občine župan. 3. Koncesija (1) Strokovno tehnične, organizacijske in razvojne naloge na področju občinskih gospodarskih javnih služb v občini opravlja občinska uprava. (2) Občinska uprava opravlja s področja občinskih gospodarskih javnih služb zlasti naloge, ki se nanašajo na: • razvoj, načrtovanje in pospeševanje občinskih gospodarskih javnih služb, • investicijsko načrtovanje in gospodarjenje z objekti in napravami, potrebnimi za izvajanje občinskih gospodarskih javnih služb, • informacijske baze za potrebe občinskih gospodarskih javnih služb, • postopke ustanavljanja in organiziranja javnih podjetij, javnih gospodarskih zavodov in režijskih obratov, • postopke podeljevanja koncesij in izbire koncesionarjev, • strokovni nadzor nad izvajalci občinskih gospodarskih javnih služb, • strokovne, tehnične in organizacijske naloge v zvezi z javnimi razpisi za izbiro izvajalcev za koncesionirane občinske gospodarske javne službe, • strokovne, tehnične in organizacijske naloge v zvezi s financiranjem občinskih gospodarskih javnih služb, • določanje pogojev in dajanje soglasij k dovoljenjem za posege v prostor in okolje, če ti zadevajo infrastrukturne objekte in naprave občinskih gospodarskih javnih služb, če ni kot javno pooblastilo preneseno na izvajalce občinskih gospodarskih javnih služb, • dajanje predpisanih dovoljenj za priključitev na infrastrukturne objekte in naprave občinskih gospodarskih javnih služb, če ni to kot javno pooblastilo preneseno na izvajalce občinskih gospodarskih javnih služb. (3) Naloge iz prve, druge ali tretje alineje prejšnjega odstavka se lahko poveri za to usposobljeni organizaciji ali podjetju. 12. člen (1) Za opravljanje posamezne občinske gospodarske javne službe lahko občina podeli koncesijo pravni ali fizični osebi, ki je registrirana za opravljanje dejavnosti, ki je predmet koncesije in izpolnjuje pogoje za opravljanje občinske gospodarske javne službe, ki je predmet koncesije. (2) Koncesija za opravljanje posamezne občinske gospodarske javne službe se podeli na podlagi koncesijskega akta. (3) Občina lahko podeli koncesijo za opravljanje občinske gospodarske javne službe za celotno območje občine ali za del območja občine. (4) Za pridobivanje koncesionarjev, koncesijsko pogodbo, prenehanje koncesijskega razmerja, prenos koncesije, obvezno koncesijo, višjo silo, odgovornost koncesionarja za ravnanja zaposlenih in odgovornost koncedenta za ravnanje koncesionarja in ostala vprašanja v tej zvezi se uporabljajo določila zakona, ki ureja področje gospodarskih javnih služb. (5) Občina podeli koncesijo za opravljanje občinskih gospodarskih javnih služb iz.1.,2.,3.,4.,5.,6.,7.in 9 točke prvega odstavka 5. člena in 1. in 2. točke 6. člena tega odloka. 13. člen (1) Koncesija se podeli na podlagi javnega razpisa, ki se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije in spletni strani občine. (2) Javni razpis vsebuje najmanj naslednje elemente: • predmet koncesije, • območje, za katero se podeljuje koncesija, • pogoje za koncesijo, • pogoje, ki jih mora izpolnjevati koncesionar, • pričetek in trajanje koncesije, • merila za izbiro koncesionarja, • druge elemente določene s predpisi in koncesijskim aktom. (3) Rok za prijavo na javni razpis ne sme biti krajši od 30 dni in ne daljši od 60 dni. V. STROKOVNO TEHNIČNE, ORGANIZACIJSKE IN RAZVOJNE NALOGE 15. člen 14. člen (1) O izbiri koncesionarja odloči direktor občinske uprave z upravno odločbo. Uradno glasilo Občine Ormož, Ptujska cesta 6, 2270 Ormož. Izdajatelj: Urad župana Poročevalec, št. 1 VI. VARSTVO DOBRIN 5 UPORABNIKOV JAVNIH 16. člen Za varstvo uporabnikov javnih dobrin skrbi sosvet krajevnih skupnosti, ki šteje šest članov in ga predstavljajo predsedniki krajevnih skupnosti. 25.2.2016 (2) Cene se oblikujejo ali določajo na način in po postopku, ki ga določa zakon ali drug predpis. (3) Cene se lahko subvencionirajo. Z aktom, s katerim se odloči o subvencioniranju cene, se določita tudi višina in vir subvencij. Subvencije so lahko diferencirane po kategorijah uporabnikov in količini porabljenih in nudenih javnih dobrin. 22. člen 17. člen Sosvet krajevnih skupnosti iz naslova varstva uporabnikov po tem odloku: • zastopa in usklajuje interese občanov in predlaga skupne predloge občinskemu svetu in županu občine, • zastopa interese občanov v zvezi z načrtovanjem, funkcioniranjem in financiranjem javnih služb in s tem povezanih objektov in naprav v razmerju do občine. 18. člen V primeru kršitve dolžnosti sklenjene pogodbe s strani izvajalca občinske gospodarske javne službe, lahko uporabnik od upravnega organa občine zahteva izdajo odločbe, s katero naj ta odloči o njegovi pravici, za katero meni, da je kršena, in naloži izvajalcu ustrezno ravnanje. 19. člen (1) Občinski svet in župan sta dolžna obravnavati pripombe in predloge Sosveta krajevnih skupnosti po tem odloku. (2) Občinski svet je dolžan obvestiti Sosvet krajevnih skupnosti o svojih stališčih in ukrepih v skladu s poslovnikom o svojem delu, župan pa najkasneje v roku 30 dni od dneva, ko je prejel njeno pripombo ali predlog. VII. FINANCIRANJE OBČINSKIH GOSPODARSKIH JAVNIH SLUŽB Iz sredstev proračuna se financirajo gospodarske javne službe, s katerimi se zagotavljajo javne dobrine, katerih uporabniki niso določljivi ali katerih uporaba ni izmerljiva. VIII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 23. člen (1) Občina je dolžna uskladiti predpise in sprejeti nove predpise v skladu s tem odlokom najkasneje v roku 24 (štiriindvajset) mesecev po uveljavitvi tega odloka. (2) Do uskladitve in uveljavitve novih predpisov, izdanih na podlagi drugega odstavka 3. člena tega odloka, ostanejo v veljavi odloki, sprejeti odloki o načinu izvajanja javne službe. 24. člen Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati Odlok o gospodarskih javnih službah v občini Ormož (Uradni vestnik občine Ormož, št. 12-101/07 – UPB 1). 25. člen Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem vestniku občine Ormož. Številka: 007-2/2016 04/81 Datum: Alojz SOK l.r. ŽUPAN OBČINE ORMOŽ 20. člen Občinske gospodarske javne službe se financirajo: • s ceno javnih dobrin, • iz proračunskih sredstev, • iz drugih virov, določenih z zakonom ali odlokom občine. 21. člen (1) Za uporabo javnih dobrin, ki so glede na posameznega uporabnika ali glede na določljive skupine uporabnikov izmerljive, plačujejo uporabniki ceno proizvoda ali storitve, ki je lahko tudi v obliki tarife, takse, nadomestila ali povračila. III. OBRAZLOŽITEV I. POGLAVJE - SPLOŠNE DOLOČBE V skladu z določilom prvega odstavka 140. člena Ustave Republike Slovenije /Ustava RS/ (Uradni list RS, št. 33/1991-I s spremembami in dopolnitvami) 'spadajo v pristojnost občine zadeve, ki jih občina lahko ureja samostojno in ki zadevajo samo prebivalce občine'. Omenjena določba prvega odstavka 140. člena Ustave RS poudarja avtonomijo lokalne skupnosti pri urejanju zadev lokalnega pomena. Občina v okviru ustave in zakonov samostojno ureja lokalne zadeve javnega pomena, ki so določene z Zakonom o lokalni samoupravi /ZLS/ (Uradni list RS, št. 94/2007-UPB2, Uradno glasilo Občine Ormož, Ptujska cesta 6, 2270 Ormož. Izdajatelj: Urad župana Poročevalec, št. 1 6 76/2008, 79/2009, 51/2010, 40/12-ZUJF in 14/15ZUUJFO), s področnimi zakoni ter s splošnimi akti občine (statutom, odloki). V skladu z določilom 21. člena veljavnega ZLS 'občina samostojno opravlja lokalne zadeve javnega pomena (izvirne naloge), ki jih določi s splošnim aktom ali so določene z zakonom'. Tako občina 'za zadovoljevanje potreb svojih prebivalcev v okviru svojih pristojnosti ureja, upravlja in skrbi za lokalne javne službe'. V skladu z določilom 61. člena ZLS 'občina zagotavlja opravljanje javnih služb, ki jih sama določi in javnih služb, za katere je tako določeno z zakonom (lokalne javne službe)'. II. POGLAVJE - NAČIN OPRAVLJANJA GJS Opravljanje občinskih javnih služb zagotavlja občina na naslednje načine: • neposredno v okviru občinske uprave (režijski obrat), • z ustanavljanjem javnih zavodov in javnih podjetij, • z dajanjem koncesij. Način in oblike izvajanja gospodarskih javnih služb določa Zakon o gospodarskih javnih službah /ZGJS/ (Uradni list RS, št. 32/1993, 30/1998, 30/1998ZZLPPO, 127/2006-ZJZP, 38/2010-ZUKN in 57/11). V skladu z določilom 3. člena Zakona o gospodarskih javnih službah (vrste gospodarskih javnih služb) so 'gospodarske javne službe republiške in lokalne in so lahko obvezne in izbirne. Obvezna gospodarska javna služba se določi z zakonom. Način opravljanja republiške gospodarske javne službe predpiše Vlada Republike Slovenije z uredbo, lokalna skupnost pa z odlokom tako, da je zagotovljeno njeno izvajanje v okviru funkcionalno in prostorsko zaokroženih oskrbovalnih sistemov. Tehnični, oskrbovalni, stroškovni, organizacijski in drugi standardi ter normativi za opravljanje gospodarskih javnih služb se urejajo s predpisi pristojnih ministrov.' Ne glede na način izvajanja (opravljanja) gospodarske javne službe, režim dejavnosti ureja država oziroma lokalna skupnost. Glede na navedeno določilo 3. člena, Zakon o gospodarskih javnih službah predvideva izdajo posebnega predpisa (odlok lokalne skupnosti) o načinu opravljanja občinske javne službe, s katerim se uredijo: • pogoji za zagotavljanje in uporabo javnih dobrin, • viri financiranja in način njihovega oblikovanja (v tem okviru tudi cenovni režim), • pravice in obveznosti uporabnikov in • položaj infrastrukture, namenjene izvajanju javne službe. Omenjeno izhaja iz določila 7. člena Zakona o gospodarskih javnih službah (način opravljanja), ki določa, da se 's predpisom iz drugega odstavka 3. člena Zakona o gospodarskih javnih službah (odlokom 25.2.2016 lokalne skupnosti) za posamezno gospodarsko javno službo predpiše: • organizacijska in prostorska zasnova njihovega opravljanja po vrstah in številu izvajalcev (v režijskem obratu, gospodarskem javnem zavodu, javnem podjetju, na podlagi koncesije), • vrsta in obseg javnih dobrin ter njihova prostorska razporeditev, • pogoji za opravljanje in uporabo javnih dobrin, • pravice in obveznosti uporabnikov, • viri financiranja gospodarskih javnih služb in način njihovega oblikovanja, • vrsta in obseg objektov in naprav, potrebnih za opravljanje gospodarske javne službe, ki so lastnina republiške ali lokalne skupnosti ter del njihove javne lastnine, ki je javno dobro in varstvo, ki ga uživa ter • drugi elementi, pomembni za opravljanje in razvoj gospodarske javne službe.' S predpisom (odlokom) lokalne skupnosti se lahko uredijo vprašanja v zvezi z javno službo, ki so v javnem interesu, ne glede na to, v kakšni obliki se bo izvajala javna služba. Ta predpis naj bi tudi že določal, v kakšni obliki se bo izvajala javna služba. V odloku lokalne skupnosti se torej uredijo vsa vprašanja, ki so zaradi javnega interesa pomembna pri gospodarski javni službi - gre torej za javnopravno regulacijo javne službe. V skladu z drugim odstavkom 9. člena Zakona o gospodarskih javnih službah (raba objektov in naprav) 'lahko lokalna skupnost predpiše pogoje in način javne, posebne in podrejene rabe objektov in naprav, namenjenih za izvrševanje lokalnih gospodarskih javnih služb'. V skladu z določilom 10. člena Zakona o gospodarskih javnih službah (subsidiarna uporaba zakona) pa se 'določbe zakona uporabljajo, če s posebnim zakonom posamezna vprašanja niso drugače urejena'. III. POGLAVJE - OBČINSKE GOSPODARSKE JAVNE SLUŽBE Kot navedeno so občinske gospodarske javne službe lahko obvezne in izbirne. Obvezna občinska gospodarska javna služba se določi z zakonom, izbirno pa določi občina s svojim odlokom. Na tem mestu je potrebno opomniti, da v teoriji in praksi, glede na možnost odločitve občine o tem, katere dejavnosti bodo podrejene posebnemu javnopravnemu režimu javne službe, ločimo dvoje vrst izbirnih gospodarskih javnih služb in sicer izbirne javne službe, ki jih kot takšne določi zakonodajalec z zakonom; v tem primeru se občina, kadar gre za občinske gospodarske javne službe, odloči, ali bo izbirno javno službo izvajala ali ne in izbirne javne službe, ki jih določi posamezna občina. V zvezi s to opredelitvijo se zastavlja vprašanje ali je, glede na zakonsko dikcijo (2. in 3. člen ZGJS), lahko (npr. s strani občine - z odlokom) določena kot Uradno glasilo Občine Ormož, Ptujska cesta 6, 2270 Ormož. Izdajatelj: Urad župana Poročevalec, št. 1 7 izbirna gospodarska javna služba dejavnost, ki ni bila že pred tem z zakonom (kot to zahteva določilo 2. člena ZGJS) določena kot izbirna gospodarska javna služba. Iz dikcije 1. odstavka 3. člena Zakona o gospodarskih javnih službah, ki določa, da se obvezna gospodarska javna služba določi z zakonom, bi lahko sklepali tudi drugače - občina (ali država) bi lahko določila kot izbirno gospodarsko javno službo tudi dejavnost, ki pred tem še ni bila z zakonom določena kot izbirna gospodarska javna služba, seveda ob upoštevanju kriterijev iz 1. člena Zakona o gospodarskih javnih službah /ZGJS/, ki določa, da je gospodarska javna služba dejavnost, s katero se zagotavljajo materialne javne dobrine kot proizvodi in storitve, katerih trajno in nemoteno proizvajanje v javnem interesu zagotavlja RS oziroma občina ali druga lokalna skupnost zaradi zadovoljevanja javnih potreb, kadar in kolikor jih ni mogoče zagotavljati na trgu. Na takšno razlago bi bilo mogoče sklepati tudi iz dikcije 61. člena Zakona o lokalni samoupravi /ZLS/, ki določa, da občina zagotavlja opravljanje javnih služb, ki jih sama določi in javnih služb, za katere je tako določeno z zakonom. Ob tem pa je potrebno upoštevati še določilo 5. člena Zakona o gospodarskih javnih službah, ki določa, da je uporaba javnih dobrin, ki se zagotavljajo z obveznimi gospodarskimi javnimi službami, načeloma obvezna; uporaba javnih dobrin, ki se zagotavljajo z izbirnimi gospodarskimi javnimi službami, pa načeloma neobvezna (razen, če zakon ali na njegovi podlagi izdan predpis oziroma odlok občine za posamezne primere ne določa drugače). Glede na opisano nejasnost Zakona o gospodarskih javnih službah /ZGJS/ (neusklajenost med določilom 2. in 3. člena) je, ob teleološki razlagi zakonskih določil, potrebno izhajati iz ugotovitve, da pomeni določitev dejavnosti za gospodarske javne službe in posledično vzpostavitev posebnega, javnopravnega režima teh dejavnosti tako velik poseg v ustavno načelo gospodarske pobude (74. člen Ustave RS), da lahko samo zakon 'izvzame' določeno (gospodarsko) dejavnost iz sfere zasebnega in ko, z vzpostavitvijo režima javne službe 'prenese' v sfero javnega kot izbirno gospodarsko javno službo. Tako razlago pa dopušča tudi navedeni 61. člen Zakona o lokalni samoupravi /ZLS/, pri čemer določba tega člena, ki določa, da 'občina zagotavlja opravljanje javnih služb, ki jih sama določi', ne pomeni, da občina z odlokom vzpostavi režim gospodarske javne službe nad določeno dejavnostjo, temveč da lahko z odlokom določi, da se bodo na njenem območju opravljale tudi določene gospodarske javne službe, ki jih je zakon določil kot 'izbirne' občinske gospodarske javne službe. Občina mora torej zagotoviti opravljanje tistih javnih služb, ki so z zakonom določene kot obvezne gospodarske javne službe, medtem ko se glede izbirnih javnih služb (določenih z zakonom) prosto odloča. Ob tem pa je potrebno opozoriti, da bi nasprotna razlaga (da torej občina lahko določi kot gospodarsko javno službo katerokoli tržno dejavnost, ki izpolnjuje 25.2.2016 kriterije 1. člena ZGJS) lahko pripeljala do situacije, v kateri bi v nekaterih občinah določene dejavnosti bile javne službe, v drugih pa bi se iste dejavnosti opravljale kot tržne dejavnosti. Takšna situacija bi pa bila nedopustna tudi z vidika ustavnega načela enakosti pred zakonom (14. člen Ustave RS) in določbe 15. člena Ustave RS, ki določa, da je mogoče samo z zakonom predpisati način uresničevanja človekovih pravic in temeljnih svoboščin, če je to nujno zaradi same narave posamezne pravice ali svoboščine ter tudi s stališča pravne varnosti državljanov (oziroma občanov). Nasprotno stališče pa lahko zasledimo v praksi Ustavnega sodišča RS, ki je v svoji odločbi št. U-I49/95 (Uradni list RS, št. 24/99) v para. 8 navedlo, 'da se obvezne gospodarske javne službe določijo z zakonom, kar pomeni, da sta to vrsto javnih služb Vlada oziroma lokalna skupnost dolžni zagotavljati na podlagi samega zakona. Dejavnosti, ki z zakonom niso opredeljene kot obvezne gospodarske javne službe, se lahko določijo kot izbirne. Iz navedenega izhaja, da lahko Vlada oziroma lokalna skupnost sami odločata, ali se bodo poleg dejavnosti, ki so obvezne javne službe, kot javna služba opravljale še kakšne druge dejavnosti, če so seveda izpolnjeni pogoji iz drugega odstavka 1. člena ZGJS.' Izhajajoč iz slednjega primera je tako odločitev o dejavnosti izbirne gospodarske javne službe v pristojnosti vlade, kadar gre za republiške in v pristojnosti samoupravne lokalne skupnosti, kadar gre za lokalne gospodarske javne službe. Ob navedenem pa moramo omeniti še določilo 4. člena veljavnega Zakona o gospodarskih javnih službah, ki je določil, da lahko vlada na podlagi pooblastila iz zakona z uredbo oziroma samoupravna lokalna skupnost (občina) z odlokom predpiše, da se poleg proizvodov in storitev, katerih trajno in nemoteno proizvajanje v javnem interesu zagotavlja Republika Slovenija zaradi zadovoljevanja javnih potreb, kadar in kolikor jih ni mogoče zagotavljati na trgu, zagotavljajo še drugi proizvodi in storitve na način in v oblikah, ki jih ZGJS določa za gospodarske javne službe, kadar: a. so takšne dejavnosti pogoj za izvrševanje nalog iz njene pristojnosti, b. so takšne dejavnosti pogoj za izvrševanje gospodarskih, socialnih ali ekoloških funkcij države oziroma lokalne skupnosti, c. republika ali lokalna skupnost prevzame subsidiarno sanacijsko odgovornost. (4. člen ZGJS. Z navedenim je zakonodajalec dejansko sprejel kriterije, na podlagi katerih bi lahko občine samostojno določile gospodarske dejavnosti, v katerih je prisoten javni interes in uredile celokupnost pravnih razmerij v zvezi z izvajanjem dejavnosti gospodarske javne službe v skladu z zakonom. Seveda pa moramo na tem mestu ponovno opomniti na ustavno omenjeno omejitev svobodnega določanja gospodarskih dejavnosti, v katerih je prisoten javni interes. Svoboda odločitve je v danem primeru omejena z svobodo gospodarske Uradno glasilo Občine Ormož, Ptujska cesta 6, 2270 Ormož. Izdajatelj: Urad župana Poročevalec, št. 1 8 pobude, določeno v prvem odstavku 74. člena Ustave RS. Ustavno zagotovljena svobodna gospodarska pobuda obsega na eni strani svobodo vsakršne odločitve o opravljanju gospodarske dejavnosti, kar pomeni, da je ustavno zagotovljeno svobodno sprejemanje gospodarskih odločitev na podjetniški ravni na drugi strani pa omejuje nosilce oblasti (tudi občine), da bi izvajanje neke gospodarske dejavnosti prosto podredile posebnemu javnopravnemu režimu javne službe in jo izvzele iz sistema delovanja tržnih zakonitosti. Dopustno omejitev svobodne gospodarske pobude predstavlja vzpostavitev pravne ureditve, ki temelji na ustavni določbi tretjega odstavka navedenega 74. člena Ustave RS, da se gospodarske dejavnosti ne smejo izvajati v nasprotju z javno koristjo.1 Javna korist na gospodarskem področju je pravni standard, ki ga Ustava RS ne pojasnjuje. Ker pa preširoko razumevanje javne koristi ne bi bilo skladno z Ustavo RS, je na tem mestu potrebno sprejeti legalitetno načelo, po katerem je v nasprotju z Ustavo RS tako izvajanje gospodarske dejavnosti, ki je v nasprotju z načeli ustavne ureditve. Po tem stališču pa se ni potrebno sklicevati na pravni standard, kadar sama zakonodaja konkretizira pojem javne koristi oziroma prepoveduje določena ravnanja.2 Glede na navedeno med obvezne občinske gospodarske javne službe (določene z zakonom), ki jih v javnem interesu zagotavlja občina zaradi zadovoljevanja javnih potreb (1., 3. člen ZGJS)) štejemo javne službe s področja varstva okolja. 1. Gospodarske javne službe varsva okolja Zakon o varstvu okolja /ZVO-1/ (Uradni list RS, št. 39/2006-UPB1,, 70/2008, 108/2009, 48/12, 57/12, 42/13, 56/15 in 102/15), v prvem odstavku 149. člena določa, da 'so obvezne občinske gospodarske javne službe varstva okolja: 1. oskrba s pitno vodo, 2. odvajanje in čiščenje komunalne in padavinske odpadne vode, 3. zbiranje določenih vrst komunalnih odpadkov, 4. obdelava določenih vrst komunalnih odpadkov, 5. odlaganje ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov in 6. urejanje in čiščenje javnih površin.' Objekti in naprave, potrebni za izvajanje teh javnih 25.2.2016 služb, so infrastruktura lokalnega pomena. Vlada podrobneje predpiše: 1. vrste dejavnosti, komunalnih odpadkov in nalog, ki se izvajajo v okviru teh javnih služb, 2. metodologijo za oblikovanje cen, oskrbovalne standarde in tehnične, vzdrževalne, organizacijske ter druge ukrepe in normative za opravljanje javnih služb. Občina zagotovi izvajanje gospodarskih javnih služb skladno s predpisi, ki urejajo gospodarske javne službe. Če občina ne zagotovi izvajanja obvezne gospodarske javne službe , jo zagotovi država na območju občine in za njen račun. Način zagotovitve določi vlada. 2. Vzdrževanje cest Zakon o cestah /ZCes-1/ (Uradni list RS, št. 109/10, 48/1 in 46/15) v 16. členu določa: 'Redno vzdrževanje javnih cest je obvezna gospodarska javna služba, ki obsega vzdrževalna dela za ohranjanje javnih cest v stanju, ki zagotavlja varnost in prevoznost javnih cest, nadzor nad stanjem javnih cest in cestnega sveta ter vzpostavitev prevoznosti cest ob naravnih in drugih nesrečah. Način izvajanja gospodarske javne službe rednega vzdrževanja državnih cest določi vlada, občinskih cest pa občina.' 3. Skrb za zapuščene živali Zakon o zaščiti živali /ZZZiv/ (Uradni list RS, št. 38/13-UPB3), v 27 členu določa: 'Zapuščenim živalim se zagotovi pomoč, oskrba in namestitev v zavetišču. Zagotovitev zavetišča je lokalna zadeva javnega pomena, ki se izvršuje kot javna služba, pri čemer mora biti na vsakih 800 registriranih psov v občini zagotovljeno eno mesto v zavetišču. Imetnik zavetišča je lahko občina oziroma vsaka fizična ali pravna oseba, ki izpolnjuje predpisane pogoje. Izpolnjevanje predpisanih pogojev za začetek delovanja zavetišča ugotavlja upravni organ, pristojen za veterinarstvo, v upravnem postopku.' 4. Pokopališka in pogrebna dejavnost Zakon o pokopališki in pogrebni dejavnosti ter o urejanju pokopališč /ZPPDUP/ (Uradni SRS, št. 34/1984 in 26/90 določa, da je pokopališka in pogrebna dejavnost ter urejanje pokopališč komunalna dejavnost posebnega družbenega pomena. Pri tem je treba izpostaviti, da je zakon, ki ureja to področje zastarel in je v pripravi nov zakon. Jasno je , da je urejanje pokopališč občinska javna služba, pokopališka in pogrebna dejavnost pa se lahko izvaja ali kot tržna dejavnost ali kot javna služba, odvisno od opredelitve v občinskem predpisu. 1 Tako Ustavno sodišče RS v obrazložitvi odločbe (para. 8) št. U-I49/95 (Uradni list RS, št. 24/1999). 2 Ustavno sodišče RS je npr. v zadevi v zvezi z opravljanjem dimnikarske dejavnosti (ki je po veljavnem ZVO-1 državna (republiška) javna služba) glede vsebine pojma javna korist zapisalo: 'Po 74. členu je gospodarska pobuda svobodna, vendar pa se gospodarska dejavnost ne sme izvajati v nasprotju z javno koristjo. Vsebina in meje javne koristi so razvidne iz zakonske ureditve posameznega področja.' 5. Oskrba z zemeljskim plinom Energetski zakon /EZ-1/ (Uradni list RS, št. 17/14 in 81/15) v 216. členu določa: 'da je dejavnost operaterja distribucijskega sistema zemeljskega plina izbirna lokalna gospodarska javna služba. Gospodarska javna služba dejavnost operaterja distribucijskega sistema obsega: Uradno glasilo Občine Ormož, Ptujska cesta 6, 2270 Ormož. Izdajatelj: Urad župana Poročevalec, št. 1 9 – izvajanje distribucije; – varno, zanesljivo in učinkovito obratovanje in vzdrževanje distribucijskega sistema v ekonomsko sprejemljivih pogojih, z obveznim upoštevanjem varovanja okolja in energetske učinkovitosti; – razvoj distribucijskega sistema ob upoštevanju predvidenih potreb uporabnikov sistema ter zahtev varnega in zanesljivega obratovanja sistema; – zagotavljanje dolgoročne zmogljivosti distribucijskega sistema, da omogoča razumne zahteve za priključitev na sistem in dostop do njega; – zagotavljanje zanesljivosti dobave zemeljskega plina z ustrezno zmogljivostjo in zanesljivostjo omrežja; zagotavljanje potrebnih podatkov uporabnikom sistema, da lahko učinkovito uveljavljajo dostop do sistema in njegovo uporabo.' 6. Varstvo pred požarom Zakon o varstvu pred požarom /ZVPoz/ (Uradni list RS, št. 3/2007-UPB1, 9/11 in 83/12), ki ureja sistem varstva pred požarom v 3. členu določa dejavnost, ki jo opravljajo gasilske enote kot obvezno javno službo, ob tem pa lahko občine določijo dejavnosti varstva pred požarom, ki se opravljajo kot neobvezne (izbirne) javne službe. 7. Upravljanja s pristanišči oziroma vstopno-izstopnimi mesti Zakon o plovbi po celinskih vodah /ZPCV/ (Uradni list RS, št. 30/2002), ki ureja varnost plovbe po celinskih vodah v 14. členu določa, da je upravljanje s pristanišči oziroma vstopno-izstopnimi mesti izbirna gospodarska javna služba. Občina lahko s splošnim aktom podeli koncesijo za upravljanje s pristanišči ter vstopno-izstopnimi mesti. Za podelitev koncesije se smiselno uporabljajo določbe predpisov, ki urejajo gospodarske javne službe. 8. Monitoring stanja okolja Zakon o varstvu okolja /ZVO-1/ (Uradni list RS, št. 39/2006-UPB1, 70/2008, 108/2009, 48/12, 57/12, 42/13, 56/15 in 102/15), v 97. členu določa, da lahko občina neposredno ali kot lokalno gospodarsko javno službo zagotavlja podrobnejši ali posebni monitoring stanja okolja, zbrane podatke pa mora posredovati ministrstvu. 9. Lokalna geodetska služba Zakon o geodetski dejavnosti /ZGeoD-1/ (Uradni list RS, št. 77/2010) v 37. členu določa, da samoupravna lokalna skupnost zagotavlja lokalno geodetsko službo, ki obsega vzpostavitev, vodenje in vzdrževanje katastrov gospodarske infrastrukture ter posredovanje podatkov o omrežjih in objektih gospodarske infrastrukture v zbirni kataster gospodarske infrastrukture, lahko pa tudi vzpostavitev, vodenje in vzdrževanje podatkov v bazi topografskih podatkov ter druge naloge lokalnega pomena. Lokalna geodetska služba se lahko organizira v okviru občinske uprave ali skupne občinske uprave, lahko pa jo samoupravna 25.2.2016 lokalna skupnost poveri geodetskemu podjetju s koncesijo. Koncesija se podeli po postopku in na način, kot ga določa zakon, ki ureja gospodarske javne službe. Za postopek javnega razpisa za podelitev koncesije se smiselno uporabljajo določbe zakona, ki ureja javna naročila. Kadar se lokalna geodetska služba organizira v okviru občinske uprave ali skupne občinske uprave, mora imeti na podlagi pogodbe o zaposlitvi zagotovljeno sodelovanje posameznika, ki izpolnjuje z ZGeoD-1 predpisane pogoje za odgovornega geodeta. Kot še določa ZGeoD-1 se lahko posamezna dela v okviru lokalne geodetske dejavnosti oddajo geodetskim podjetjem kot javno naročilo. Samoupravna lokalna skupnost lahko brez javnega razpisa poveri vzpostavitev, vodenje in vzdrževanje posameznega katastra gospodarske infrastrukture izvajalcu javne službe, ki upravlja z omrežji in objekti te gospodarske infrastrukture, in določi način financiranja vzpostavitve, vodenja in vzdrževanja tega katastra ter predpisanega posredovanja podatkov. IV. POGLAVJE - OBLIKE ZAGOTAVLJANJA GJS Občina lahko v skladu z določilom 6. člena ZGJS zagotovi opravljanje gospodarskih javnih služb v naslednjih oblikah: 1. režijskem obratu, 2. javnem gospodarskem zavodu, 3. javnem podjetju ali 4. s podelitvijo koncesije. Režijski obrat Občina lahko zagotovi izvajanje gospodarske javne službe v obliki režijskega obrata, kadar bi bilo zaradi majhnega obsega ali značilnosti službe neekonomično ali neracionalno ustanoviti javno podjetje ali podeliti koncesijo. Režijski obrat se organizira kot organizacijska enota uprave oziroma službe občine. Organiziran je lahko kot samostojen ali nesamostojen režijski obrat. Organizacijo in delovno področje režijskega obrata pa določi občinski svet v okviru organizacije in delovnega področja občinske uprave na predlog župana. Zakon o gospodarskih javnih službah /ZGJS/ izrecno določa, da režijski obrat ni pravna oseba (17. člen ZGJS). Javni gospodarski zavod V obliki javnega gospodarskega zavoda se lahko zagotovi izvajanje občinske gospodarske javne službe, kadar gre za opravljanje ene ali več občinskih gospodarskih javnih služb, ki jih zaradi njihove narave ni mogoče opravljati kot profitne oziroma če to ni njihov cilj. Lokalna skupnost ustanovi javni gospodarski zavod za opravljanje ene ali več gospodarskih dejavnosti, kadar se v celoti izvajajo kot neprofitne, njihovo izvajanje pa zahteva samostojno organizacijo izven uprave lokalne skupnosti. Javni gospodarski zavod ustanovi lokalna skupnost z aktom o ustanovitvi, s katerim se ob statusnih lastnostih določijo tudi sredstva za ustanovitev in začetek dela zavoda, viri, način in pogoji za financiranje dela zavoda ter pravice in obveznosti ustanovitelja in zavoda. Poleg samoupravne lokalne Uradno glasilo Občine Ormož, Ptujska cesta 6, 2270 Ormož. Izdajatelj: Urad župana Poročevalec, št. 1 10 skupnosti so lahko soustanovitelji javnega gospodarskega zavoda tudi druge pravne ali fizične osebe, vendar njihovi ustanoviteljski deleži skupaj ne smejo presegati 49%. Ustanovitelji javnega gospodarskega zavoda imajo vrsto pravic, zlasti pa določajo pogoje za izvajanje dejavnosti, dajejo soglasje k statutu zavoda ter k notranji organizaciji in programom dela zavoda. Ustanovitelji odločajo tudi o cenah oziroma tarifah za uporabo javnih dobrin in sprejemajo poslovno poročilo, obračune in zaključni račun gospodarskega javnega zavoda. Javni gospodarski zavod upravlja upravni odbor, poslovanje in delo gospodarskega javnega zavoda pa vodi direktor. Slednjega imenuje in razrešujejo ustanovitelji zavoda, če za to ni pooblaščen upravni odbor zavoda. Direktorja javnega zavoda imenujejo ustanovitelji za obdobje štirih let, ista oseba pa je lahko po preteku mandata ponovno imenovana. Pravice, obveznosti in odgovornosti direktorja pa ureja statut javnega gospodarskega zavoda (17. - 24. člen ZGJS). Javno podjetje Lokalna skupnost lahko zagotovi izvajanje občinske gospodarske javne službe v obliki javnega podjetja, kadar gre za opravljanja ene ali več gospodarskih javnih služb večjega obsega ali kadar to narekuje narava monopolne dejavnosti, ki je določena kot gospodarska javna služba, gre pa za dejavnost, ki jo je mogoče opravljati profitno. Javno podjetje lahko ustanovi lokalna skupnost kot podjetje v lasti lokalne skupnosti (občine). Ker javno podjetje po veljavni ureditvi nima lastne statusne oblike, jo neposredno črpa iz ureditve gospodarskih družb, tako da se lahko ustanovi samo v eni od statusnih oblik pravnih subjektov, ki jih predvideva veljavnega Zakona o gospodarskih družbah /ZGD-1/. Statusno se javno podjetje torej ne razlikuje od 'navadne' gospodarske družbe, bistvena razlika pa je samo v upravljavskih upravičenjih, pri katerih imata država ali samoupravna lokalna skupnosti kot ustanoviteljici posebne ustanoviteljske pravice na takšnem podjetju. Ustanovitelj javnega podjetja ima posebne pravice in sicer: • določi posebne pogoje za izvajanje dejavnosti ter zagotavljanje in uporabo javnih dobrin, • odloča o cenah oziroma tarifah za uporabo javnih dobrin, • sprejme poslovno poročilo, obračune in zaključni račun javnega podjetja. Glede na značaj javnega podjetja, Zakon o gospodarskih javnih službah /ZGJS/ določa, da poslovanje in delo javnega podjetja vodi direktor, ki ga imenuje in razrešuje ustanovitelj javnega podjetja na podlagi javnega razpisa pod pogoji, na način in po postopku določenim s statutom. S slednjim pa se določijo tudi pravice, obveznosti in odgovornosti direktorja. Spore v zvezi z imenovanjem in razrešitvijo direktorja rešuje sodišče pristojno za upravne spore. 25.2.2016 Koncesionirana gospodarska javna služba Zakon o gospodarskih javnih službah /ZGJS/ kot način izvajanja gospodarske javne službe predvideva tudi koncesijo. Koncesija je oblika zasebnega izvajanja javne službe. Koncesija je posebno dovoljenje in pooblastilo, ki ga da država ali lokalna skupnost osebi zasebnega prava za izvajanje javne službe. S podelitvijo koncesije nastane koncesijsko razmerje, v katerem nastopata koncedent (lokalna skupnost, ki podeli koncesijo) in koncesionar (oseba zasebnega ali javnega prava, ki izvaja javno službo). Koncesionar je lahko fizična ali pravna oseba, če izpolnjuje pogoje za opravljanje dejavnosti, ki je predmet koncesionirane gospodarske javne službe. Če zakon ne določa drugače, je lahko koncesionar tudi tuja oseba. Katero gospodarsko javno službo je možno opravljati na podlagi koncesije, določa zakon ali odlok lokalne skupnosti. Postopek za podelitev koncesije je dokaj zapleten. Najprej mora koncedent sprejeti akt o načinu izvajanja javne službe (odlok občine). V tem aktu naj bi bila že v naprej sprejeta odločitev, da se neka gospodarska javna služba opravlja kot koncesionirana. Ta akt tudi ureja celoten režim izvajanja javne službe. V njem je opredeljen javni interes na področju določene javne službe. Ta akt torej prinaša izključno javnopravne elemente (bodočega) koncesijskega razmerja. Aktu o načinu izvajanja javne službe v primeru, da se je občina odločila za koncesijo, sledi koncesijski akt (odlok občine). S tem aktom se določi predmet in pogoje opravljanja gospodarske javne službe za posamezno koncesijo. S koncesijskim aktom se lahko da koncesionarju javno pooblastilo, če tako določa zakon. Koncesijski akt vsebuje: • dejavnost ali zadeve, ki so predmet gospodarske javne službe, • območje izvajanja gospodarske javne službe, uporabnike ter razmerja do uporabnikov, • pogoje, ki jih mora izpolnjevati koncesionar, • morebitna javna pooblastila koncesionarju, • splošne pogoje za izvajanje gospodarske javne službe in za uporabo javnih dobrin, ki se z njo zagotavljajo, • vrsto in obseg monopola ali način njegovega preprečevanja, • začetek in čas trajanja koncesije, • vire financiranja gospodarske javne službe, • način plačila koncesionarja ali način plačila odškodnine za izvrševanje gospodarske javne službe oziroma varščine, • nadzor nad izvajanjem gospodarske javne službe, • prenehanje koncesijskega razmerja, • organ, ki opravi izbor koncesionarja, • organ, pooblaščen za sklenitev koncesijske pogodbe, • druge sestavine, potrebne za določitev in izvajanje gospodarske javne službe. Uradno glasilo Občine Ormož, Ptujska cesta 6, 2270 Ormož. Izdajatelj: Urad župana Poročevalec, št. 1 11 Pogoje, ki jih mora izpolnjevati koncesionar, so podlaga za kasnejši javni razpis, s katerim koncedent pridobi koncesionarja. Podlaga za javni razpis je koncesijski akt, s katerim se določita tudi oblika in postopek javnega razpisa. Javni razpis se objavi v uradnem listu Republike Slovenije. O izbiri koncesionarja odloči koncedent (občinska uprava) z upravno odločbo. Z izbranim koncesionarjem nato sklene koncedent (župan) koncesijsko pogodbo v pisni obliki. S koncesijsko pogodbo koncedent in koncesionar uredita medsebojna razmerja v zvezi z opravljanjem koncesionirane gospodarske javne službe. Bistvene sestavine koncesijske pogodbe se nanašajo na način in roke plačil morebitne varščine, razmerja v zvezi s sredstvi, ki jih vloži koncedent, dolžnost koncesionarja poročati koncedentu o vseh dejstvih in pojavih, ki utegnejo vplivati na izvajanje javne službe, način finančnega in strokovnega nadzora, pogodbene sankcije in način spreminjanja koncesijske pogodbe. O morebitnem sporu med koncedentom in koncesionarjem odloča redno sodišče. Koncesijsko razmerje preneha a) s prenehanjem koncesijske pogodbe, b) z odkupom koncesije, c) z odvzemom koncesije in d) s prevzemom koncesionirane gospodarske javne službe v režijo. Koncesijska pogodba preneha po preteku časa, za katerega je bila sklenjena, z odpovedjo, če je bila sklenjena za nedoločen čas ali z razdrtjem. Razlogi in pogoji za razdrtje, odpovedni rok in druge medsebojne pravice in obveznosti ob odpovedi ali razdrtju pogodbe pa se določijo v koncesijski pogodbi. Z odkupom koncesije preneha koncesijsko razmerje tako, da koncesionar preneha opravljati javno službo, ki je predmet koncesije, koncedent pa v določenem obsegu prevzame objekte in naprave, ki jih je koncesionar zgradil ali drugače pridobil za namen izvajanja koncesionirane gospodarske javne službe. Odkup koncesije je možen samo, če je izrecno predviden v koncesijskem aktu ali v koncesijski pogodbi, s katero se določijo tudi način, obseg in pogoji odkupa. Zakon pa dopušča tudi možnost prisilnega odkupa koncesije. Ob prisilnem odkupu koncesije pa je koncendent dolžan plačati koncesionarju odškodnino, ki se določa po predpisih o razlastitvi. Pri odvzemu koncesije lahko koncedent odvzame koncesionarju koncesijo, če le ta ne začne z opravljanjem koncesionirane gospodarske javne službe v za to določenem roku ali če je v javnem interesu, da se dejavnost preneha izvajati kot gospodarska javna služba ali kot koncesionirana gospodarska javna služba. Pogoji za odvzem koncesije se določijo v koncesijskem aktu ali v koncesijski pogodbi. V primeru odvzema koncesije je koncedent dolžan koncesionarju plačati odškodnino, ki se določa po predpisih o razlastitvi. Pod pogoji in na način, določenimi v koncesijskem aktu ali v koncesijski pogodbi, lahko koncedent 25.2.2016 prevzame koncesionirano gospodarsko javno službo v režijo. ZGJS določa, da lahko koncesionar prenese opravljanje koncesionirane gospodarske javne službe na drugo osebo. Slednje je mogoče samo, če je prenos predviden v koncesijski pogodi v predvidenem obsegu. V nasprotnem primeru je prenos možen samo z dovoljenjem koncedenta. Koncedent pa lahko v celoti ali delno prenese opravljanje koncesioniranje gospodarske javne službe samo v primerih, določenih z ZGJS ali zaradi razlogov, določenih v koncesijski pogodbi, drugače pa samo s soglasjem koncesionarja. ZGJS pozna tudi obvezno koncesijo, kadar gre za določeno dejavnost, ki se opravlja kot gospodarska javna služba, opravljajo pa jo osebe zasebnega prava kot obvezen del svoje dejavnosti. Obvezna koncesija se izvajalcu naloži z upravno odločbo, za njeno opravljanje pa koncedent in koncesionar skleneta koncesijsko pogodbo. Koncesionar mora opravljati koncesionirano gospodarsko javno službo v okviru objektivnih možnosti tudi ob nepredvidljivih okoliščinah, nastalih zaradi višje sile. V tem primeru ima koncesionar pravico zahtevati od koncedenta povračilo stroškov, ki so nastali zaradi opravljanja koncesionirane gospodarske javne službe v nepredvidljivih okoliščinah. Koncesionar je v skladu z zakonom odgovoren za škodo, ki jo pri opravljanju ali v zvezi z opravljanjem javne službe povzročijo pri njem zaposleni ljudje uporabnikom ali drugim osebam. Uporabnikom ali drugim osebam odgovarja subsidiarno za koncesionarja tudi koncedent, če s koncesijsko pogodbo ni dogovorjena drugačna vrsta odgovornosti. V. POGLAVJE - STROKOVNO TEHNIČNE ORGANIZACIJSKE IN RAZVOJNE NALOGE Strokovno tehnične, organizacijske in razvojne naloge na področju občinskih gospodarskih javnih služb v občini, ki so določene v tem poglavju opravlja občinska uprava. Te naloge se lahko poverijo za to usposobljeni organizaciji ali podjetju, zlasti javnemu podjetju ali tudi koncesionarju, kar se določi z odlokom o načinu opravljanja posamezne GJS. VI. POGLAVJE - VARSTVO UPORABNIKOV Zakon o gospodarskih javnih službah določa poseben organ za varstvo uporabnikov. Sosvet krajevnih skupnosti iz naslova varstva uporabnikov po tem odloku: • zastopa in usklajuje interese občanov in predlaga skupne predloge občinskemu svetu in županu občine, • zastopa interese občanov v zvezi z načrtovanjem, funkcioniranjem in financiranjem javnih služb in s tem povezanih objektov in naprav v razmerju do občine. VII. POGLAVJE - FINANCIRANJE GJS GJS se financirajo iz cene storitve, če so dobrine določljive(voda, odpadki, kanalščina, energija) ali iz proračuna, ko cene dobrin niso določljive in so pod Uradno glasilo Občine Ormož, Ptujska cesta 6, 2270 Ormož. Izdajatelj: Urad župana Poročevalec, št. 1 12 25.2.2016 enakimi pogoji dostopne vsem( ceste, javne poti, javna razsvetljava, javne površine). VIII. POGLAVJE - PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE S sprejemom tega odloka preneha veljati do sedaj veljavni odlok o GJS. Na podlagi 79. člena Poslovnika občinskega sveta (Uradni vestnik Občine Ormož, št. 9/15 – uradno prečiščeno besedilo) pošiljam Občinskemu svetu Ormož v obravnavo: - Predlog ODLOKA o načinu opravljanja lokalne gospodarske javne službe oskrbe s pitno vodo v občini Ormož, Središče ob Dravi in Sveti Tomaž – prva obravnava V skladu z 78. členom Poslovnika občinskega sveta (Uradni vestnik Občine Ormož, št. 9/15 – uradno prečiščeno besedilo) bo pri obravnavi odloka sodeloval: - Milan Železnik, Evropski pravni center Ormož, dne 25.2.2015 Alojz SOK l.r. ŽUPAN OBČINE ORMOŽ 2. ODLOK o načinu opravljanja lokalne gospodarske javne službe oskrbe s pitno vodo v občini Ormož, Središče ob Dravi in Sveti Tomaž – prva obravnava I. UVOD Ocena stanja Občine Ormož, Središče ob Dravi in Sveti Tomaž imajo sprejet Odlok o oskrbi s pitno vodo na območju občin Ormož, Središče ob Dravi in Sveti Tomaž, ki je bil sprejet v letu 2009. Osnova za sprejem odloka je bil Pravilnik o oskrbi s pitno vodo (Uradni list RS št. 35/06). V času veljavnosti tega odloka je bil Pravilnik o oskrbi s pitno vodo dvakrat spremenjen in sicer v letu 2008 (Uradni list RS, št. 41) in 2011 (Uradni list RS, št. 28). S temi spremembami Pravilnika o oskrbi s pitno vodo odlok ni bil usklajen. V letu 2012 je bila sprejeta Uredba o oskrbi s pitno vodo (Uradni list RS št 88/2012) s katero mora občina uskladiti odlok o načinu izvajanja javne službe oskrbe s pitno vodo. S sprejemom Uredbe o oskrbi s pitno vodo je prenehal veljati Pravilnik o oskrbi s pitno vodo razen členov 9 in 10. Ker je prišlo po sprejemu odloka do takšnih sprememb pravnih podlag, da bi eventualne spremembe in dopolnitve oziroma uskladitve tako posegle v veljavno besedilo odloka, da bi bilo besedilo nepregledno in nerazumljivo je pripravljen nov predlog odloka. Potrebno bi bilo opraviti poseg v skoraj vsak člen odloka. Predlog odloka je tako usklajen z Zakonom o gospodarskih javnih službah in Uredbo o oskrbi s pitno vodo iz leta 2012. Ker namerava občina izvesti postopek za podelitev koncesije za oskrbo s pitno vodo, je potrebno najprej sprejeti ustrezne pravne podlage za izvajanje javne službe. Zakon o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/1993) namreč v 3. in 7 členu določa, da občina z odlokom določi način opravljanja javne službe. Cilji odloka S sprejemom odloka se zasleduje osnovni cilj, da se določijo razmerja ter pravice in obveznosti izvajalca javne službe kot tudi obveznosti in pravice uporabnikov javne službe. Po sprejemu tega odloka in Odloka o predmetu in pogojih za opravljanje javne službe oskrbe s pitno vodo bo lahko občina izvedla javni razpis za podelitev koncesije. Ocena finančnih posledic Navedeni odlok nima finančnih posledic za občinski proračun, ker se javna služba financira iz cene storitev. II. BESEDILO ČLENOV Na podlagi 61. člena Zakona o lokalni samoupravi /ZLS/ (Uradni list RS, št. 94/2007-UPB2, 76/2008, 79/2009, 51/2010, 40/2012-ZUJF), 3. in 7. člena Zakona o gospodarskih javnih službah /ZGJS/ (Uradni list RS, št. 32/1993, 30/1998, 127/2006-ZJZP, 38/2010ZUKN, 57/2011), 149. člena Zakona o varstvu okolja /ZVO-1/ (Uradni list RS, št. 39/2006-UPB1,, 70/2008, 108/2009, 48/12, 57/12, 42/13, 56/15 in 102/15), 3. Uradno glasilo Občine Ormož, Ptujska cesta 6, 2270 Ormož. Izdajatelj: Urad župana Poročevalec, št. 1 13 člena Zakona o prekrških /ZP-1/ (Uradni list RS, št. 29/2011-UPB8), Uredbe o oskrbi s pitno vodo (Uradni list RS, št. 88/2012), Uredbe o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja (Uradni list RS, št. 87/2012, 109/2012), 16. člena Statuta Občine Ormož (Uradni vestnik Občine Ormož, št. 9/15 – uradno prečiščeno besedilo), 23. člena Statuta občine Sveti Tomaž (Uradni vestnik Občine Ormož, št. 7/07) in 15. člena Statuta občine Središče ob Dravi (Uradni vestnik Občine Ormož, št. 8/07) so: Občinski svet Ormož, na ... redni seji, dne ... ……… Občinski svet občine Središče ob Dravi, na ... redni seji, dne ... ……… in Občinski svet občine Sveti Tomaž, na ... redni seji dne ... ……… sprejeli ODLOK o načinu opravljanja lokalne gospodarske javne službe oskrbe s pitno vodo v občini Ormož, Središče ob Dravi in Sveti Tomaž 1. 25.2.2016 1. se voda uporabi za namen, ki ni oskrba s pitno vodo in za katerega je treba pridobiti vodno pravico v skladu s predpisom, ki ureja vode, in 2. iz vode nastaja industrijska odpadna voda v skladu s predpisom, ki ureja emisije snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo. (3) Ne glede na prejšnji odstavek se takrat, kadar se oskrba s pitno vodo zagotavlja iz javnega vodovoda, za javno službo šteje: 1. oskrba stavb ali gradbenih inženirskih objektov s pitno vodo v delu, kjer se v njih izvajajo državne ali občinske javne službe, 2. oskrba s pitno vodo za pranje ali namakanje javnih površin, 3. oskrba zunanjega hidrantnega omrežja za gašenje požarov s pitno vodo, 4. oskrba s pitno vodo, ki je na javnih površinah namenjena splošni rabi, in 5. oskrba s pitno vodo za pranje ali namakanje površin, ki pripadajo stavbi iz drugega odstavka tega člena, če letna količina ne presega 50m3. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen Ta odlok določa način opravljanja obvezne lokalne gospodarske javne službe varstva okolja oskrbe s pitno vodo (v nadaljevanju: javna služba) na območju občine Ormož, Središče ob Dravi in Sveti Tomaž (v nadaljevanju: občina). 2. člen (uporaba izrazov) V odloku uporabljeni izrazi v slovnični obliki za moški spol se uporabljajo kot nevtralni za ženski in moški spol. Obrazložitev: Besedilo je oblikovano na podlagi določil Zakona o enakih možnostih žensk in moških /ZEMŽM/ in Zakona o uresničevanju načela enakega obravnavanja /ZUNEO/, ki zahtevajo dosledno uporabo izrazov, ki se nanašajo na osebe v ženski in moški jezikovni obliki. 3. člen (javna služba) (1) V okviru javne službe se izvaja oskrba stavb in gradbenih inženirskih objektov s pitno vodo iz javnega vodovoda, če se v njih zadržujejo ljudje ali se pitna voda uporablja za oskrbo živali. (2) Ne glede na prejšnji odstavek se za javno službo ne šteje oskrba nestanovanjskih stavb in gradbenih inženirskih objektov ter nestanovanjskih prostorov v stanovanjskih stavbah s pitno vodo ne glede na to, ali se zagotavlja iz javnega vodovoda, če: Obrazložitev: Besedilo prvega odstavka je oblikovano na podlagi določila prvega odstavka 3. člena Uredbe o oskrbi s pitno vodo, ki določa, da se v okviru javne službe izvaja oskrba stavb in gradbenih inženirskih objektov s pitno vodo iz javnega vodovoda, če se v njih zadržujejo ljudje ali se pitna voda uporablja za oskrbo živali. Besedilo drugega odstavka je oblikovano na podlagi določila drugega odstavka 3. člena Uredbe o oskrbi s pitno vodo, ki določa, da se ne glede na prvi odstavek 3. člena Uredbe o oskrbi s pitno vodo za javno službo ne šteje oskrba nestanovanjskih stavb in gradbenih inženirskih objektov ter nestanovanjskih prostorov v stanovanjskih stavbah s pitno vodo ne glede na to, ali se zagotavlja iz javnega vodovoda, če: 1. se voda uporabi za namen, ki ni oskrba s pitno vodo in za katerega je treba pridobiti vodno pravico v skladu s predpisom, ki ureja vode, in 2. iz vode nastaja industrijska odpadna voda v skladu s predpisom, ki ureja emisije snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo. Besedilo tretjega odstavka je oblikovano na podlagi določila tretjega odstavka 3. člena Uredbe o oskrbi s pitno vodo, ki določa, da se ne glede na drugi odstavek 3. člena Uredbe o oskrbi s pitno vodo takrat, kadar se oskrba s pitno vodo zagotavlja iz javnega vodovoda, za javno službo šteje: 1. oskrba stavb ali gradbenih inženirskih objektov s pitno vodo v delu, kjer se 2. oskrba s pitno vodo za pranje ali namakanje javnih površin, Uradno glasilo Občine Ormož, Ptujska cesta 6, 2270 Ormož. Izdajatelj: Urad župana Poročevalec, št. 1 3. 4. 5. 14 oskrba zunanjega hidrantnega omrežja za gašenje požarov s pitno vodo, oskrba s pitno vodo, ki je na javnih površinah namenjena splošni rabi, in oskrba s pitno vodo za pranje ali namakanje površin, ki pripadajo stavbi iz drugega odstavka tega člena, če letna količina ne presega 50m3. 4. člen (uporabniki javne službe) (1) Uporabniki javne službe so lastniki stavbe, dela stavbe ali gradbenega inženirskega objekta, ki je priključen na javni vodovod in se zanj zagotavlja javna služba. (2) Če je stavba, del stavbe ali gradbeni inženirski objekt v solastnini, lahko obveznosti uporabnikov javne službe iz prejšnjega odstavka prevzame eden od solastnikov, če je med njimi dosežen pisni dogovor. (3) V večstanovanjskih stavbah, v katerih ni zagotovljenega ločenega odjema pitne vode po posameznih stanovanjskih enotah, obveznosti uporabnikov javne službe izvršuje upravnik stavbe, ki zagotavlja porazdelitev stroškov med lastniki delov stavbe v skladu s predpisom, ki ureja upravljanje večstanovanjskih stavb. (4) Uporabniki javne službe iz 1. in 2. točke četrtega odstavka 2. člena tega odloka so izvajalci državnih ali občinskih javnih služb ali upravljavci javnih površin, za katere se uporablja pitna voda, ki se odvzema iz javnega vodovoda. (5) Uporabnik javne službe iz 3. in 4. točke tretjega odstavka 3. člena tega odloka je občina. (6) Evidentiranje količine odvzete pitne vode iz javnega vodovoda, določitev plačnika ter plačilo storitev javne službe za uporabnike javne službe iz četrtega in petega odstavka tega člena se izvaja v skladu z določili tega odloka. Obrazložitev: Besedilo prvega odstavka je oblikovano na podlagi določila prvega odstavka 5. člena Uredbe o oskrbi s pitno vodo, ki določa, da so uporabniki javne službe lastniki stavbe, dela stavbe ali gradbenega inženirskega objekta, ki je priključen na javni vodovod in se zanj zagotavlja javna služba. Besedilo drugega odstavka je oblikovano na podlagi določila drugega odstavka 5. člena Uredbe o oskrbi s pitno vodo, ki določa, da lahko obveznosti uporabnikov javne službe iz prvega odstavka 5. člena Uredbe o oskrbi s pitno vodo, če je stavba, del stavbe ali gradbeni inženirski objekt v solastnini, prevzame eden od solasnikov, če je med njimi dosežen pisni dogovor. Besedilo tretjega odstavka je oblikovano na podlagi določila tretjega odstavka 5. člena Uredbe o oskrbi s pitno vodo, ki določa, da v večstanovanjskih stavbah, v katerih ni zagotovljenega ločenega odjema pitne vode po posameznih stanovanjskih enotah, obveznosti 25.2.2016 uporabnikov javne službe izvršuje upravnik stavbe, ki zagotavlja porazdelitev stroškov med lastniki delov stavbe v skladu s predpisom, ki ureja upravljanje večstanovanjskih stavb. Besedilo četrtega odstavka je oblikovano na podlagi določila četrtega odstavka 5. člena Uredbe o oskrbi s pitno vodo, ki določa, da so uporabniki iz 1. in 2. točke tretjega odstavka 3. člena Uredbe o oskrbi s pitno vodo (1. in 2. točke četrtega odstavka 3. člena tega odloka) izvajalci državnih ali občinskih javnih služb ali upravljavci javnih površin, za katere se uporablja pitna voda, ki se odvzema iz javnega vodovoda. Besedilo petega odstavka je oblikovano na podlagi določila petega odstavka 5. člena Uredbe o oskrbi s pitno vodo, ki določa, da so uporabniki javne službe iz 3. in 4. točke tretjega odstavka 3. člena Uredbe o oskrbi s pitno vodo (3. in 4. točke četrtega odstavka 3. člena tega odloka) občine. Besedilo šestega odstavka je oblikovano na podlagi določila šestega odstavka 5. člena Uredbe o oskrbi s pitno vodo, ki določa, da se evidentiranje količine odvzete pitne vode iz javnega vodovoda, določitev plačnika ter plačilo storitev javne službe za uporabnike javne službe iz četrtega in petega odstavka 5. člena Uredbe o oskrbi s pitno vodo izvaja v skladu s predpisom občine, ki ureja javno službo. 5. člen (vsebina odloka) S tem odlokom se določa način opravljanja javne službe, ki obsega: • organizacijsko in prostorsko zasnovo opravljanja javne službe, • vrsto in obseg storitev javne službe ter njihovo prostorsko razporeditev, • pogoje za zagotavljanje in uporabo javnih dobrin, • pravice in obveznosti uporabnikov, • vire financiranja javne službe in način njenega oblikovanja, • vrsto in obseg objektov in naprav, potrebnih za izvajanje javne službe, ki so lastnina občine, • cene storitev javne službe, • javna pooblastila izvajalca javne službe, • nadzor nad izvajanjem javne službe, • kazenske določbe. Obrazložitev: Besedilo je oblikovano v skladu z določilom 7. člena Zakona o gospodarskih javnih službah /ZGJS/, ki določa, da se z odlokom o načinu opravljanja gospodarske javne službe za posamezno gospodarsko javno službo določi: Uradno glasilo Občine Ormož, Ptujska cesta 6, 2270 Ormož. Izdajatelj: Urad župana Poročevalec, št. 1 • • • • • • • 15 organizacijska in prostorska zasnova njihovega opravljanja po vrstah in številu izvajalcev (v režijskem obratu, javnem gospodarskem zavodu, javnem podjetju, na podlagi koncesije), vrsta in obseg javnih dobrin ter njihova prostorska razporeditev, pogoji za zagotavljanje in uporabo javnih dobrin, pravice in obveznosti uporabnikov, viri financiranja gospodarskih javnih služb in način njihovega oblikovanja, vrsta in obseg objektov in naprav, potrebnih za izvajanje gospodarske javne službe, ki so lastnina lokalne skupnosti ter del javne lastnine, ki je javno dobro in varstvo, ki ga uživa, drugi elementi pomembni za opravljanje in razvoj gospodarske javne službe. 6. člen (uporaba predpisov) Za vprašanja v zvezi z izvajanjem javne službe iz prvega člena tega odloka, ki niso posebej urejena s tem odlokom, se uporabljajo republiški predpisi s področja varstva okolja. Obrazložitev: Z besedilom se določa t.i. subsidiarna uporaba predpisov s področja varstva okolja. V skladu z navedenim se za vsa vprašanja v zvezi z izvajanjem javne službe, ki niso posebej urejena s tem odlokom, uporabljajo predpisi s področja varstva okolja. Na tem mestu moramo opomniti na določilo tretjega odstavka 149. člena Zakona o varstvu okolja /ZVO-1/, ki določa, da vlada podrobneje predpiše: • vrste nalog, ki se izvajajo v okviru občinskih javnih služb varstva okolja ter • metodologijo za oblikovanje cen, oskrbovalne standarde in tehnične, vzdrževalne, organizacijske ter druge ukrepe in normative za opravljanje občinskih javnih služb varstva okolja. 7. člen (pomen izrazov) V tem odloku uporabljeni izrazi imajo enak pomen kot je določen v zakonu, ki ureja gospodarske javne službe in v zakonu, ki ureja varstvo okolja in na njuni podlagi sprejetimi podzakonskimi predpisi. Obrazložitev: Besedilo tega člena pojasnjuje uporabljenih v tem odloku. pomen izrazov, 2. ORGANIZACIJSKA IN PROSTORSKA ZASNOVA OPRAVLJANJA JAVNE SLUŽBE 8. člen (oblika zagotavljanja javne službe) (1) Javna služba se opravlja v obliki koncesije. 25.2.2016 (2) Izvajalec javne službe iz prvega odstavka tega člena je tudi upravljavec javnega vodovoda v občini. Obrazložitev: Besedilo prvega odstavka je oblikovano v skladu z določilom 6. člena Zakona o gospodarskih javnih službah /ZGJS/, ki določa, da lahko lokalna skupnost zagotavlja gospodarske javne službe: v režijskem obratu, v javnem gospodarskem zavodu, v javnem podjetju, z dajanjem koncesij. Ob tem moramo opomniti na določilo prvega odstavka 4. člena Uredbe o oskrbi s pitno vodo, ki določa, da občina zagotavlja javno službo za območje celotne občine. Besedilo drugega odstavka je oblikovano na podlagi določila prvega odstavka 8. člena Uredbe o oskrbi s pitno vodo, ki določa, da mora imeti javni vodovod upravljavca javnega vodovoda. 3. VRSTE IN OBSEG STORITEV JAVNE SLUŽBE 9. člen (vrsta in obseg storitev javne službe) (1) V okviru storitev javne službe upravljavec javnega vodovoda zagotavlja: 1. oskrbo s pitno vodo vsem uporabnikom javne službe v skladu s predpisi, standardi in normativi, ki urejajo pitno vodo in oskrbo s pitno vodo, 2. obveščanje uporabnikov javne službe o izvajanju javne službe, o motnjah v preskrbi, o okvarah na vodovodnem sistemu, kvaliteti vode in obveznostih uporabnikov, 3. redno vzdrževanje javnega vodovoda, 4. redno vzdrževanje javnemu vodovodu pripadajočih zunanjih hidrantnih omrežij za gašenje požarov v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo pred požari, 5. redno vzdrževanje priključkov na javni vodovod, 6. vodenje evidenc v skladu z določili uredbe, ki ureja oskrbo s pitno vodo, 7. poročanje pristojnemu ministrstvu v skladu z določili uredbe, ki ureja oskrbo s pitno vodo, 8. izdelavo programa oskrbe s pitno vodo v skladu z določili uredbe, ki ureja oskrbo s pitno vodo, 9. izvajanje notranjega nadzora in drugih nalog, določenih v skladu s predpisi, ki urejajo pitno vodo, 10. monitoring kemijskega in mikrobiološkega stanja vode iz zajetja za pitno vodo, 11. monitoring količine iz zajetja za pitno vodo odvzete vode v skladu s pogoji vodnega dovoljenja za oskrbo s pitno vodo in monitoring zajetja za pitno vodo odvzete vode za drugo rabo, ki ni oskrba s pitno vodo, če se ta odvzame iz javnega vodovoda v skladu s pogoji iz vodnega dovoljenja ali koncesije, Uradno glasilo Občine Ormož, Ptujska cesta 6, 2270 Ormož. Izdajatelj: Urad župana Poročevalec, št. 1 16 12. označevanje vodovarstvenih območij in izvajanje drugih ukrepov v skladu s predpisi, ki urejajo vodovarstvena območja, 13. občasno hidravlično modeliranje javnega vodovoda, 14. izdelava programa ukrepov v primeru izrednih dogodkov na javnem vodovodu v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, 15. izdelavo programa ukrepov v primerih izrednih dogodkov zaradi onesnaženja, 16. redno preverjanje podatkov o stavbah, ki so priključene na javni vodovod, v katastru stavb z dejanskim stanjem stavb na območju javnega vodovoda in 17. priključevanje novih uporabnikov javne službe. (2) Redno vzdrževanje priključkov iz pete točke prvega odstavka tega člena obsega: • preverjanje in redno vzdrževanje priključka na javni vodovod tako, da ni negativnih vplivov na zdravstveno ustreznost pitne vode in javni vodovod ter da je priključek vodotesen, • zagotavljanje delovanja obračunskega vodomera v skladu s predpisi, ki urejajo meroslovje, in • interventno vzdrževanje v primeru nepredvidljivih dogodkov (npr. lomi in puščanje pitne vode na priključku, okvare obračunskega vodomera in podobno). Obrazložitev: Besedilo prvega odstavka je oblikovano na podlagi določila 22. člena Uredbe o oskrbi s pitno vodo, ki določa, da v okviru storitev javne službe upravljavec javnega vodovoda zagotavlja: 1. oskrbo s pitno vodo vsem uporabnikom javne službe v skladu s predpisi, standardi in normativi, ki urejajo pitno vodo in oskrbo s pitno vodo, 2. obveščanje uporabnikov javne službe o izvajanju javne službe o njihovih obveznostih in izvajanju javne službe, 3. redno vzdrževanje javnega vodovoda, 4. redno vzdrževanje javnemu vodovodu pripadajočih zunanjih hidrantnih omrežij za gašenje požarov v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo pred požari, 5. redno vzdrževanje priključkov na javni vodovod, 6. vodenje evidenc v skladu z določili uredbe, ki ureja oskrbo s pitno vodo, 7. poročanje v skladu z določili uredbe, ki ureja oskrbo s pitno vodo, 8. izdelavo programa oskrbe s pitno vodo v skladu z določili uredbe, ki ureja oskrbo s pitno vodo, 9. izvajanje notranjega nadzora in drugih nalog, določenih v skladu s predpisi, ki urejajo pitno vodo, 10. monitoring kemijskega in mikrobiološkega stanja vode iz zajetja za pitno vodo, 11. monitoring količine iz zajetja za pitno vodo odvzete vode v skladu s pogoji vodnega dovoljenja za oskrbo s pitno vodo in monitoring zajetja za pitno vodo odvzete vode za drugo rabo, ki ni oskrba s 25.2.2016 pitno vodo, če se ta odvzame iz javnega vodovoda v skladu s pogoji iz vodnega dovoljenja ali koncesije, 12. označevanje vodovarstvenih območij in izvajanje drugih ukrepov v skladu s predpisi, ki urejajo vodovarstvena območja, 13. občasno hidravlično modeliranje javnega vodovoda/ Na podlagi tega lahko ugotavljamo zvezo med posameznimi hidravličnimi parametri in določamo, ali so dejanske vrednosti skladne z dovoljenimi minimalnimi oziroma maksimalnimi vrednostmi hitrosti toka ali obratovalnega tlaka na vodovodnem sistemu/ 14. izdelava programa ukrepov v primeru izrednih dogodkov na javnem vodovodu v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, 15. izdelavo programa ukrepov v primerih izrednih dogodkov zaradi onesnaženja, 16. redno preverjanje podatkov o stavbah, ki so priključene na javni vodovod, v katastru stavb z dejanskim stanjem stavb na območju javnega vodovoda in 17. priključevanje novih uporabnikov javne službe. Besedilo drugega odstavka je oblikovano na podlagi določila tretjega odstavka 22. člena Uredbe o oskrbi s pitno vodo, ki določa, da redno vzdrževanje priključkov iz 5. točke prvega odstavka 22. člena Uredbe o oskrbi s pitno vodo obsega: • preverjanje in redno vzdrževanje priključka na javni vodovod tako, da ni negativnih vplivov na zdravstveno ustreznost pitne vode in javni vodovod ter da je priključek vodotesen, • zagotavljanje delovanja obračunskega vodomera v skladu s predpisi, ki urejajo meroslovje, in • interventno vzdrževanje v primeru nepredvidljivih dogodkov (npr. lomi in puščanje pitne vode na priključku, okvare obračunskega vodomera in podobno). Na tem mestu moramo opomniti na določilo šestega odstavka 16. člena Uredbe o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja, ki določa, da omrežnina (del cene, ki vključuje stroške javne infrastrukture javne službe oskrbe s pitno vodo) vključuje tudi stroške obnove in vzdrževanja priključkov na javni vodovod v obsegu nalog izvajalca javne službe oskrbe s pitno vodo v skladu s predpisi, ki ureja oskrbo s pitno vodo. 10. člen (program oskrbe s pitno vodo) (1) Javna služba se izvaja v skladu s programom oskrbe s pitno vodo, ki ga mora pripraviti izvajalec javne službe v skladu s predpisom, ki ureja oskrbo s pitno vodo. Uradno glasilo Občine Ormož, Ptujska cesta 6, 2270 Ormož. Izdajatelj: Urad župana Poročevalec, št. 1 17 (2) Izvajalec javne službe mora uporabnikom javne službe omogočiti vpogled v potrjen program oskrbe s pitno vodo na sedežu izvajalca javne službe. Obrazložitev: Besedilo prvega odstavka je oblikovano na podlagi določila prvega odstavka 25. člena Uredbe o oskrbi s pitno vodo, ki določa, da se javna služba izvaja v skladu s programom s pitno vodo. Ob navedenem moramo opomniti, da se program oskrbe s pitno vodo na podlagi evidenc iz 24. člena Uredbe o oskrbi s pitno vodo izdela za vsako občino posebej in vsebuje naslednje vsebinske sklope: 1. osnovne podatke, ki so podatki o: • izvajalcu javne službe, • občini izvajanja javne službe, • predpisih in drugih pravnih aktih, ki urejajo izvajanje javne službe, vključno z določitvijo izvajalca javne službe in • območjih javnih vodovodov,kjer se izvaja javna služba, 2. podatki o infrastrukturi in osnovnih sredstvih, namenjenih opravljanju javne službe, ki so podatki o: • javnih vodovodih in zunanjih hidrantnih omrežjih za gašenje požarov, ki so del javnega vodovoda, • zajetjih za pitno vodo in rezervnih zajetjih za pitno vodo in njihovih zmogljivostih za oskrbo s pitno vodo, • vodnih pravicah za zajetja iz prejšnje alineje, • vodovarstvenih območjih, njihovem označevanju in izvajanju drugih ukrepov v skladu s predpisi, ki urejajo vodovarstvena območja, in • cenah obveznih storitev javne službe; 3. podatkih o načinu izvajanja javne službe, ki so podatki o: • številu priključkov in odjemih mest na javnem vodovodu, • vzdrževanju in čiščenju javne infrastrukture, namenjene izvajanju javne službe, • ukrepih za zagotavljanje zdravstvene ustreznosti pitne vode v javnih vodovodih, • ukrepih za zmanjševanje vodovodnih izgub v javnih vodovodih, • ukrepih za zagotavljanje rezervnih zajetij za pitno vodo, • režimu nadomeščanja rezervnih zajetij za pitno vodo v skladu s sedmim odstavkom 16. člena Uredbe, • načinu obveščanja uporabnikov javne službe, • izvajanju posebnih storitev z uporabo javne infrastrukture in • javnih površinah, za katere se iz javnega vodovoda zagotavlja pitna voda za pranje, namakanje ali oskrbo s pitno vodo, ki je namenjena splošni rabi. Predlog programa oskrbe s pitno vodo pripravi izvajalec javne službe za obdobje štirih koledarskih let 25.2.2016 in ga posreduje občini v uskladitev najpozneje do 31. oktobra v koledarskem letu pred začetkom njegove uveljavitve. Ko je program usklajen z občino, ga odgovorna oseba izvajalca javne službe potrdi. Izvajalec javne službe pošlje potrjen program oskrbe s pitno vodo ministrstvu najpozneje do 31. decembra v letu pred začetkom njegove veljavnosti na način, objavljen na spletni strani ministrstva. Besedilo drugega odstavka je oblikovano na podlagi določila petega odstavka 25. člena Uredbe o oskrbi s pitno vodo, ki določa, da mora izvajalec javne službe uporabnikom javne službe omogočiti vpogled v potrjen program oskrbe s pitno vodo na sedežu izvajalca javne službe. 4. POGOJI ZA ZAGOTAVLJANJE UPORABO STORITEV JAVNE SLUŽBE 4.1. IN Opremljenost naselij z javnim vodovodom 11. člen (opremljenost naselij) (1) Območje naselij poselitve s petdeset (50) ali več prebivalci s stalnim prebivališčem in z gostoto poselitve večjo od pet prebivalcev s stalnim prebivališčem na hektar mora biti opremljeno z javnim vodovodom. (2) Ne glede na prejšnji odstavek mora biti z javnim vodovodom opremljeno tudi območje poselitve z manj kot petdeset (50) prebivalcev s stalnim prebivališčem in gostoto poselitve manjšo ali enako od pet prebivalcev s stalnim prebivališčem na hektar, razen če se na območju poselitve izvaja lastna oskrba s pitno vodo ali samooskrba objekta s pitno vodo v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov, in sta hkrati izpolnjena naslednja pogoja: 1. da se iz posameznega zasebnega vodovoda oskrbuje manj kot petdeset (50) prebivalcev s stalnim prebivališčem in 2. da je letna povprečna zmogljivost posameznega zasebnega vodovoda manjša od 10 m3 pitne vode na dan. (3) Predvidena poselitvena območja morajo biti pred začetkom uporabe stavb na njih opremljena z javnim vodovodom, če je predvideno, da bodo na njih izpolnjeni pogoji iz prvega ali drugega odstavka tega člena. Obrazložitev: Besedilo prvega odstavka je oblikovano na podlagi določila prvega odstavka 9. člena Uredbe o oskrbi s pitno vodo, ki določa, da mora biti območje naselij poselitve s petdeset (50) ali več prebivalci s stalnim prebivališčem in z gostoto poselitve večjo od pet prebivalcev s stalnim prebivališčem na hektar opremljeno z javnim vodovodom. Uradno glasilo Občine Ormož, Ptujska cesta 6, 2270 Ormož. Izdajatelj: Urad župana Poročevalec, št. 1 18 Besedilo drugega odstavka je oblikovano na podlagi določila drugega odstavka 9. člena Uredbe o oskrbi s pitno vodo, ki določa, da mora biti ne glede na prvi odstavke 9. člena Uredbe o oskrbi s pitno vodo, z javnim vodovodom opremljeno tudi območje poselitve z manj kot petdeset (50) prebivalcev s stalnim prebivališčem in gostoto poselitve manjšo ali enako pet prebivalcev s stalnim prebivališčem na hektar, razen če se na območju poselitve izvaja lastna oskrba s pitno vodo ali samooskrba objekta s pitno vodo v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov, in sta hkrati izpolnjena naslednja pogoja: 1. da se iz posameznega zasebnega vodovoda oskrbuje manj kot petdeset (50) prebivalcev s stalnim prebivališčem in 2. da je letna povprečna zmogljivost posameznega zasebnega vodovoda manjša od 10m3 pitne vode na dan. Besedilo tretjega odstavka je oblikovano na podlagi določila tretjega odstavka 9. člena Uredbe o oskrbi s pitno vodo, ki določa, da morajo biti predvidena poselitvena območja pred začetkom uporabe stavb na njih opremljena z javnim vodovodom, če je predvideno, da bodo na njih izpolnjeni pogoji iz prvega ali drugega odstavka tega člena. 4.1.1. Oskrba s pitno vodo v naselju, ki je opremljeno z javnim vodovodom 12. člen (priključitev na javni vodovod) (1) Stavba ali gradbeni inženirski objekt iz drugega odstavka 3. člena tega odloka, ki leži znotraj območja javnega vodovoda, kjer se izvaja javna služba, morata biti priključena na javni vodovod v skladu z določili tega odloka. (2) Na javni vodovod mora biti priključena vsaka stavba ali gradbeni inženirski objekt posebej, zanje pa mora biti zagotovljeno merjenje porabe pitne vode z obračunskim vodomerom. (3) V večstanovanjskih stavbah mora biti za posamezen del stavbe (stanovanjske in poslovne) zagotovljeno merjenje porabe pitne vode z ločenimi obračunskimi vodomeri, če se lastniki večstanovanjske stavbe ne dogovorijo drugače. (4) Merjenje porabe pitne vode v stavbi ali gradbenim inženirskem objektu mora biti zagotovljeno pred odjemnim mestom, do katerega lahko dostopa izvajalec javne službe. (5) Ne glede na drugi odstavek tega člena se v primerih, ko se na kmetijskem gospodarstvu ali v nestanovanjskih stavbah, ki predstavljajo zaokroženo celoto in imajo enega lastnika, s pitno vodo iz javnega vodovoda oskrbuje več stavb, lahko zagotavlja odjem pitne vode na enem odjemnem mestu. (6) Načrtovanje in gradnjo priključka na javni vodovod mora zagotoviti lastnik stavbe ali gradbenega 25.2.2016 inženirskega objekta, ki se priključuje na javni vodovod. (7) Lastnik obstoječega objekta, ki se nahaja znotraj območja javnega vodovoda, pa še ni priključen na javni vodovod se mora priključiti na javni vodovod v roku 6. mesecev po uveljavitvi tega odloka. (8) Lastnik novega objekta, ki je nahaja znotraj območja javnega vodovoda se mora priključiti na javni vodovod v 6. mesecih po izgradnji objekta oziroma pred vselitvijo v objekt oziroma pred pričetkom uporabe objekta. (9) Lastnik obstoječega objekta, ki se nahaja znotraj območja, kjer se gradi javni vodovod se mora priključiti na javni vodovod v roku 6. mesecev po pridobitvi uporabnega dovoljenja za ta vodovod in po obvestilu izvajalca javne službe. Obvestilo izvajalca mora biti vročeno v skladu z določili Zakona o splošnem upravnem postopku. Obrazložitev: Besedilo prvega odstavka je oblikovano na podlagi določila prvega odstavka 10. člena Uredbe o oskrbi s pitno vodo, ki določa, da morata biti stavba ali gradbeni inženirski objekt iz prvega odstavka 3. člena Uredbe o oskrbi s pitno vodo, ki leži znotraj območja javnega vodovoda, kjer se izvaja javna služba, priključena na javni vodovod v skladu s predpisom občine, ki ureja javno službo. Besedilo drugega odstavka je oblikovano na podlagi določila drugega odstavka 10. člena Uredbe o oskrbi s pitno vodo, ki določa, da mora biti na javni vodovod priključena vsaka stavba ali gradbeni inženirski objekt posebej, zanje pa mora biti zagotovljeno merjenje porabe pitne vode z obračunskim vodomerom. Besedilo tretjega odstavka je oblikovano na podlagi določila tretjega odstavka 10. člena Uredbe o oskrbi s pitno vodo, ki določa, da mora biti v večstanovanjskih stavbah za posamezne dele stavbe (stanovanjske in poslovne) zagotovljeno merjenje porabe pitne vode z ločenimi obračunskimi vodomeri. Besedilo četrtega odstavka je oblikovano na podlagi določila četrtega odstavka 10. člena Uredbe o oskrbi s pitno vodo, ki določa, da mora biti merjenje porabe pitne vode v stavbi ali gradbenem inženirskem objektu zagotovljeno pred odjemnim mestom, do katerega lahko dostopa izvajalec javne službe. Besedilo petega odstavka je oblikovano na podlagi določila petega odstavka 10. člena Uredbe o oskrbi s pitno vodo, ki določa, da se ne glede na drugi odstavek 10. člena Uredbe o oskrbi s pitno vodo v primerih, ko se na kmetijskem gospodarstvu ali v nestanovanjskih stavbah, ki predstavljajo zaokroženo celoto in imajo enega lastnika, s pitno vodo iz javnega vodovoda oskrbuje več stavb, lahko zagotavlja odjem pitne vode na enem odjemnem mestu. Uradno glasilo Občine Ormož, Ptujska cesta 6, 2270 Ormož. Izdajatelj: Urad župana Poročevalec, št. 1 19 Besedilo šestega odstavka je oblikovano na podlagi določila šestega odstavka 10. člena Uredbe o oskrbi s pitno vodo, ki določa, da mora načrtovanje in gradnjo priključka na javni vodovod zagotoviti lastnik stavbe ali gradbenega inženirskega objekta, ki se priključuje na javni vodovod. Besedilo 7., 8. in 9. odstavka tega člena določa obveznosti lastnikov objektov znotraj območja, ki je opremljeno z javnim vodovodnim omrežjem. Določeni so roki v katerih se morajo obvezno priključiti na vodovodno omrežje. Določena je tudi obveznost, da mora izvajalec javne službe obvestilo vročiti po določbah ZUP. 13. člen (prepoved priključitve na javni vodovod) (1) Stavbe ali gradbenega inženirskega objekta, za katerega odvajanje in čiščenje komunalne odpadne vode, ni urejeno v skladu s predpisi, ki urejajo emisije snovi pri odvajanju odpadne vode, in predpisi, ki urejajo odvajanje in čiščenje komunalne in padavinske odpadne vode, izvajalec ne sme priključiti na javni vodovod. (2) Če lastnik stavbe ali gradbenega inženirskega objekta za rabo pitne vode iz javnega vodovoda, ki ne šteje za javno službo, ni pridobil vodne pravice s predpisi, ki urejajo vode, izvajalec javne službe stavbe ali gradbenega inženirskega objekta, v delu, ki se nanašajo na rabo pitne vode iz javnega vodovoda, ki ne šteje za javno službo, ne sme priključiti na javni vodovod. Obrazložitev: Besedilo prvega odstavka je oblikovano na podlagi določila prvega odstavka 11. člena Uredbe o oskrbi s pitno vodo, ki določa, da stavbe ali gradbenega inženirskega objekta, za katerega odvajanje in čiščenje komunalne odpadne vode, ni urejeno v skladu s predpisi, ki urejajo emisije snovi pri odvajanju odpadne vode, in predpisi, ki urejajo odvajanje in čiščenje komunalne in padavinske odpadne vode, izvajalec javne službe ne sme priključiti na javni vodovod. Besedilo drugega odstavka je oblikovano na podlagi določila drugega odstavka 11. člena Uredbe o oskrbi s pitno vodo, ki določa, da če lastnik stavbe ali gradbenega inženirskega objekta za rabo pitne vode iz javnega vodovoda, ki ne šteje za javno službo, ni pridobil vodne pravice s predpisi, ki urejajo vode, izvajalec javne službe stavbe ali gradbenega inženirskega objekta, v delu, ki se nanašajo na rabo pitne vode iz javnega vodovoda, ki ne šteje za javno službo, ne sme priključiti na javni vodovod. 25.2.2016 14. člen (odstranitev priključka stavbe ali gradbenega inženirskega objekta na javni vodovod) (1) Odstranitev priključka stavbe ali gradbenega inženirskega objekta na javni vodovod je dovoljena v primerih odstranitve stavbe ali inženirskega objekta, ki je priključena na javni vodovod. (2) Odstranitev priključka stavbe na javni vodovod mora zagotoviti lastnik stavbe ali gradbenega inženirskega objekta. O odstranitvi priključka stavbe ali gradbenega inženirskega objekta na javni vodovod mora lastnik stavbe ali gradbenega inženirskega objekta obvestiti upravljavca javnega vodovoda najmanj trideset (30) dni pred začetkom del. Lastnik stavbe ali gradbenega inženirskega objekta mora preverjanje izvedbe odstranitve priključka stavbe ali gradbenega inženirskega objekta na javni vodovod dopustiti upravljavcu javnega vodovoda in za storitve plačati v skladu s cenikom storitev iz 42. člena tega odloka. Obrazložitev: Besedilo prvega odstavka določa primere, ko je dovoljenja odstranitev priključka stavbe ali gradbenega inženirskega objekta na javni vodovod. Tako je določeno, da je odstranitev priključka stavbe ali gradbenega inženirskega objekta na javni vodovod dovoljena samo v primeru odstranitve stavbe ali gradbenega inženirskega objekta, ki je priključen na javni vodovod. V skladu z določilom 7.4 točke prvega odstavka 2. člena Zakona o graditvi objektov /ZGO-1/ odstranitev objekta obsega izvedbo del, s katerimi se objekt odstrani, poruši ali razgradi in vzpostavi prejšnje stanje. Odstranitev objekta se lahko začne na podlagi pravnomočnega gradbenega dovoljenja (3. člen ZGO-1). 15. člen (prepoved lastne oskrbe s pitno vodo) (1) V stavbi, ki leži znotraj območja javnega vodovoda, kjer se izvaja javna služba, ni dovoljena lastna oskrba prebivalcev s pitno vodo. (2) Ne glede na prejšnji odstavek je v stavbi, ki še ni priključena na javni vodovod in so postopki za priključitev v teku, do priključitve na javni vodovod lastna oskrba s pitno vodo dovoljena. (3) Zajetja za pitno vodo, iz katerega se s pitno vodo oskrbuje javni vodovod, se ne smejo uporabljati za lastno oskrbo prebivalcev s pitno vodo ali druge rabe voda, razen če gre za oskrbo s pitno vodo iz javnega vodovoda, za katero je pridobljena vodna pravica v skladu s predpisi, ki urejajo vode. Obrazložitev: Besedilo prvega odstavka je oblikovano na podlagi določila prvega odstavka 12. člena Uredbe o oskrbi s pitno vodo, ki določa, da v stavbi, ki leži znotraj Uradno glasilo Občine Ormož, Ptujska cesta 6, 2270 Ormož. Izdajatelj: Urad župana Poročevalec, št. 1 20 območja javnega vodovoda, kjer se izvaja javna služba, ni dovoljena lastna oskrba prebivalcev s pitno vodo. Besedilo drugega odstavka je oblikovano na podlagi določila drugega odstavka 12. člena Uredbe o oskrbi s pitno vodo, ki določa, da je ne glede na prvi odstavek 12. člena Uredbe o oskrbi s pitno vodo v stavbi, ki še ni priključena na javni vodovod in so postopki za priključitev v teku, do priključitve na javni vodovod lastna oskrba s pitno vodo dovoljena. Besedilo tretjega odstavka je oblikovano na podlagi določila tretjega odstavka 12. člena Uredbe o oskrbi s pitno vodo, ki določa, da se zajetja za pitno vodo, iz katerega se s pitno vodo oskrbuje javni vodovod, ne smejo uporabljati za lastno oskrbo prebivalcev s pitno vodo ali druge rabe voda, razen če gre za oskrbo s pitno vodo iz javnega vodovoda, za katero je pridobljena vodna pravica v skladu s predpisi, ki urejajo vode. 4.1.2. Oskrba s pitno vodo v naselju, ki ni opremljeno z javnim vodovodom 16. člen (lastna oskrba s pitno vodo) Lastna oskrba s pitno vodo se lahko izvaja na območju poselitve in za posamezne dele stavbe ali gradbene inženirske objekte, kjer občina ne zagotavlja javne službe. Obrazložitev: Besedilo je oblikovano na podlagi določila 6. člena Uredbe o oskrbi s pitno vodo, ki določa, da se lahko lastna oskrba s pitno vodo izvaja na območjih poselitve in za posamezne stavbe ali gradbene inženirske objekte, kjer občina ne zagotavlja javne službe. 4.2. Evidence 17. člen (evidence) Izvajalec javne službe mora voditi evidence v skladu s predpisi, ki veljajo za področje izvajanja javne službe. Obrazložitev: Besedilo je oblikovano na podlagi določil 24. člena Uredbe o oskrbi s pitno vodo, ki določa, da izvajalec javne službe vodi evidenco o: 1. javnih vodovodih, s katerimi upravlja, in območjih vodovodov, 2. uporabnikih javne službe, 3. priključkih na javni vodovod in odjemnih mestih, 4. zajetjih za pitno vodo in rezervnih zajetjih za pitno vodo, 5. vodnih pravicah za zajetje iz prejšnje točke, 6. vodni bilanci javnega vodovoda, 25.2.2016 7. vzdrževanju in čiščenju javne infrastrukture, namenjene izvajanju javne službe, in 8. stroških in cenah obveznih storitev javne službe. 4.3. Prekinitve in omejitve oskrbe s pitno vodo iz javnega vodovoda 18. člen (prekinitve oskrbe s pitno vodo iz javnega vodovoda) (1) Upravljavec javnega vodovoda lahko uporabniku javne službe prekine oskrbo s pitno vodo, če uporabnik s svojim ravnanjem ogroža nemoteno in varno oskrbo s pitno vodo drugih uporabnikov javne službe. (2) Upravljavec javnega vodovoda lahko začasno prekine ali omeji oskrbo s pitno vodo v primeru izvedbe vzdrževalnih del na javnem vodovodu ali priključkih na javni vodovod. (3) V primeru načrtovanih vzdrževanih del upravljavec javnega vodovoda o predvidenem času in trajanju prekinitve ali omejitve oskrbe s pitno vodo uporabnike javne službe obvesti najmanj en dan pred predvideno prekinitvijo na krajevno običajen način in z objavo na svoji spletni strani. (4) V primeru nepredvidljivih vzdrževalnih del upravljavec javnega vodovoda o predvidenem trajanju prekinitve ali omejitve oskrbe s pitno vodo uporabnike javne službe obvesti na krajevno običajen način takoj, ko je to mogoče, najpozneje pa v roku 24 ur po prekinitvi ali omejitvi. (5) V primeru prekinitve ali omejitve oskrbe s pitno vodo, ki nastopi zaradi višje sile ali zaradi preprečitve ogrožanja zdravja ter življenja ljudi in živali, upravljavec javnega vodovoda o predvidenem trajanju prekinitve ali omejitve oskrbe s pitno vodo uporabnike javne službe obvesti na krajevno običajen način takoj, ko je to mogoče, najpozneje pa v roku 24 ur po prekinitvi ali omejitvi. (6) V primeru prekinitve oskrbe s pitno vodo, ki je daljša od 24 ur, mora upravljavec javnega vodovoda uporabnikom javne službe zagotoviti pitno vodo za nujni obseg porabe, razen če do prekinitve pride zaradi razlogov iz prvega odstavka tega člena. Obrazložitev: Besedilo prvega odstavka je oblikovano na podlagi določila prvega odstavka 23. člena Uredbe o oskrbi s pitno vodo, ki določa, da lahko upravljavec javnega vodovoda uporabniku javne službe prekine oskrbo s pitno vodo, če uporabnik s svojim ravnanjem ogroža nemoteno in varno oskrbo s pitno vodo drugih uporabnikov javne službe. Besedilo drugega odstavka je oblikovano na podlagi določila drugega odstavka 23. člena Uredbe o oskrbi s pitno vodo, ki določa, da lahko upravljavec javnega vodovoda začasno prekine ali omeji oskrbo s pitno vodo v primeru izvedbe vzdrževalnih del na javnem vodovodu ali priključkih na javni vodovod. Uradno glasilo Občine Ormož, Ptujska cesta 6, 2270 Ormož. Izdajatelj: Urad župana Poročevalec, št. 1 21 Besedilo tretjega odstavka je oblikovano na podlagi določila tretjega odstavka 23. člena Uredbe o oskrbi s pitno vodo, ki določa, da mora upravljavec javnega vodovoda v primeru načrtovanih vzdrževalnih del o predvidenem času in trajanju prekinitve ali omejitve oskrbe s pitno vodo uporabnike javne službe obvestiti najmanj en dan pred predvideno prekinitvijo na krajevno običajen način in z objavo na svoji spletni strani. Besedilo četrtega odstavka je oblikovano na podlagi določila četrtega odstavka 23. člena Uredbe o oskrbi s pitno vodo, ki določa, da upravljavec javnega vodovoda v primeru nepredvidljivih vzdrževalnih del o predvidenem trajanju prekinitve ali omejitve oskrbe s pitno vodo uporabnike javne službe obvesti na krajevno običajen način in z objavo na svoji spletni strani. Besedilo petega odstavka je oblikovano na podlagi določila petega odstavka 23. člena Uredbe o oskrbi s pitno vodo, ki določa, da mora upravljavec javnega vodovoda v primeru prekinitve ali omejitve oskrbe s pitno vodo, ki nastopi zaradi višje sile ali zaradi preprečitve ogrožanja zdravja ter življenja ljudi in živali o predvidenem trajanju prekinitve ali omejitve oskrbe s pitno vodo uporabnike javne službe obvestiti na krajevno običajen način takoj, ko je to mogoče, najpozneje pa v roku 24 ur po prekinitvi ali omejitvi. Besedilo šestega odstavka je oblikovano na podlagi določila šestega odstavka 23. člena Uredbe o oskrbi s pitno vodo, ki določa, da mora upravljavec javnega vodovoda uporabnikom javne službe v primeru prekinitve oskrba s pitno vodo, ki je daljša od 24 ur, zagotoviti pitno vodo za nujni obseg porabe iz tretjega odstavka 16. člena Uredbe o oskrbi s pitno vodo, razen če do prekinitve pride iz razlogov iz prvega odstavka 23. člena Uredbe o oskrbi s pitno vodo. 19. člen (omejitve odjema pitne vode iz javnega vodovoda) V primeru pomanjkanja pitne vode ali poškodb javnega vodovoda, zaradi katerih je lahko ogrožena zmogljivost oskrbe s pitno vodo, lahko upravljavec javnega vodovoda omeji odjem pitne vode iz javnega vodovoda, pri čemer mora upoštevati, da ima oskrba s pitno vodo prednost pred drugimi rabami vode. Obrazložitev: Besedilo prvega odstavka je oblikovano na podlagi določila četrtega odstavka 15. člena Uredbe o oskrbi s pitno vodo, ki določa, da lahko upravljavec vodovoda, v primeru pomanjkanje pitne vode ali poškodb javnega vodovoda, zaradi katerih je lahko ogrožena zmogljivost oskrbe s pitno vodo, omeji odjem pitne vode iz javnega vodovoda, pri čemer mora upoštevati, da ima oskrba s pitno vodo prednost pred drugimi rabami vode. 25.2.2016 4.4. Izvajanje javne službe v primeru izrednih dogodkov 20. člen (izvajanje javne službe v primeru izrednih dogodkov) (1) Izvajalec javne službe mora v primeru izrednih dogodkov izvajati javno službo v skladu s programom ukrepov v primeru izrednih dogodkov. Program ukrepov v primeru izrednih dogodkov pripravi izvajalec javne službe v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami in ga predloži občinskemu svetu v potrditev. (2) Stroški oskrbe s pitno vodo v primerih iz prvega odstavka tega člena se krijejo iz občinskega proračuna. Obrazložitev: Besedilo je oblikovano na podlagi določila štirinajste točke prvega odstavka 22. člena Uredbe o oskrbi s pitno vodo, ki določa, da upravljavec javnega vodovoda v okviru storitev javne službe zagotavlja izdelavo programa ukrepov v primerih izrednih dogodkov na javnem vodovodu v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami. Na tem mestu moramo opomniti še na določilo 43. člena Zakona o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami /ZVNDN/, ki določa, da lokalne skupnosti sprejmejo svoje programe in načrte varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, ki ne smejo biti v nasprotju z nacionalnim programom. 4.5. Evidentiranje količine odvzete pitne vode iz javnega vodovoda 21. člen (evidentiranje količine odvzete pitne vode iz javnega vodovoda) (1) Količina odvzete vode iz javnega vodovoda se evidentira v m3. Izvajalec javne službe za uporabnike najmanj enkrat letno ugotavlja dejansko količino opravljenih storitev. (2) Če dejanske količine odvzete vode iz javnega vodovoda ni mogoče ugotoviti in veljavni predpis o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja ne določa drugače, jo izvajalec javne službe zaradi določitve akontacij oceni na podlagi podatkov o povprečni količini opravljenih storitev v preteklem obračunskem obdobju, ki jih je izvajalec javne službe opravil za svoje uporabnike Kadar to ni mogoče, se upošteva zadnji razpoložljivi podatek Statističnega urada Republike Slovenije o povprečni količini storitev, opravljenih za uporabnike. Obrazložitev: Besedilo prvega odstavka je oblikovano na podlagi določila prvega odstavka 18. člena Uredbe o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih Uradno glasilo Občine Ormož, Ptujska cesta 6, 2270 Ormož. Izdajatelj: Urad župana Poročevalec, št. 1 22 občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja, ki določa, da se vodarina uporabnikom storitev oskrbe s pitno vodo, pri katerih se poraba ugotavlja z obračunskim vodomerom, obračunava glede na dobavljeno količino pitne vode v m3. Obračunava se glede na dejansko porabo v preteklem obračunskem obdobju. Izvajalec pri uporabnikih najmanj enkrat letno ugotavlja dejansko porabo in opravi poračun za preteklo obračunsko obdobje. Besedilo drugega odstavka je oblikovano na podlagi določila 4.6. Zagotavljanje skladnosti pitne vode 22. člen (zagotavljanje skladnosti pitne vode) (1) Upravljavec javnega vodovoda mora zagotavljati skladnost in zdravstveno ustreznost pitne vode. (2) Upravljavec javnega vodovoda mora imeti zaposleno odgovorno osebo za zagotavljanje skladnosti z zahtevami republiškega predpisa o pitni vodi, ki ima najmanj visoko strokovno izobrazbo naravoslovne, tehnične ali zdravstvene smeri. (2) Skladnost mora biti zagotovljena: • na pipah oziroma mestih, kjer se voda uporablja kot pitna voda, • v primeru oskrbe s pitno vodo s cisternami: na mestu iztoka iz cisterne. (3) Upravljavec javnega vodovoda mora izvajati notranji nadzor nad zagotavljanjem skladnosti pitne vode v skladu s predpisi, ki urejajo pitno vodo in zdravstveno ustreznost živil. (4) Ne glede na določila prejšnjih odstavkov tega člena se šteje, da je upravljavec javnega vodovoda izpolnil svoje obveznosti, kadar dokaže, da je vzrok neskladnosti hišno vodovodno omrežje ali njegovo vzdrževanje. Hišno vodovodno omrežje zajema cevovod, opremo in naprave, ki so vgrajene med vodomerom na priključku na sistem za oskrbo s pitno vodo in mestih uporabe pitne vode. (5) Ne glede na prejšnji odstavek mora izvajalec javne službe, kadar obstaja sum, da zaradi hišnega vodovodnega omrežja pitna voda ni skladna, zagotoviti: • priporočila lastnikom objektov o ukrepih za zmanjšanje ali odpravo tveganja in/ali • ukrepe kot so ustrezne metode priprave, za spremembo lastnosti vode pred dobavo, tako da se zmanjša ali odpravi tveganje, da voda po dobavi ne bi bila skladna in • ustrezno obveščanje porabnikov in posredovanje priporočil o vseh možnih dodatnih ukrepih za odpravo neskladnosti, ki bi jih morali sprejeti. (6) V javnih objektih (vrtci, šole, bolnišnice, restavracije ipd.) je za odpravo neskladnosti, ki je posledica hišnega vodovodnega omrežja ali njegovega vzdrževanja, odgovoren lastnik ali upravljavec javnega objekta. 25.2.2016 Obrazložitev: Besedilo prvega odstavka je oblikovano na podlagi določila 7. člena Pravilnika o pitni vodi (Uradni list RS, št. 19/04, 35/04, 26/06, 92/06, 25/09 in 74/15), ki določa, da mora upravljavec zagotavljati skladnost in zdravstveno ustreznost pitne vode. Ob tem moramo opomniti še na določilo tretjega odstavka 6. člena Pravilnika o pitni vodi, ki določa, da mora imeti upravljavec zaposleno odgovorno osebo za zagotavljanje skladnosti z zahtevami Pravilnika o pitni vodi, ki ima najmanj visoko strokovno izobrazbo naravoslovne, tehnične ali zdravstvene smeri. Besedilo drugega odstavka je oblikovano na podlagi določila 8. člena Pravilnika o pitni vodi, ki določa, da mora biti skladnost zagotovljena: • na pipah oziroma mestih, kjer se voda uporablja kot pitna voda, • v objektih za proizvodnjo in promet živil: na mestih, kjer se voda uporablja v proizvodnji in prometu živil, • v objektih za pakiranje pitne vode: na mestu, kjer se voda pakira, • v primeru oskrbe s pitno vodo s cisternami: na mestu iztoka iz cisterne. Besedilo tretjega odstavka je oblikovano na podlagi določila prvega odstavka 10. člena Pravilnika o pitni vodi, ki določa, da mora upravljavec izvajati notranji nadzor. V skladu z določilom četrtega odstavka 10. člena Pravilnika o pitni vodi, ki določa, da se notranji nadzor izvaja v skladu s predpisi, ki urejajo zdravstveno ustreznost živil. Besedilo četrtega odstavka je oblikovano na podlagi določila prvega odstavka 9. člena Pravilnika o pitni vodi, ki določa, da se ne glede na 7. člen Pravilnika o pitni vodi šteje, da je upravljavec izpolnil svoje obveznosti, kadar dokaže, da je vzrok neskladnosti hišno vodovodno omrežje ali njegovo vzdrževanje. Hišno vodovodno omrežje zajema cevovod, opremo in naprave, ki so vgrajene med priključkom na sistem za oskrbo s pitno vodo in mesti uporabe pitne vode. Besedilo petega odstavka je oblikovano na podlagi določila drugega odstavka 9. člena Pravilnika o pitni vodi, ki določa, da mora upravljavec ne glede na prvi odstavek 9. člena Pravilnika o pitni vodi, kadar obstaja sum, da zaradi hišnega vodovodnega omrežja pitna voda ni skladna, zagotoviti: 1. priporočila lastnikom objektov o ukrepih za zmanjšanje ali odpravo tveganja in/ali 2. ukrepe kot so ustrezne metode priprave, za spremembo lastnosti vode pred dobavo, tako da se zmanjša ali odpravi tveganje, da voda po dobavi ne bi bila skladna in 3. ustrezno obveščanje porabnikov in posredovanje priporočil o vseh možnih dodatnih ukrepih za odpravo neskladnosti, ki bi jih morali sprejeti. Uradno glasilo Občine Ormož, Ptujska cesta 6, 2270 Ormož. Izdajatelj: Urad župana Poročevalec, št. 1 23 Besedilo šestega odstavka je oblikovano na podlagi določila tretjega odstavka 9. člena Pravilnika o pitni vodi, ki določa, da v javnih objektih (vrtci, šole, bolnišnice, restavracije ipd.) je za odpravo neskladnosti, ki je posledica hišnega vodovodnega omrežja ali njegovega vzdrževanja, odgovoren lastnik ali upravljavec javnega objekta. 4.7. vodo 25.2.2016 povečati odjem pitne vode, odstranitve priključka stavbe ali gradbenega inženirskega objekta na javni vodovod. (3) Priključek na javni vodovod je v lasti lastnika stavbe ali gradbenega inženirskega objekta in ne sodi med objekte in opremo javne infrastrukture. Priključni sklop na javni vodovod, odjemno mesto in obračunski vodomer so sestavni deli priključka na javni vodovod. • • Informacije o motnjah pri oskrbi s pitno 23. člen (informacije o motnjah pri oskrbi s pitno vodo) (1) Izvajalec javne službe mora svojo organiziranost in delovanje opravljati tako, da lahko ves čas sprejema informacije uporabnikov javne službe o motnjah pri oskrbi s pitno vodo in da na zahtevo uporabnika motnjo, ki mu onemogoča oskrbo s pitno vodo iz javnega vodovoda v ustrezni količini in kakovosti odpravi takoj, oziroma v roku, ki ga določi izvajalec javne službe glede na naravo motnje. (2) Informiranje in ukrepanje v primeru neskladnosti kvalitete pitne vode se mora izvajati v skladu z veljavno zakonodajo. Obrazložitev: Besedilo je oblikovano na podlagi načela trajnega zagotavljanja oskrbe s pitno vodo in varstva uporabnikov. Tako je izpostavljena zaveza izvajalca javne službe, ki mora svojo organiziranost in delovanje opravljati tako, da lahko ves čas sprejema informacije uporabnikov javnega vodovoda o motnjah pri oskrbi s pitno vodo in da na zahtevo uporabnika motnjo, ki mu onemogoča oskrbo s pitno vodo iz javnega vodovoda v ustrezni količini in kakovosti odpravi takoj, oziroma v roku, ki ga določi izvajalec javne službe glede na naravo motnje. 5. PRAVICE IN OBVEZNOSTI UPORABNIKOV STORITEV JAVNE SLUŽBE 5.1. Pravice uporabnikov storitev javne službe 24. člen (pravice uporabnikov storitev javne službe) (1) Uporabniki imajo pravico do trajnega, nemotenega in kvalitetnega zagotavljanja storitev javne službe, ki je enako dostopna vsem uporabnikom na območju občine. (2) Uporabnik ima na podlagi soglasja upravljavca javnega vodovoda pravico: • priključitve stavbe ali gradbenega inženirskega objekta na javni vodovod, • spremeniti dimenzijo priključka stavbe na javni vodovod, traso priključka in vodomerno mesto, • izvesti dodatna dela na priključku stavbe ali gradbenega inženirskega objekta na javni vodovod, Obrazložitev: Besedilo prvega odstavka je oblikovano na podlagi določila drugega odstavka 2. člena Zakona o gospodarskih javnih službah /ZGJS/, ki določa, da se z gospodarskimi javnimi službami zagotavljajo materialne javne dobrine kot proizvodi in storitve, katerih trajno in nemoteno proizvajanje v javnem interesu zagotavlja Republika Slovenija oziroma občina ali druga lokalna skupnost zaradi zadovoljevanja javnih potreb, kadar in kolikor jih ni mogoče zagotavljati na trgu. Z besedilom drugega odstavka so določene pravice uporabnika javne službe. Tretji odstavek je oblikovan na podlagi 15. točke drugega člena Uredbe. 5.2. Obveznosti uporabnikov storitev javne službe 25. člen (obveznosti uporabnikov storitev javne službe) Uporabniki morajo: • zagotavljati dostop izvajalcu javne službe za opravljanje del na svojem zemljišču v zvezi z javnim vodovodom, • sporočati okvare na javnem vodovodu, priključku stavbe ali gradbenega inženirskega objekta na javni vodovod, • zagotoviti izvajalcu javne službe dostop za odčitavanje, pregled, vzdrževanje ali zamenjavo obračunskega vodomera, • izvajalcu javne službe zagotoviti dostop za izvajanje rednih vzdrževalnih del na priključku stavbe ali gradbenega inženirskega objekta na javni vodovod, • pisno obveščati izvajalca javne službe o spremembi naslova, lastništva in drugih spremembah, ki vplivajo na opravljanje storitev javne službe, • plačevati račune za dobavo pitne vode v roku, navedenem na računu, • urejati delitve stroškov porabljene pitne vode v večstanovanjskih stavbah, • upoštevati varčevalne ukrepe iz objav v primeru motenj pri oskrbi s pitno vodo, • urediti odjemno mesto skladno z zahtevami upravljavca javnega vodovoda, Uradno glasilo Občine Ormož, Ptujska cesta 6, 2270 Ormož. Izdajatelj: Urad župana Poročevalec, št. 1 • • • • 24 pisno obveščati upravljavca javnega vodovoda o odvzemu pitne vode iz hidrantov, odgovarjati za škodo, ki jo s svojim ravnanjem povzročijo na javnem vodovodu, odgovarjati za škodo zaradi nastale motnje pri oskrbi z vodo kot posledice njegovega ravnanja in opravljati druge obveznosti iz tega odloka. Obrazložitev: Besedilo določa obveznost uporabnikov javne službe 5.3. Prehod za dostop do vodovodnega omrežja 26. člen (zagotovitev prehoda) (1) Za zagotovitev nemotenega obratovanja in vzdrževanja priključka stavbe ali gradbenega inženirskega objekta na javni vodovod mora lastnik nepremičnine, preko katere je potreben prehod za dostop do javnega vodovoda, dovoliti prehod upravljavcu javnega vodovoda. (2) Lastniku nepremičnine iz prvega odstavka tega člena, mora upravljavec javnega vodovoda, v primeru prehoda, na nepremičnini vzpostaviti prvotno stanje. Obrazložitev: Z besedilom prvega odstavka se določa obveznost lastnika nepremičnine, preko katere je potreben prehod za dostop do vodovodnega omrežja, za zagotovitev nemotenega obratovanja in vzdrževanja priključka stavbe na sekundarni vodovod, da dovoli prehod. Kot je določeno z drugim odstavkom pripada lastniku nepremičnine pravica do vzpostavitve v prvotno stanje. 5.4. Odvzemi vode iz javnih hidrantov 27. člen (odvzem vode iz javnega hidranta) (1) Uporabnik lahko odvzame vodo iz hidrantov na javnem vodovodu za čiščenje občinskih cest, zalivanje zelenic, izpiranje kanalov, utrjevanje cestišč ali druga gradbena dela, za javne prireditve, protiprašno škropljenje občinskih cest in za polnjenje cistern le na podlagi predhodnega soglasja upravljavca javnega vodovoda, in če razmere na vodovodnem omrežju dopuščajo tak odvzem vode. Odjem v teh primerih je mogoč le s hidrantnim nastavkom z vgrajenim obračunskim vodomerom, registriranem pri upravljavcu javnega vodovoda, ki je izvajalec javne službe. (2) V primerih odvzema vode iz prejšnjega odstavka tega člena se med upravljavcem javnega vodovoda in uporabnikom sklene pogodba, v kateri se določi pogoje odvzema in plačila stroškov porabljene vode po veljavnem ceniku upravljavca javnega vodovoda. 25.2.2016 (3) Poraba vode iz hidrantnega omrežja, ki je zgrajeno kot del vodovodne napeljave uporabnika, se mora registrirati preko obračunskega vodomera. Obrazložitev: V skladu z določilom 3. točke 2. člena Uredbe o oskrbi s pitno vodo je del javnega vodovoda tudi zunanje hidrantno omrežje za gašenje požarov, ki je neločljivo hidravlično povezano z javnim vodovodom. Z besedilom se določajo pogoji za odjem vode iz javnega hidranta. Tako lahko uporabnik odvzame vodo iz hidrantov na javnem vodovodu za čiščenje občinskih cest, zalivanje zelenic, izpiranje kanalov, utrjevanje cestišč ali druga gradbena dela, za javne prireditve, protiprašno škropljenje občinskih cest in za polnjenje cistern le na podlagi predhodnega soglasja izvajalca javne službe, in če razmere na vodovodnem omrežju dopuščajo tak odvzem vode. V primerih, da upravljavec javnega vodovoda dopusti odvzem vode se med upravljavcem javnega vodovoda in uporabnikom sklene pogodba, v kateri se določi pogoje odvzema in plačila stroškov porabljene vode po veljavnem ceniku izvajalca javne službe. Zadnji odstavek pa določa obveznost registriranja porabe vode iz hidrantnega omrežja, ki je zgrajeno kot del vodovodne napeljave uporabnika preko obračunskega vodomera. 28. člen (odvzem vode iz javnega hidranta brez soglasja izvajalca javne službe) (1) Brez soglasja upravljavca javnega vodovoda se sme uporabiti voda iz hidranta na javnem vodovodu samo za gašenje požarov, izvajanje drugih nalog zaščite, reševanja in pomoči ter zaščitnih ukrepov ob naravnih in drugih nesrečah. V teh primerih mora uporabnik pisno v osmih (8) dneh obvestiti upravljavca javnega vodovoda o kraju uporabe, času odvzema vode, količini porabljene vode in o morebitnih pomanjkljivostih na hidrantih. (2) Enote javne gasilske službe v občini lahko za namen pripravljenosti na nesreče izvajajo gasilski preventivni pregled hidrantnega omrežja. Pri tem izvedejo vizualni pregled fizičnega stanja hidrantnega priključka in izvedejo poskusni priklop na hidrant. O ugotovljenih pomanjkljivostih mora javna gasilska služba v občini obvesti upravljavca javnega vodovoda. Obrazložitev: Besedilo je oblikovano na podlagi določila 3. točke 2. člena Uredbe o oskrbi s pitno vodo, ki določa, da je del vodovoda tudi zunanje hidrantno omrežje za gašenje požarov, ki je neločljivo hidravlično povezano z javnim vodovodom. Na tem mestu moramo opomniti na določilo četrte točke prvega odstavka 22. člena Uredbe o oskrbi s pitno vodo, ki določa, da mora upravljavec javnega vodovoda v okviru storitev javne službe zagotavljati redno vzdrževanje na javnem vodovodu pripadajočih zunanjih hidrantnih omrežij za gašenje Uradno glasilo Občine Ormož, Ptujska cesta 6, 2270 Ormož. Izdajatelj: Urad župana Poročevalec, št. 1 25 požarov v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo pred požari. 29. člen (stroški odprave okvare ali poškodbe hidranta) (1) Uporabnik mora po uporabi hidranta na javnem vodovodu zagotoviti brezhibno stanje hidranta. Stroški odprave okvare ali poškodbe hidranta, nastale med njegovo uporabo, bremenijo uporabnika. (2) Določbe prvega odstavka tega člena se ne uporabljajo za okvare ali poškodbe hidrantov, ki nastanejo pri izvajanju nalog zaščite, reševanja in pomoči ter zaščitnih ukrepov ob naravnih in drugih nesrečah. Obrazložitev: Z besedilom se določa obveznost uporabnika hidranta na javnem vodovodu, ki mora po njegovi uporabi zagotoviti brezhibno stanje hidranta. Stroški odprave okvare ali poškodbe hidranta, nastale med njegovo uporabo, bremenijo uporabnika. Slednje pa ne velja za primere okvar in poškodb hidrantov, ki nastanejo pri izvajanju nalog zaščite, reševanja in pomoči ter zaščitnih ukrepov ob naravnih in drugih nesrečah. 5.5. Uporaba priključka stavbe na sekundarni vodovod 30. člen (obveznost prijave) (1) Uporabnik brez soglasja upravljavca javnega vodovoda ne sme prestavljati, zamenjati ali popravljati priključka na javni vodovod. (2) Uporabnik mora vsako okvaro na priključku stavbe ali gradbenega inženirskega objekta prijaviti upravljavcu javne službe. Obrazložitev: Besedilo je oblikovano na podlagi določila 5.5.3. točke prvega odstavka 2. člena Zakona o graditvi objektov /ZGO-1/, ki določa, da soglasje za priključitev obsega pogoje upravljavca gospodarske javne infrastrukture (javnega vodovoda), s katerimi se določi lokacija priključka in tehnični pogoji, ki morajo biti izpolnjeni, da bo mogoča priključitev objekta na to infrastrukturo (javni vodovod) in da bo zagotovljeno njeno nemoteno obratovanje. V skladu z določilom 15. točke 2. člena Uredbe o oskrbi s pitno vodo, ki določa, da je priključek stavbe ali gradbenega inženirskega objekta na javni vodovod cevovod od javnega vodovoda do odjemnega mesta in njegova oprema; priključek na javni vodovod je v lasti lastnika stavbe ali gradbenega inženirskega objekta in ne sodi med objekte in opremo javne infrastrukture; priključni sklop na javni vodovod, odjemno mesto in obračunski vodomer so sestavni del priključka na javni vodovod. 25.2.2016 31. člen (stroški) (1) Uporabnik mora kriti dejanske stroške: • prve nabave in vgradnje obračunskega vodomera ter stroške celotne izvedbe novega priključka stavbe na javni vodovod, • odprave okvare priključka na javni vodovod ali njegove zamenjave, ki jo povzroči uporabnik sam, • okvar, nastalih na vodovodnem omrežju uporabnika, razen če so okvare nastale po krivdi upravljavca javnega vodovoda. (2) Stroške storitev upravljavca javne službe iz prvega odstavka tega člena mora plačati uporabnik po tarifi upravljavca javnega vodovoda. Obrazložitev: Besedilo je oblikovano na podlagi določila 15. točke 2. člena Uredbe o oskrbi s pitno vodo, ki določa, da je priključek stavbe ali gradbenega inženirskega objekta na javni vodovod cevovod od javnega vodovoda do odjemnega mesta in njegova oprema; priključek na javni vodovod je v lasti lastnika stavbe ali gradbenega inženirskega objekta in ne sodi med objekte in opremo javne infrastrukture; priključni sklop na javni vodovod, odjemno mesto in obračunski vodomer so sestavni del priključka na javni vodovod. V skladu z določilom šestega odstavka 10. člena Uredbe o oskrbi s pitno vodo mora načrtovanje in gradnjo priključka na javni vodovod zagotoviti lastnik stavbe ali gradbenega inženirskega objekta, ki se priključuje na javni vodovod. 32. člen (izredna kontrola točnosti obračunskega vodomera) Uporabnik lahko poleg redne kontrole zahteva tudi izredno kontrolo točnosti obračunskega vodomera, če sumi, da meritev ni pravilna. Če se pri kontroli obračunskega vodomera ugotovi, da ta izkazuje porabo vode izven dopustnih toleranc, nosi stroške izredne kontrole vodomera upravljavec javnega vodovoda, v nasprotnem primeru pa uporabnik. Obrazložitev: Besedilo je oblikovano na podlagi določila prvega odstavka 18. člena Uredbe o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja, ki določa, da se vodarina uporabnikom storitve oskrbe s pitno vodo, pri katerih se poraba ugotavlja z obračunskim vodomerom, obračunava glede na dobavljeno količino vode v m3. Obračunava se glede na dejansko porabo v preteklem obračunskem obdobju. Izvajalec pri uporabnikih najmanj enkrat letno ugotavlja dejansko porabo in opravi poračun za preteklo obračunsko obdobje. Uradno glasilo Občine Ormož, Ptujska cesta 6, 2270 Ormož. Izdajatelj: Urad župana Poročevalec, št. 1 26 33. člen (dostop do javnega vodovoda) Javni vodovod in priključek stavbe ali gradbenega inženirskega objekta na javni vodovod morajo biti vedno dostopni izvajalcu javne službe. Na njih in v neposredni bližini (na vsako stran 3 m) ni dovoljeno postaviti in zgraditi ničesar brez soglasja upravljavca javnega vodovoda. Obrazložitev: Z besedilom se določa zahteva po dostopnosti javnega vodovoda in vodovodnega priključka z vodomernim mestom izvajalcu javne službe, saj se le na ta način lahko zagotavlja nemoteno redno vzdrževanje priključkov na javni vodovod, ki v skladu z določilom tretjega odstavka 22. člena Uredbe o oskrbi s pitno vodo obsega: • preverjanje in redno vzdrževanje priključka na javni vodovod tako, da ni negativnih vplivov na zdravstveno ustreznost pitne vode in javni vodovod ter da je priključek vodotesen; • zagotavljanje delovanja obračunskega vodomera v skladu z merili, ki urejajo meroslovje, in • interventno vzdrževanje v primeru nepredvidljivih dogodkov (npr. lomi in puščanje pitne vode na priključku, okvare obračunskega vodomera in podobno). 5.6. Obveznosti izvajalcev del 34. člen (obveznosti izvajalcev del) (1) Izvajalci del vzdrževanja in gradnje objektov druge gospodarske infrastrukture ter lastniki ali uporabniki zasebnih zemljišč, v katerih poteka javni vodovod, morajo pri uporabi zemljišč, vzdrževanju ali gradnji infrastrukture zagotoviti, da ne pride do poškodb javnega vodovoda in priključkov na javni vodovod. (2) Pred pričetkom vzdrževalnih del ali gradnje iz prvega odstavka tega člena si mora izvajalec del iz prvega odstavka tega člena pri upravljavci javnega vodovoda pridobiti podatke o poteku javnega vodovoda in soglasje s pogoji za izvedbo del ter ga o pričetku del pisno obvestiti. Upravljavec javnega vodovoda mora na zahtevo izvajalca del iz prvega odstavka tega člena, oziroma lastnika ali uporabnika zasebnega zemljišča, v katerem poteka javni vodovod, v naravi označiti traso javnega vodovoda. (3) Izvajalci del iz prvega odstavka tega člena morajo po zaključku vzdrževalnih del ali gradnje na svoje stroške vzpostaviti javni vodovod ali priključek na javni vodovod v prvotno stanje tako, da vsa dela opravijo pod nadzorom upravljavca javnega vodovoda in javno površino vrniti v prvotno stanje. Stroški nadzora so določeni z veljavnim cenikom upravljavca javnega vodovoda in bremenijo izvajalca del. (4) V primeru nastalih poškodb javnega vodovoda ali priključka na javni vodovod pri izvajanju del iz prvega odstavka tega člena je izvajalec del iz prvega odstavka tega člena dolžan naročiti popravilo poškodb pri 25.2.2016 upravljavcu javnega vodovoda in poravnati vse stroške popravila. Če pride do poškodbe javnega vodovoda zaradi netočnih podatkov upravljavca javnega vodovoda o poteku javnega vodovoda, poravna stroške popravila upravljavec javnega vodovoda. Obrazložitev: Z besedilom se določajo obveznosti izvajalcev del vzdrževanja in gradnje objektov druge ter lastnikov ali uporabnikov zasebnih zemljišč, v katerih poteka javni vodovod, da morajo pri uporabi zemljišč, vzdrževanju ali gradnji infrastrukture zagotoviti, da ne pride do poškodb javnega vodovoda in vodovodnih priključkov. 6. VIRI FINANCIRANJA JAVNE SLUŽBE 35. člen (viri financiranja storitev) Izvajalec javne službe pridobiva sredstva za izvajanje javne službe: • iz plačil uporabnikov storitev javne službe, • iz proračuna občine, • iz dolgoročnega kreditiranja, • iz dotacij, donacij in subvencij, • iz drugih virov določenih z zakonom ali odlokom občine. Obrazložitev: Besedilo je oblikovano na podlagi določil 59. in 60. člena Zakona o gospodarskih javnih službah /ZGJS/. V skladu z določilom 59. člena Zakona o gospodarskih javnih službah /ZGJS/ uporabniki za uporabo javnih dobrin, ki so glede na posameznega uporabnika ali glede na določljive skupine uporabnikov izmerljive, plačujejo ceno proizvoda ali storitve, ki je lahko tudi v obliki tarife, takse, nadomestila ali povračila. Navedene ene se lahko subvencionirajo. Z aktom, s katerim se določi subvencioniranje, se določita tudi višina in vir subvencij. Sredstva za subvencije pa se zagotovijo v proračunu občine (60. člen ZGJS). 36. člen (sredstva za razvoj infrastrukture) Sredstva za razvoj infrastrukture se pridobivajo: • iz plačil uporabnikov storitev javne službe, • iz proračuna občine, • iz dotacij, donacij in subvencij, • iz dolgoročnega kreditiranja, • iz drugih virov določenih z zakonom ali odlokom občine. Obrazložitev: Besedilo je oblikovano na podlagi določila 16. člena Uredbe o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja, ki določa, da je predračunska sestava cene Uradno glasilo Občine Ormož, Ptujska cesta 6, 2270 Ormož. Izdajatelj: Urad župana Poročevalec, št. 1 27 oskrbe s pitno vodo sestavljena iz omrežnine in vodarine. Ob navedenem so med viri financiranja infrastrukture navedena tudi sredstva iz dolgoročnega kreditiranja. To besedilo je oblikovano na podlagi določila 63. člena Zakona o gospodarskih javnih službah /ZGJS/, ki določa, da se lahko infrastrukturni objekti gospodarskih javnih služb financirajo iz sredstev, dobljenih s kratkoročnimi ali dolgoročnimi posojili. 7. VRSTA IN OBSEG OBJEKTOV IN NAPRAV, POTREBNIH ZA IZVAJANJE JAVNE SLUŽBE 37. člen (infrastruktura lokalnega pomena) (1) Infrastrukturo lokalnega pomena, potrebno za izvajanje javne službe, ki je lastnina občine, sestavlja javni vodovod, ki je kot občinska gospodarska javna infrastruktura namenjen izvajanju javne službe. (2) Javni vodovod lahko pod enakimi, z zakonom, tem odlokom in drugimi občinskimi predpisi določenimi pogoji, uporablja vsakdo. (3) Uporaba javnega vodovoda iz prvega odstavka tega člena je obvezna na vseh območjih, ki je opremljeno z javnim vodovodom. Obrazložitev: Besedilo prvega odstavka je oblikovano na podlagi določila šeste alineje 7. člena Zakona o gospodarskih javnih službah /ZGJS/, ki določa, da se z odlokom o načinu opravljanja javne službe določi tudi vrsta in obseg objektov in naprav, potrebnih za izvajanje gospodarske javne službe, ki so lastnina lokalne skupnosti ter del javne lastnine, ki je javno dobro in varstvo, ki ga uživa. Ob tem moramo opomniti še na določilo 3. točke prvega odstavka 2. člena Uredbe o oskrbi s pitno vodo, ki določa, da je javni vodovod, ki je kot občinska gospodarska infrastruktura namenjen izvajanju javne službe; del javnega vodovoda je tudi zunanje hidrantno omrežje za gašenje požarov, ki je neločljivo povezano z javnim vodovodom. Besedilo drugega odstavka je oblikovano na podlagi 9. člena Zakona o gospodarskih javnih službah /ZGJS/, ki določa, da se objekti in naprave, namenjeni za izvajanje obveznih gospodarskih javnih služb, ki so določeni kot javno dobro, se lahko uporabljajo samo na način in pod pogoji, določenimi z zakonom. Lokalna skupnost lahko predpiše pogoje in način javne, posebne in podrejene rabe objektov in naprav, namenjenih za izvrševanje lokalnih gospodarskih javnih služb. Z uporabo objektov in naprav, namenjenih za izvajanje gospodarskih javnih služb, ali s pogoji za njihovo rabo se ne sme omejevati osnovni namen objekta ali naprave, razen če to zahteva ohranitev njegove substance. 25.2.2016 Besedilo tretjega odstavka je oblikovano na podlagi določila drugega odstavka 5. člena Zakona o gospodarskih javnih službah /ZGJS/, ki določa, da je uporaba javnih dobrin, ki se zagotavljajo z obveznimi gospodarskimi javnimi službami obvezna, če zakon ali na njegovi podlagi izdan predpis za posamezne primere ne določa drugače. 38. člen (objekti in naprave v lasti uporabnika) (1) Objekti in naprave, potrebne za izvajanje javne službe, ki je v lasti uporabnika, je priključek stavbe ali gradbenega inženirskega objekta na javni vodovod. (2) Objekte in naprave iz prvega odstavka tega člena redno vzdržuje upravljavec javnega vodovoda. Obrazložitev: Besedilo prvega odstavka je oblikovano na podlagi določila 15. točke 2. člena Uredbe o oskrbi s pitno vodo, ki določa, da je priključek stavbe ali gradbenega inženirskega objekta na javni vodovod cevovod od javnega vodovoda do odjemnega mesta in njegova oprema; priključek na javni vodovod je v lasti lastnika stavbe ali gradbenega inženirskega objekta in ne sodi med objekte in opremo javne infrastrukture; priključni sklop na javni vodovod, odjemno mesto in obračunski vodomer so sestavni deli priključka na javni vodovod. Besedilo drugega odstavka je oblikovano na podlagi določila 5. točke 22. člena Uredbe o oskrbi s pitno vodo, ki določa, da v okviru storitev javne službe upravljavec javnega vodovoda zagotavlja redno vzdrževanje priključkov na javni vodovod. Na tem mestu moramo opomniti na določilo šestega odstavka 16. člena Uredbe o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja, ki določa, da omrežnina vključuje tudi stroške obnove in vzdrževanja priključkov na javni vodovod v obsegu nalog izvajalca javne službe v skladu s predpisom, ki ureja oskrbo s pitno vodo. Redno vzdrževanje priključkov pa v skladu z določilom tretjega odstavka 22. člena Uredbe o oskrbi s pitno vodo obsega: • preverjanje in redno vzdrževanje priključka na javni vodovod tako, da ni negativnih vplivov na zdravstveno ustreznost pitne vode in javni vodovod ter da je priključek vodotesen, • zagotavljanje delovanja obračunskega vodomera v skladu s predpisi, ki urejajo meroslovje, in • interventno vzdrževanje v primeru nepredvidljivih dogodkov (npr. lomi in puščanje pitne vode na priključku, okvare obračunskega vodomera in podobno). 8. CENE STORITEV JAVNE SLUŽBE 39. člen (oblikovanje cen) (1) Cene storitev javne službe se oblikujejo v skladu z določili veljavnega predpisa o metodologiji Uradno glasilo Občine Ormož, Ptujska cesta 6, 2270 Ormož. Izdajatelj: Urad župana Poročevalec, št. 1 28 oblikovanju cen storitev obveznih gospodarskih javnih služb varstva okolja. (2) Storitve javne službe se obračunavajo v skladu z določili veljavnega predpisa o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja. (3) Upravljavec javnega vodovoda mora poleg cene storitev javne službe določiti tudi cenik drugih storitev, navedenih v tem odloku in ga predložiti v potrditev občinskemu svetu. (4) Cenik storitev, njegove spremembe in dopolnitve se objavijo v uradnem glasilu občine in začnejo veljati petnajsti dan po objavi. Obrazložitev: Besedilo prvega odstavka je oblikovano na podlagi tretjega odstavka 149. člena Zakona o varstvu okolja /ZVO-1/, ki določa, da vlada podrobneje predpiše metodologijo za oblikovanje cen, oskrbovalne standarde in tehnične, vzdrževalne, organizacijske ter druge ukrepe in normative za opravljanje javne službe oskrbe s pitno vodo. Na navedeni pravni podlagi je Vlada RS v letu 2012 sprejela Uredbo o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja, s katero je določila metodologijo za oblikovanje cen storitev obvezne občinske gospodarske javne službe varstva okolja za oskrbo s pitno vodo. Na tem mestu moramo opomniti še na določilo 59. člena Zakona o gospodarskih javnih službah /ZGJS/, ki določa, da za uporabo javnih dobrin, ki so glede posameznega uporabnika ali glede na določljive skupine uporabnikov izmerljive, plačujejo uporabniki ceno proizvoda ali storitve, ki je lahko v obliki tarife, takse, nadomestila ali povračila. Cene se oblikujejo in določajo na način in po postopku, ki ga določa zakon ali odlok lokalne skupnosti v skladu z zakonom. Cene se lahko določijo diferencirano po kategorijah uporabnikov in količini porabljenih ali nudenih javnih dobrin ter rednosti njihove uporabe. Cene se lahko subvencionirajo. Z aktom, s katerim se odloči o subvencioniranju cene, se določita tudi višina in vir subvencij. Subvencije so lahko diferencirane po kategorijah uporabnikov in količini porabljenih ali nudenih javnih dobrin. Besedilo drugega odstavka je oblikovano na podlagi določila drugega odstavka 1. člena Uredbe o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja, ki določa da uredba določa tudi ukrepe in normative, povezane z obračunom cen storitev javnih služb njihovim uporabnikom. 25.2.2016 9. JAVNA POOBLASTILA JAVNE SLUŽBE IZVAJALCA 40. člen (javna pooblastila izvajalca javne službe) (1) Izvajalec javne službe v okviru storitev javne službe izdaja projektne pogoje, soglasja k projektnim rešitvam, smernice in mnenja v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov in urejanje prostora. (2) Za izvajanje nalog iz prejšnjega odstavka tega člena mora imeti izvajalec javne službe zaposleno osebo z opravljenim strokovnim izpitom iz upravnega postopka. (3) Strokovno-tehnične, organizacijske in razvojne naloge javne službe, ki z občinskim aktom ali s pogodbo z izvajalcem javne službe niso prenesene na izvajalca javne službe, opravlja občinska uprava. (4) Strokovno-tehnične, organizacijske in razvojne naloge, ki jih občina lahko prenese na izvajalca javne službe so: • razvoj, načrtovanje in pospeševanje dejavnosti javne službe, • investicijsko načrtovanje in gospodarjenje z objekti in napravami, potrebnimi za izvajanje dejavnosti javne službe. (5) Občinska uprava skrbi za koordinacijo med občino in izvajalcem javne službe in izvaja nadzor nad izvajanjem javne službe skladno s predpisi in dogovorjenim načrtom nadzora in zagotavljanja kakovosti. Obrazložitev: Besedilo prvega odstavka je oblikovano na podlagi določila Zakona o graditvi objektov /ZGO-1/, ki določa, da lahko projektne pogoje in soglasja k projektnim rešitvam s področja oskrbe s pitno vodo namesto občine po njenem pooblastilu dajejo tudi izvajalci javnih služb. Na podlagi navedenega bo izvajalec javne službe izvajal navedene naloge na podlagi podeljenega javnega pooblastila. Navedeno določilo je oblikovano na podlagi določila drugega odstavka 121. člena Ustave Republike Slovenije /Ustava RS/, ki določa, da lahko pravne ali fizične osebe z zakonom ali na njegovi podlagi dobijo javno pooblastilo za opravljanje določenih nalog državne uprave. S tem se dopušča možnost, da lahko občine ustanoviteljice javnemu podjetju z odlokom podelijo javno pooblastilo za izvrševanje upravnih funkcij, ki se nanašajo na opravljanje dejavnosti lokalnih gospodarskih javnih služb. Na tem mestu moramo opomniti, da se javna pooblastila lahko izvršujejo na tri načine, kot to sicer velja za izvrševanje upravnih funkcij, in sicer: • z izdajanjem splošnih aktov, • z izdajanjem posamičnih aktov oziroma odločanjem o posamičnih stvareh, • z opravljanjem materialnih dejanj. Uradno glasilo Občine Ormož, Ptujska cesta 6, 2270 Ormož. Izdajatelj: Urad župana Poročevalec, št. 1 29 Pooblastilo za izdajanje splošnih aktov obsega pravico nosilca javnega pooblastila, da s svojim splošnim (abstraktnim) aktom na obvezen način, torej kot obvezno pravo, ureja določena vprašanja oziroma razmerja. V tem okviru lahko javno podjetje kot izvajalec lokalnih gospodarskih javnih služb v skladu s predpisi podrobneje urejajo tehnične, oskrbovalne in druge standarde za opravljanje posameznih lokalnih gospodarskih javnih služb. Pooblastilo za odločanje o posamičnih stvareh je najpogostejša oblika pooblastila, v okviru katere lahko nosile javnega pooblastila s posamičnim aktom odloča o pravicah, obveznostih ali pravnih koristih pravnih oziroma fizičnih oseb. V tej zvezi moramo opomniti, da mora nosilec javnega pooblastila za odločanje v posamičnih stvareh, katerega vsebina je upravna stvar, pri odločanju postopati po določilih veljavnega Zakona o splošnem upravnem postopku /ZUP/, če niso posamezna vprašanja tega postopka z zakonom urejena drugače. Vsebina javnega pooblastila za opravljanje materialnih dejanj je upravna funkcija, ki se izvršuje z realnimi dejanji, kot je npr. vodenje evidenc, izvajanje upravnega nadzora itn. Besedilo tretjega in četrtega odstavka je oblikovano na podlagi določila 12. člena Zakona o gospodarskih javnih službah /ZGJS/, ki določa, da so strokovno tehnične, organizacijske in razvojne naloge na področju gospodarskih javnih služb naloge, ki se nanašajo zlasti na: • razvoj, načrtovanje in pospeševanje gospodarskih javnih služb, • investicijsko načrtovanje in gospodarjenje z objekti in napravami, potrebnimi za izvajanje gospodarskih javnih služb, • postopke ustanavljanja in organiziranja javnih podjetij, javnih gospodarskih zavodov in režijskih obratov, • postopke podeljevanja koncesij in izbire koncesionarjev, • strokovni nadzor nad izvajalci gospodarskih javnih služb, • financiranje gospodarskih javnih služb, • določanje pogojev in dajanje soglasij k dovoljenjem za posege v prostor in okolje, če ti zadevajo infrastrukturne objekte in naprave gospodarskih javnih služb, če ni to javno pooblastilo preneseno na izvajalce gospodarskih javnih služb, • dajanje predpisanih dovoljenj za priključitev na infrastrukturne objekte in naprave gospodarskih javnih služb, če ni to javno pooblastilo preneseno na izvajalce gospodarskih javnih služb. Naloge iz prve in druge alineje navedenega odstavka se lahko poveri za to usposobljeni organizaciji ali podjetju. 25.2.2016 10. NADZOR NAD IZVAJANJEM JAVNE SLUŽBE 41. člen (nadzorni organ) (1) Nadzor nad izvajanjem določil tega odloka izvajata pristojni občinski inšpekcijski organ in občinska uprava občine. (2) Pri izvajanju nadzora lahko pristojni občinski inšpekcijski organ izdaja odločbe ter odreja druge ukrepe, katerih namen je zagotoviti izvrševanje določb tega odloka. (3) Pristojni organ občinske uprave občine ima pravico kadarkoli vpogledati v evidence, ki jih je dolžan voditi izvajalec javne službe, pri čemer je dolžan spoštovati določila zakona, ki ureja varstvo osebnih podatkov. Obrazložitev: Besedilo je oblikovano na podlagi določila prvega odstavka 50.a člena Zakona o lokalni samoupravi /ZLS/, ki določa, da občinska uprava opravlja nadzorstvo nad izvajanjem občinskih predpisov in drugih aktov, s katerimi občina ureja zadeve iz svoje pristojnosti. Za opravljanje navedenega nadzorstva se v okviru občinske uprave lahko ustanovi občinska inšpekcija. Inšpekcijsko nadzorstvo neposredno opravljajo občinski inšpektorji kot uradne osebe s posebnimi pooblastili in odgovornostmi, v skladu z zakonom, s katerim je urejen inšpekcijski nadzor. 11. PREDPISI, TEGA ODLOKA SPREJETI NA PODLAGI 42. člen (tehnični pravilnik) (1) Izvajalec javne službe mora občinskemu svetu predložiti v sprejem tehnični pravilnik v roku šestih mesecev po sklenitvi koncesijske pogodbe v skladu z določili tega odloka in drugih veljavnih predpisov. (2) Tehnični pravilnik in njegove spremembe in dopolnitve se objavijo v Uradnem glasilu občine in začnejo veljati petnajsti dan po objavi. Obrazložitev: Besedilo je oblikovano na podlagi določila drugega odstavka 121. člena Ustave Republike Slovenije /Ustava RS/, ki določa, da lahko pravne ali fizične osebe z zakonom ali na njegovi podlagi dobijo javno pooblastilo za opravljanje določenih nalog državne uprave. S tem se dopušča možnost, da lahko z odlokom podeli javno pooblastilo za izvrševanje upravnih funkcij, ki se nanašajo na opravljanje dejavnosti lokalnih gospodarskih javnih služb. Z besedilom prvega odstavka se izvajalcu javne službe podeljuje pooblastilo za izdajanje splošnih aktov (tehničnega pravilnika), ki obsega pravico nosilca javnega pooblastila, da s svojim splošnim (abstraktnim) aktom Uradno glasilo Občine Ormož, Ptujska cesta 6, 2270 Ormož. Izdajatelj: Urad župana Poročevalec, št. 1 30 na obvezen način, torej kot obvezno pravo, ureja določena vprašanja oziroma razmerja. V tem okviru lahko izvajalec lokalne gospodarske javne službe oskrbe s pitno vodo v skladu s predpisi podrobneje uredi tehnične, oskrbovalne in druge standarde za opravljanje lokalne gospodarske javne službe oskrbe s pitno vodo. Besedilo drugega odstavka je oblikovano na podlagi določila 66. člena Zakona o lokalni samoupravi /ZLS/, ki določa, da morajo biti statut in drugi predpisi občine objavljeni, veljati pa začnejo petnajsti dan po objavi, če ni v njih drugače določeno. Statut in drugi predpisi občine se objavijo v uradnem glasilu. 43. člen (program ukrepov v primeru izrednih dogodkov) (1) Upravljavec javnega vodovoda mora program ukrepov v primeru izrednih dogodkov na javnem vodovodu in program ukrepov v primerih izrednih dogodkov zaradi onesnaženja predlagati v sprejem občinskemu svetu v roku treh mesecev po uveljavitvi tega odloka. (2) Program ukrepov v primeru izrednih dogodkov, njegove spremembe in dopolnitve se objavijo v uradnem glasilu občine in začnejo veljati petnajsti dan po objavi. Obrazložitev: Besedilo je oblikovano na podlagi določila 14. in 15. točke prvega odstavka 22. člena Uredbe o oskrbi s pitno vodo, ki določa, da upravljavec javnega vodovoda v okviru storitev javne službe zagotavlja izdelavo programa ukrepov v primeru izrednih dogodkov na javnem vodovodu v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami in izdelavo programa ukrepov v primerih izrednih dogodkov zaradi onesnaženja. 12. KAZENSKE DOLOČBE 44. člen (prekrški) (1) Z globo 1000 EUR se kaznuje za prekršek pravna oseba, če: • ne priključi stavbe ali gradbenega inženirskega objekta na javni vodovod v skladu z določili prvega odstavka 12. člena tega odloka; • odstrani priključek stavbe ali gradbenega inženirskega objekta v nasprotju z določilom 14. člena tega odloka; • ne zagotovi izvajalcu javne službe dostopa za opravljanje del na svojem zemljišču v zvezi z javnim vodovodom (25. in 26. člen tega odloka); 25.2.2016 ne zagotovi izvajalcu javne službe dostopa do odčitavanja, pregleda, vzdrževanja ali zamenjave obračunskega vodomera (25. člen tega odloka); • ne zagotovi izvajalcu javne službe dostopa za izvajanje rednih vzdrževalnih del na priključku stavbe ali gradbenega inženirskega objekta na javni vodovod (25. člen tega odloka); • ne upošteva varčevalnih ukrepov iz objav v primeru motenj pri oskrbi s pitno vodo (25. člen tega odloka); • ne uredi odjemnega mesta v skladu z zahtevami upravljavca javnega vodovoda (25. člen tega odloka); • ne dovoli prehoda upravljavcu javnega vodovoda za dostop do javnega vodovoda v skladu z določili 26. člen tega odloka; • odvzame vodo iz hidrantov na javnem vodovodnem omrežju v nasprotju z določili 27. člena tega odloka, • če uporabi vodo iz hidranta na javnem vodovodu v nasprotju z določili prvega odstavka 27. člena tega odloka, • če prestavi, zamenja ali popravi priključek stavbe ali gradbenega inženirskega objekta brez soglasja izvajalca javne službe (30. člen tega odloka); (2) Z globo 400 EUR se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje samostojni podjetnik posameznik. (3) Z globo 400 EUR se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe ali odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika. (4) Z globo 250 EUR se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje posameznika. • Obrazložitev: Besedilo je oblikovano na podlagi določila 3. člena veljavnega Zakona o prekrških /ZP-1/, ki določa, da se prekrški lahko določijo z odlokom samoupravne lokalne skupnosti. Z odlokom samoupravne lokalne skupnosti se smejo določiti prekrški in predpisati zanje globe samo v določenem znesku ter samo za kršitve predpisov, ki jih same izdajajo v okviru svojih pristojnosti, če jih zakon ali uredba še ne sankcionirata. V skladu z določilom sedmega odstavka 17. člena veljavnega Zakona o prekrških /ZP-1/ se z odlokom samoupravne lokalne skupnosti (občine) lahko predpiše samo globa v določenem znesku: • za posameznika od 40 do 1.250 eurov; • za samostojnega podjetnika in posameznika, ki opravlja dejavnost, od 100 do 30.000 eurov; • za pravno osebo od 100 do 75.000 eurov, če se pravna oseba po zakonu, ki ureja gospodarske družbe, šteje za srednje veliko ali veliko gospodarsko družbo, pa od 250 do 125.000 eurov; • za odgovorno osebo pravne osebe ali odgovorno osebo samostojnega podjetnika posameznika in za Uradno glasilo Občine Ormož, Ptujska cesta 6, 2270 Ormož. Izdajatelj: Urad župana Poročevalec, št. 1 31 odgovorno osebo v samoupravni lokalni skupnosti od 40 do 2.500 eurov. 13. PREHODNA IN KONČNA DOLOČBA 45. člen (prenehanje veljavnosti) Z uveljavitvijo tega odloka preneha veljati Odlok o oskrbi s pitno vodo na območju občin Ormož, Središče ob Dravi in Sveti Tomaž (Uradni vestnik Občine Ormož štev. 8/2009). Obrazložitev: Z besedilom je določena t.i. abrogacijska (lat. abrogatio = popolna razveljavitev, tudi odprava) klavzula s katero mlajši pravni akt popolnoma razveljavlja starejši pravni akt. 46. člen (objava odloka in začetek veljavnosti) Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem vestniku Občine Ormož. 25.2.2016 Obrazložitev: Besedilo je oblikovano na podlagi določila 66. člena Zakona o lokalni samoupravi /ZLS/, ki določa, da morajo biti statut in drugi predpisi občine objavljeni, veljati pa začnejo petnajsti dan po objavi, če ni v njih drugače določeno. Statut in drugi predpisi občine se objavijo v uradnem glasilu. Številka: 007-4/2016 04/81 Datum: ŽUPAN OBČINE ORMOŽ Alojz SOK l.r. Številka: Datum: ŽUPAN OBČINE SREDIŠČE OB DRAVI Jurij BORKO l.r. Številka: Datum: ŽUPAN OBČINE SVETI TOMAŽ Mirko CVETKO l.r. III. OBRAZLOŽITEV Obrazložitev odloka je podana po posameznih členih odloka. Na podlagi 79. člena Poslovnika občinskega sveta (Uradni vestnik Občine Ormož, št. 9/15 – uradno prečiščeno besedilo) pošiljam Občinskemu svetu Ormož v obravnavo: - Predlog ODLOKA o načinu opravljanja lokalne gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode v občini Ormož – prva obravnava V skladu z 78. členom Poslovnika občinskega sveta (Uradni vestnik Občine Ormož, št. 9/15 – uradno prečiščeno besedilo) bo pri obravnavi odloka sodeloval: - Milan Železnik, Evropski pravni center Ormož, dne 25.2.2016 Alojz SOK l.r. ŽUPAN OBČINE ORMOŽ 3. ODLOK o načinu opravljanja lokalne gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode v občini Ormož – prva obravnava I. UVOD Ocena stanja Občina Ormož je v letu 2009 sprejela Odlok o odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode na območju Občine Ormož (Uradni vestnik Občine Ormož, št. 14/2009). Osnova za sprejem tega odloka je bil Pravilnik o nalogah, ki se izvajajo v okviru obvezne gospodarske javne službe čiščenje komunalne in padavinske odpadne vode (Uradni list RS, št. 109/07 in 33/08). V letu 2011 je bila sprejeta nova Uredba o odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode (Uradni list RS, št. 88/11), ki je bila spremenjena v letu 2012 (Uradni list RS, št. 8/12) in letu 2013 (Uradni list RS, št. 108/13), ki je razveljavila pravilnik iz leta 2007 in 2008. Konec leta 2015 pa je bila sprejeta nova Uredba o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode (Uradni list RS, št. 98/2015), ki je razveljavil uredbo iz leta 2011 s kasnejšimi spremembami. Ker je prišlo po sprejemu odloka do takšnih sprememb pravnih podlag, da bi eventualne spremembe in dopolnitve oziroma uskladitve tako posegle v veljavno besedilo odloka, da bi bilo besedilo nepregledno in nerazumljivo je pripravljen nov predlog odloka. Uradno glasilo Občine Ormož, Ptujska cesta 6, 2270 Ormož. Izdajatelj: Urad župana Poročevalec, št. 1 32 Potrebno bi bilo opraviti poseg v skoraj vsak člen odloka. Predlog odloka je tako usklajen z Zakonom o gospodarskih javnih službah in Uredbo o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode (Uradni list RS, št. 98/2015), ki je pričela veljati s 1. 1. 2016. Ker namerava občina izvesti postopek za podelitev koncesije za odvajanje in čiščenje komunalne in padavinske odpadne vode, je potrebno najprej sprejeti ustrezne pravne podlage za izvajanje javne službe. Zakon o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/1993) namreč v 3. in 7. členu določa, da občina z odlokom določi način opravljanja javne službe. Cilji odloka S sprejemom odloka se zasleduje osnovni cilj, da se določijo razmerja ter pravice in obveznosti izvajalca javne službe kot tudi obveznosti in pravice uporabnikov javne službe. Namen odloka je zagotaviti učinkovito izvajanje javne službe in uskladitev s predpisi, ki se nanašajo na varovanje okolja in predpisi s področja odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode. Po sprejemu tega odloka in Odloka o predmetu in pogojih za opravljanje javne službe odvajanje in čiščenje komunalne in padavinske odpadne vode (koncesijski akt), bo lahko občina izvedla javni razpis za podelitev koncesije. Ocena finančnih posledic Navedeni odlok nima finančnih posledic za občinski proračun. II. BESEDILO ČLENOV Na podlagi 3. in 7. člena Zakona o gospodarskih javnih službah /ZGJS/ (Uradni list RS, št. 32/1993, 30/1998, 127/2006-ZJZP, 38/2010-ZUKN in 57/2011), 149. člena Zakona o varstvu okolja /ZVO-1/ (Uradni list RS, št. 39/2006-UPB1, 70/2008, 108/2009, 48/12, 57/12, 42/13, 56/15 in 102/15), 3. člena Zakona o prekrških /ZP-1/ (Uradni list RS, št. 29/2011-UPB8, 21/2013 in 111/2013), Uredbe o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode (Uradni list RS, št. 98/2015) ter 16. člena Statuta Občine Ormož (Uradni vestnik Občine Ormož, št. 9/15 – uradno prečiščeno besedilo), je Občinski svet Ormož na svoji ___. redni seji, dne _____, sprejel ODLOK o načinu opravljanja lokalne gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode v občini Ormož 1. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen (vsebina odloka) 25.2.2016 komunalne in padavinske odpadne vode (v nadaljevanju: javna služba) na območju občine Ormož (v nadaljevanju: občina). (2) S tem odlokom se določa način opravljanja javne službe, ki obsega: 1. organizacijsko in prostorsko zasnovo opravljanja javne službe po vrstah in številu izvajalcev, 2. vrsto in obseg storitev in naloge javne službe ter njihovo prostorsko razporeditev, 3. pogoje za zagotavljanje in uporabo javnih dobrin, 4. pravice in obveznosti uporabnikov, 5. vire financiranja javne službe in način njihovega oblikovanja, 6. vrsto in obseg objektov in naprav, potrebnih za izvajanje javne službe, ki so lastnina občine ter del javne lastnine, ki je javno dobro in varstvo, ki ga uživa, 7. nadzor nad izvajanjem javne službe, 8. kazenske določbe. Obrazložitev: Besedilo prvega odstavka je oblikovano na podlagi določila drugega odstavka 3. člena Zakona o gospodarskih javnih službah /ZGJS/, ki določa, da način opravljanja lokalne (občinske) gospodarske javne službe predpiše lokalna skupnost (občina) tako, da je zagotovljeno njeno izvajanje v okviru funkcionalno in prostorsko zaokroženih oskrbovalnih sistemov. Besedilo drugega odstavka je oblikovano na podlagi določila 7. člena Zakona o gospodarskih javnih službah /ZGJS/, ki določa, da se s predpisom iz drugega odstavka 3. člena Zakona o gospodarskih javnih službah /ZGJS/ (odlokom o načinu opravljanja javne službe) za posamezno gospodarsko javno službo določi: • organizacijska in prostorska zasnova njihovega opravljanja po vrstah in številu izvajalcev (v režijskem obratu, gospodarskem javnem zavodu, javnem podjetju, na podlagi koncesije ali javnih kapitalskih vložkov), • vrsta in obseg javnih dobrin ter njihova prostorska razporeditev, • pogoji za opravljanje in uporabo javnih dobrin, • pravice in obveznosti uporabnikov, • viri financiranja gospodarskih javnih služb in način njihovega oblikovanja, • vrsta in obseg objektov in naprav, potrebnih za opravljanje gospodarske javne službe, ki so lastnina republiške ali lokalne skupnosti ter del njihove javne lastnine, ki je javno dobro in varstvo, ki ga uživa, • drugi elementi pomembni za opravljanje in razvoj gospodarske javne službe. (1) Ta odlok določa način opravljanja obvezne lokalne gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja Uradno glasilo Občine Ormož, Ptujska cesta 6, 2270 Ormož. Izdajatelj: Urad župana Poročevalec, št. 1 33 2. člen (javna služba) (1) Naloge javne službe, ki so obvezna storitev: - odvajanje in čiščenje komunalne odpadne vode, ki se odvaja v javno kanalizacijo, - redno vzdrževanje javne kanalizacije, - prevzem in odvoz komunalne odpadne vode, ki se zbira v nepretočnih greznicah, v komunalno čistilno napravo ter njeno čiščenje, - prevzem in odvoz blata iz malih komunalnih čistilnih naprav z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE, - obdelava blata, - pregledovanje malih komunalnih čistilnih naprav z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE, - odvajanje in čiščenje padavinske odpadne vode, ki se odvaja v javno kanalizacijo z javnih površin, - odvajanje in čiščenje padavinske odpadne vode, ki se odvaja v javno kanalizacijo s streh, če za to padavinsko odpadno vodo ni mogoče zagotoviti ravnanja v skladu s predpisom, ki ureja emisijo snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo, - obveščanje uporabnikov javne službe, - izdelava programa izvajanja javne službe, - vodenje evidence o izvajanju javne službe, - poročanje o izvajanju javne službe in - priključevanje novih uporabnikov javne službe. (2) Naloge javne službe, ki so posebne storitve, so: - odvajanje in čiščenje padavinske odpadne vode, ki se odvaja v javno kanalizacijo s površin, ki niso javne površine, - odvajanje in čiščenje industrijske odpadne vode, ki se odvaja v javno kanalizacijo. 25.2.2016 objekta se zagotavlja: – v skladu s predpisi, ki urejajo stanovanja, če gre za večstanovanjsko stavbo z upravnikom, in – v skladu s pisnim dogovorom iz prve oziroma druge alineje prejšnjega odstavka, če gre za objekt, ki ni stavba iz prejšnje alineje. Obrazložitev: Ta člen je oblikovan na podlagi določila 14. člena Uredbe o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode, ki določa, da so uporabniki javne službe lastniki stavbe, dela stavbe ali javne površine, za katere se zagotavlja izvajanje javne službe. Drugi odstavek je oblikovan na podlagi 15. člena Uredbe o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode, ki določa, da v primeru solastništva stavbe, dela stavbe ali gradbenega inženirskega objekta obveznosti uporabnika javne službe lahko izvaja eden od lastnikov, če je med njimi o tem dosežen pisni dogovor. V večstanovanjskih stavbah brez upravnika obveznosti uporabnika javne službe izvaja eden od lastnikov stavbe, če je med njimi o tem dosežen pisni dogovor. V večstanovanjskih stavbah z upravnikom obveznosti uporabnika javne službe izvaja upravnik stavbe, ki zagotavlja porazdelitev stroškov med lastniki stavbe v skladu s predpisom, ki ureja stanovanja. 4. člen (izrazi) Izrazi uporabljeni v tem odloku imajo enak pomen kot je določeno v zakonu s področja varstva okolja, uredbi o odvajanju in čiščenju odpadne vode in v drugih podzakonskih predpisih, ki so izdani na podlagi zakona o varstvu okolja. Obrazložitev: Besedilo prvega odstavka je oblikovano na podlagi določila 15. člena Uredbe o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode (Uradni list RS, št. 98/2015), ki določa obvezne in posebne storitve javne službe. Obrazložitev: Z besedilom je določeno, da imajo izrazi, uporabljeni v odloku enak pomen, kot je določen v zakonu s področja varstva okolja in v podzakonskih predpisih, izdanih na njegovi podlagi, zlasti je to Uredba o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode,. 3. člen (uporabniki) 5. člen (uporaba predpisov) (1) Uporabnik javne službe je lastnik objekta ali dela objekta in upravljavec javnih površin iz 7. alineje prvega odstavka 2. člena tega odloka. (2) Ne glede na prejšnji odstavek lahko obveznosti uporabnika javne službe izvaja: – eden od lastnikov objekta, če gre za solastništvo in je med lastniki o tem dosežen pisni dogovor, – eden od lastnikov dela stavbe, če gre za večstanovanjsko stavbo brez upravnika in je med lastniki o tem dosežen pisni dogovor, in – upravnik stavbe v imenu in za račun uporabnika, če gre za večstanovanjsko stavbo z upravnikom. (3) Porazdelitev stroškov med lastnike objekta ali delov Za vprašanja v zvezi z opravljanjem javne službe iz prvega člena tega odloka, ki niso posebej urejena s tem odlokom se uporabljajo republiški predpisi s področja varstva okolja. Obrazložitev: Z besedilom je določena subsidiarna uporaba določb republiških predpisov s področja varstva okolja za vprašanja v zvezi z opravljanjem javne službe, ki niso posebej urejena v odloku. Najpomembnejši predpis s tega področja je Uredba o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode (Uradni list RS, št. 98/2015) Uradno glasilo Občine Ormož, Ptujska cesta 6, 2270 Ormož. Izdajatelj: Urad župana Poročevalec, št. 1 34 25.2.2016 2. ORGANIZACIJSKA IN PROSTORSKA ZASNOVA OPRAVLJANJA JAVNE SLUŽBE 6. člen (oblika zagotavljanja javne službe) (1) Javna služba se opravlja kot koncesionirana gospodarska javna služba. (2) Koncesijo podeljuje občina. Obrazložitev: Besedilo prvega odstavka je oblikovano na podlagi določila 6. člena Zakona o gospodarskih javnih služb /ZGJS/, ki določa, da lokalna skupnost (občina) zagotavlja gospodarske javne službe v naslednjih oblikah: • v režijskem obratu, • v javnem gospodarskem zavodu, • v javnem podjetju, • z dajanjem koncesij. Besedilo drugega odstavka je oblikovano na podlagi določila prvega odstavka 31. člena Zakona o gospodarskih javnih službah /ZGJS/, ki določa, da je koncedent republika ali lokalna skupnost (občina), odvisno od vrste gospodarske javne službe. 3. VRSTE IN OBSEG STORITEV JAVNE SLUŽBE TER NJIHOVA PROSTORSKA RAZPOREDITEV 7. člen (zagotavljanje javne službe) Občina zagotavlja javno službo na območju celotne občine na podlagi tega odloka v skladu z uredbo, ki ureja odvajanje in čiščenje komunalne odpadne vode. Obrazložitev: Besedilo prvega odstavka je oblikovano na podlagi določila prvega odstavka 13. člena Uredbe o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode, ki določa, da občina na podlagi občinskega predpisa javno službo zagotavlja na območju celotne občine v skladu z Uredbo o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode. 8. člen (obvezne storitve za objekte, ki so priključeni na javno kanalizacijo) (1) Obvezne storitve javne službe za objekte, ki so priključeni na javno kanalizacijo, so: - odvajanje komunalne odpadne vode, ki se odvaja v javno kanalizacijsko omrežje, - čiščenje komunalne odpadne vode iz prejšnje alineje - odvajanje padavinske odpadne vode, za katero se v skladu s 7., 8. in 9. alinejo prvega odstavka 2. člena tega odloka zagotavlja odvajanje in čiščenje v okviru nalog javne službe, - čiščenje padavinske odpadne vode iz prejšnje - alineje v komunalni čistilni napravi, če gre za mešano kanalizacijsko omrežje javne kanalizacije, oziroma v lovilniku olj ali čistilni napravi padavinske odpadne vode, če gre za javno kanalizacijo za odvajanje izključno padavinske odpadne vode in je čiščenje padavinske odpadne vode predpisano, in obdelava blata na območju komunalne čistilne naprave, ki je opremljena za prevzem in obdelavo blata. Obrazložitev: Besedilo prvega odstavka je oblikovano na podlagi določila 16. člena Uredbe o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode, ki določa, da mora izvajalec javne službe kot obvezno storitev javne službe na območju ali njegovem delu, ki je opremljeno z javno kanalizacijo, zagotavljati: • odvajanje in čiščenje komunalne odpadne vode, ki se odvaja v kanalizacijsko omrežje javne kanalizacije, in • odvajanje in čiščenje odpadne padavinske odpadne vode, ki se s streh in javnih površin odvaja v kanalizacijsko omrežje javne kanalizacije. • padavinske odpadne vode, ki se odvaja v javno kanalizacijo s površin, ki niso javne površine, in obdelava blata na območju komunalne čistilne naprave, ki je opremljena za prevzem in obdelavo blata. 9. člen (obvezne storitve za objekte, ki niso priključeni na javno kanalizacijo) (1) Obvezne storitve javne službe za objekte, ki niso priključeni na javno kanalizacijo, so: - prevzem celotne količine komunalne odpadne vode iz nepretočnih greznic pri uporabniku javne službe in njeno čiščenje v komunalni čistilni napravi, ki je opremljena za prevzem komunalne odpadne vode iz nepretočnih greznic, - prevzem blata iz malih komunalnih čistilnih naprav z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE, ter njegova obdelava na območju komunalne čistilne naprave, ki je opremljena za prevzem in obdelavo blata, in - pregled malih komunalnih čistilnih naprav z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE (v nadaljnjem besedilu: pregled). (2) Prevzem blata iz druge alineje prejšnjega odstavka mora izvajalec javne službe zagotoviti v časovnih presledkih, določenih glede na zmogljivost posamezne male komunalne čistilne naprave, vendar najmanj enkrat na tri leta. (3) Ne glede na prvo alinejo prvega odstavka tega člena je obvezna storitev javne službe za objekt, ki ni priključen na javno kanalizacijo in se komunalna odpadna voda zbira v nepretočni greznici, izvajanje storitve praznjenja nepretočne greznice ter prevzema in odvoza komunalne odpadne vode s cestnim motornim Uradno glasilo Občine Ormož, Ptujska cesta 6, 2270 Ormož. Izdajatelj: Urad župana Poročevalec, št. 1 35 vozilom pa tehnično ni izvedljivo, le čiščenje te komunalne odpadne vode in je potrebna še njena dodatna obdelava v komunalni čistilni napravi, ki je opremljena za prevzem komunalne odpadne vode iz nepretočnih greznic. Praznjenje nepretočne greznice in odvoz komunalne odpadne vode iz te nepretočne greznice ter njeno predajo izvajalcu javne službe na območju, kjer se komunalna odpadna voda zbira v nepretočni greznici, mora zagotoviti lastnik objekta, izvajalec javne službe pa pisno potrdi datum in količino prevzete komunalne odpadne vode. (4) Ne glede na drugo alinejo prvega odstavka tega člena je obvezna storitev javne službe za objekt, ki ni priključen na javno kanalizacijo in se komunalna odpadna voda čisti v mali komunalni čistilni napravi z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE, ali mali komunalni čistilni napravi iz petega odstavka 21. člena uredbe o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode, izvajanje storitve prevzema in odvoza blata s cestnim motornim vozilom pa tehnično ni izvedljivo, le obdelava blata na območju komunalne čistilne naprave, ki je opremljena za prevzem in obdelavo blata. Prevzem in odvoz blata iz te male komunalne čistilne naprave ter njegovo predajo izvajalcu javne službe, ki izvaja storitev obdelave blata na območju, kjer se komunalna odpadna voda čisti v tej mali komunalni čistilni napravi, mora zagotoviti upravljavec te male komunalne čistilne naprave, izvajalec javne službe pa pisno potrdi datum in količino prevzetega blata. (5) Ne glede na prvi, tretji in četrti odstavek tega člena je obvezna storitev javne službe za objekt kmetijskega gospodarstva le storitev iz tretje alineje prvega odstavka tega člena, če: – gre za uporabo komunalne odpadne vode iz nepretočne greznice oziroma blata v skladu s predpisom, ki ureja uporabo blata iz komunalnih čistilnih naprav v kmetijstvu, – lastnik tega objekta izvajalcu javne službe ob vsakokratni izvedbi storitve iz tretje alineje prvega odstavka tega člena predloži pisno izjavo, da so izpolnjeni pogoji iz predpisa iz prejšnje alineje. V izjavi morajo biti navedeni tudi datumi in količine odstranjene komunalne odpadne vode iz nepretočne greznice oziroma blata iz male komunalne čistilne naprave ter njunega mešanja z gnojnico ali gnojevko. (6) Izvajalec javne službe vsako malo komunalno čistilno napravo z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE, na svojem območju pregleda enkrat na tri leta, pri čemer prvi pregled izvede prvo naslednje koledarsko leto po izvedbi prvih meritev, o pregledu pa izda poročilo v skladu z uredbo, ki ureja odvajanje in čiščenje komunalne odpadne vode. (7) Ne glede na prejšnji odstavek izvajalec javne službe ne pregleda male komunalne čistilne naprave z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE, če mu upravljavec te male komunalne čistilne naprave v roku za izvedbo pregleda predloži rezultate meritev emisije snovi na iztoku iz te male komunalne čistilne naprave (analizne izvide), ki jih je izvedla oseba, vpisana v evidenco 25.2.2016 izvajalcev obratovalnega monitoringa, za tiste parametre onesnaženosti, za katere so za to malo komunalno čistilno napravo predpisane mejne vrednosti. Obrazložitev: Besedilo tega člena je oblikovano na podlagi določila 17. člena Uredbe o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode, ki določa, da mora izvajalec javne službe kot obvezno storitev javne službe na območju, ki ni opremljeno z javno kanalizacijo zagotavljati: - prevzem celotne količine komunalne odpadne vode iz nepretočnih greznic in njeno čiščenje v komunalni čistilni napravi, ki je opremljena za prevzem komunalne odpadne vode iz nepretočnih greznic, - prevzem blata iz malih komunalnih čistilnih naprav z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE, ter njegova obdelava na območju komunalne čistilne naprave, ki je opremljena za prevzem in obdelavo blata, in - pregled malih komunalnih čistilnih naprav z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE Če gre za uporabo komunalne odpadne vode oziroma blata iz malih čistilnih naprav v kmetijstvu je obveznost izvajalca javne službe le, da izvaja pregled. Lastnik tega objekta izvajalcu javne službe ob vsakokratni izvedbi storitve predloži pisno izjavo, da so izpolnjeni predpisani pogoji v skladu z Uredbo o odvajanju in čiščenju odpadne vode. V izjavi morajo biti navedeni tudi datumi in količine odstranjene komunalne odpadne vode iz nepretočne greznice oziroma blata iz male komunalne čistilne naprave ter njunega mešanja z gnojnico ali gnojevko - Pregled MČN obsega kontrolo mejnih vrednosti parametrov onesnaženosti odpadne vode na iztoku MKČN s primernim čiščenjem, kot je določeno v preglednici 3 priloge 1 Uredbe. 10. člen (obdelava blata) (1) Izvajalec javne službe, ki je upravljavec komunalne čistilne naprave, opremljene za obdelavo blata, mora za blato, ki nastane pri čiščenju komunalne odpadne vode, zagotoviti obdelavo, s katero se doseže: – izpolnjevanje zahtev za uporabo kot gnojilo v kmetijstvu v skladu s predpisom, ki ureja uporabo blata iz komunalnih čistilnih naprav v kmetijstvu, če se obdelano blato uporablja kot gnojilo v kmetijstvu, ali – izpolnjevanje zahtev za postopke predelave ali odstranjevanja blata v skladu s predpisi, ki urejajo odpadke. (2) Izvajalec javne službe mora za blato, prevzeto iz komunalne čistilne naprave, ki ni opremljena za obdelavo blata, prevzeto delno obdelano blato iz komunalne čistilne naprave (na primer po dehidraciji Uradno glasilo Občine Ormož, Ptujska cesta 6, 2270 Ormož. Izdajatelj: Urad župana Poročevalec, št. 1 36 ali sušenju neobdelanega blata in podobno) in blato, prevzeto iz malih komunalnih čistilnih naprav z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE, in malih komunalnih čistilnih naprav iz petega odstavka 21. člena Uredbe o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode, zagotoviti obdelavo v skladu s prejšnjim odstavkom na območju komunalne čistilne naprave, ki je opremljena za obdelavo blata. (3) Če izvajalec javne službe ne upravlja komunalne čistilne naprave, ki je opremljena za obdelavo blata, mora zagotoviti obdelavo blata na območju druge komunalne čistilne naprave, ki je opremljena z zadostnimi zmogljivostmi za obdelavo blata. (4) Ne glede na prejšnji odstavek lahko izvajalec javne službe v soglasju z občino zagotovi obdelavo blata v premični napravi za obdelavo blata, če se taka obdelava blata izvaja na območju komunalne čistine naprave, kjer nastaja blato. (5) Za obdelano blato, ki se ne uporablja kot gnojilo v kmetijstvu, mora izvajalec javne službe zagotoviti ravnanje v skladu s predpisi, ki urejajo odpadke. (6) Če je izvajalec javne službe upravljavec komunalne čistilne naprave, ki je opremljena za obdelavo blata, mora kot povzročitelj odpadkov v načrt gospodarjenja z odpadki v skladu s predpisom, ki ureja odpadke, vključiti tudi ravnanje z blatom iz drugega odstavka tega člena. Obrazložitev: Besedilo prvega odstavka je oblikovano na podlagi določila prvega odstavka 18. člena Uredbe o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode, ki določa, kako mora izvajalec javne službe ravnati z odpadnim blatom. Obveznost izvajalca javne službe je obvezna obdelava blata v skladu z uredbo. 4. odstavek tega člena dopušča možnost obdelave blata na premični napravi za obdelavo blata, če čistilna naprava ni opremljena z napravo za obdelavo blata. 11. člen (program izvajanja javne službe) (1) Javna služba se mora izvajati v skladu s programom izvajanja javne službe (v nadaljnjem besedilu: program). (2) Program mora biti pripravljen na podlagi evidence iz 27. člena uredbe o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode in mora vsebovati naslednje vsebinske sklope: 1. osnovni podatki, ki so podatki o: - izvajalcu javne službe, - občinah, kjer se izvaja javna služba, - predpisih in drugih pravnih aktih občin o določitvi izvajalca javne službe in izvajanju javne službe, - naseljih, kjer se izvaja javna služba, in - aglomeracijah, kjer se izvaja javna služba; 2. podatki o infrastrukturi in osnovnih sredstvih, namenjenih izvajanju javne službe, ki so podatki o: - javnem kanalizacijskem omrežju, skupaj s podatki o hidravlično samostojnih sistemih 25.2.2016 kanalizacijskega omrežja z enim iztokom, ki je lahko iztok v vode ali drug javni kanalizacijski sistem, v upravljanju posameznega izvajalca javne službe (v nadaljnjem besedilu: javni kanalizacijski sistem), - komunalnih čistilnih napravah, - cestnih motornih vozilih in opremi za prevzem in prevoz komunalne odpadne vode iz nepretočnih greznic in blata iz malih komunalnih čistilnih naprav z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE, in malih komunalnih čistilnih naprav iz petega odstavka 21. člena uredbe o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode, - številu delovnih mest, namenjenih izvajanju nalog, povezanih z izvajanjem javne službe, in - drugih osnovnih sredstvih, namenjenih izvajanju javne službe; 3. opredelitev načina izvajanja javne službe, ki mora vsebovati: - način izvajanja javne službe v posameznih objektih in predvidene spremembe v času veljavnosti programa, - načrt vzdrževanja in čiščenja javne kanalizacije, ki mora vsebovati opis za to predvidenih tehnologij, - opis sistema za zaznavanje izrednih dogodkov in napak v delovanju javne kanalizacije (puščanje kanalizacijskega omrežja, okvare tehnoloških sklopov, prekinitve delovanja komunalnih čistilnih naprav, delovanje razbremenilnikov in podobno) in njihovo dokumentiranje, - opis sistema za odpravljanje napak v delovanju javne kanalizacije in dokumentiranje odpravljanja napak, - načrt ukrepov za zmanjševanje količin padavinske odpadne vode, ki se odvaja v javno kanalizacijo, - načrt izvajanja javne službe za objekte, ki so priključeni na javno kanalizacijo, - načrt izvajanja javne službe za objekte, iz katerih se komunalna odpadna voda odvaja v nepretočne greznice, - načrt izvajanja javne službe za objekte, iz katerih se komunalna odpadna voda odvaja v male komunalne čistilne naprave z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE, - načrt izvajanja javne službe za objekte, iz katerih se komunalna odpadna voda odvaja v male komunalne čistilne naprave iz petega odstavka 21. člena uredbe o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode, - način zagotavljanja obdelave blata, - način obveščanja uporabnikov javne službe in - načrt izvajanja posebnih storitev, ki niso predmet izvajanja obveznih storitev javne službe; Uradno glasilo Občine Ormož, Ptujska cesta 6, 2270 Ormož. Izdajatelj: Urad župana Poročevalec, št. 1 37 4. pogoji in časovni načrt izvajanja posameznih obveznih storitev javne službe. (3) V načrtih iz sedme, osme in devete alineje 3. točke prejšnjega odstavka morajo biti posebej opredeljeni objekti iz tretjega in četrtega odstavka 10. člena tega odloka, obveznosti lastnikov teh objektov in način izvajanja javne službe v teh primerih. (4) Sestavni del programa iz prvega odstavka tega člena je tudi načrt gospodarjenja z blatom iz šestega odstavka 11. člena tega odloka. (5) Program pripravi izvajalec javne službe za obdobje štirih koledarskih let in ga po potrditvi odgovorne osebe izvajalca javne službe, da je v skladu s predpisi, pošlje občini v potrditev najpozneje do 31. oktobra v koledarskem letu pred začetkom njegove veljavnosti. (6) V primeru sprememb v času veljavnosti programa izvajalec javne službe pripravi spremembo programa in spremenjeni program po potrditvi odgovorne osebe izvajalca javne službe, da so spremembe v skladu s predpisi, pošlje občini v potrditev. (7) Občina program iz petega oziroma šestega odstavka tega člena potrdi, če je v skladu s predpisi. (8) Program, ki sta ga potrdili odgovorna oseba izvajalca javne službe in občina, mora izvajalec javne službe predložiti ministrstvu, pristojnemu za okolje (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo), v elektronski obliki v skladu z navodili, objavljenimi na spletni strani ministrstva, najpozneje: - do 31. decembra v letu pred začetkom njegove veljavnosti oziroma - v roku 30 dni po njegovem sprejemu, če gre za spremembo programa v skladu s šestim odstavkom tega člena. (9) Program, razen podatkov iz 31. člena te uredbe, mora izvajalec javne službe javno objaviti na svoji spletni strani in uporabnikom javne službe omogočiti vpogled v tiskani izvod na sedežu izvajalca javne službe. Obrazložitev: Besedilo tega člena je oblikovano na podlagi določila 26. člena Uredbe o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode, ki določa, da se mora javna služba izvajati v skladu s programom odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode. Program pripravi izvajalec javne službe za obdobje štirih koledarskih let in ga pošlje občini v potrditev najpozneje do 31. oktobra v koledarskem letu pred začetkom njegove veljavnosti. Občina program potrdi, če je skladen s predpisi in odlokom občine, ki ureja izvajanje javne službe. Izvajalec javne službe mora javno objaviti program na svetovnem spletu ter uporabnikom javne službe omogočiti vpogled tudi v tiskani izvod na sedežu izvajalca javne službe. 25.2.2016 4. POGOJI ZA ZAGOTAVLJANJE UPORABO STORITEV JAVNE SLUŽBE IN 4.1. Odvajanje in čiščenje komunalne odpadne vode 12. člen (opremljenost z javno kanalizacijo) Aglomeracija je območje poselitve, kjer sta poseljenost ali izvajanje gospodarske ali druge dejavnosti zgoščena tako, da je mogoče zbiranje komunalne odpadne vode v kanalizaciji in njeno odvajanje po kanalizaciji v komunalno čistilno napravo ali na končno mesto izpusta. Aglomeracije se določijo po pravilih, ki jih določa uredba o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode. Območje aglomeracije mora biti zaradi izvajanja javne službe opremljeno v skladu s predpisom, ki določa odvajanje in čiščenje komunalne odpadne vode. Obrazložitev: Besedilo je oblikovano na podlagi določila 19. in 20. člena Uredbe o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode, ki določa, da mora biti območje aglomeracije zaradi izvajanja storitev javne službe opremljeno z javno kanalizacijo z zagotovljenim čiščenjem komunalne odpadne vode . Aglomeracije se določijo na podlagi podatkov o gostoti obremenjenosti in skupni obremenitvi zaradi nastajanja komunalne odpadne vode, ki se izračunata iz podatkov o številu stalno prijavljenih prebivalcev v posamezni kvadratni celici s površino 100 m krat 100 m, pri čemer je en stalno prijavljeni prebivalec en PE. 13. člen (opremljenost območij izven meja aglomeracij) (1) Lastnik objekta na območju izven meja aglomeracije mora za komunalno odpadno vodo, ki nastaja v objektu, zagotoviti: – odvajanje v javno kanalizacijo sosednje aglomeracije, če je dolžina kanalizacijskega priključka manjša od 100 m in pri tem ne nastanejo nesorazmerno visoki stroški glede na koristi za okolje, – čiščenje komunalne odpadne vode v mali komunalni čistilni napravi z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE, tako, da parametri onesnaženosti ne presegajo mejnih vrednosti iz 8. člena uredbe o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode, če gre za malo komunalno čistilno napravo, ki ni tipska mala komunalna čistilna naprava, ali – čiščenje v tipski mali komunalni čistilni napravi, za katero je iz izjave o lastnostih razvidno, da učinek čiščenja dosega 80 % glede na parameter KPK. (2) Obveznosti, določene v prvem odstavku tega člena ni potrebno upoštevati, če gre za izjeme, ko ni potrebno upoštevati obveznosti iz prvega odstavka tega člena in Uradno glasilo Občine Ormož, Ptujska cesta 6, 2270 Ormož. Izdajatelj: Urad župana Poročevalec, št. 1 38 so določene z uredbo o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode. Obrazložitev: Besedilo prvega odstavka je oblikovano na podlagi 21. člena Uredbe o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode, ki določa pravila in izjeme za tiste objekte, ki niso na območju aglomeracije. Mejne vrednosti parametrov onesnaženosti odpadne vode na iztoku MKČN so določene v preglednici 3 priloge 1 Uredbe. Uredba določa izjeme, ko ni potrebno upoštevati obveznosti iz tega člena. 14. člen (prilagoditev obstoječih objektov) (1) Ne glede na določila prejšnjega člena mora lastnik obstoječega objekta, za katerega je bilo izdano gradbeno dovoljenje v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov, pred 14. decembrom 2002 ali, ki je bil v uporabi pred tem dnem, oziroma je obstoječa ureditev odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode skladna s predpisi, ki so veljali v času gradnje objekta, na območju, ki ni opremljeno z javno kanalizacijo, opremljenost z javno kanalizacijo ni predpisana in pogoji iz prve alineje prvega odstavka 13. člena tega odloka niso izpolnjeni, za komunalno odpadno vodo, ki nastaja v tem objektu, zagotoviti odvajanje in čiščenje v skladu s to uredbo najpozneje ob prvi rekonstrukciji objekta od uveljavitve te uredbe. (2) Ne glede na prejšnji odstavek mora lastnik obstoječega objekta, za katerega je bilo izdano gradbeno dovoljenje v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov, pred 14. decembrom 2002 ali, ki je bil v uporabi pred tem dnem, na območju, ki ni opremljeno z javno kanalizacijo, opremljenost z javno kanalizacijo ni predpisana in pogoji iz prve alineje prvega odstavka 13. člena tega odloka niso izpolnjeni, komunalna odpadna voda pa se odvaja neposredno ali posredno v vode brez predhodnega čiščenja oziroma obstoječa ureditev odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode ni skladna s predpisi, ki so veljali v času gradnje objekta, za komunalno odpadno vodo, ki nastaja v tem objektu, zagotoviti odvajanje in čiščenje v skladu s to uredbo najpozneje do 31. decembra 2021. (3) Ne glede na prvi odstavek tega člena mora lastnik obstoječe industrijske stavbe na območju naprave, za katero je bilo izdano gradbeno dovoljenje v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov, pred 14. decembrom 2002 ali, ki je bila v uporabi pred tem dnem, oziroma je obstoječa ureditev odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode skladna s predpisi, ki so veljali v času gradnje objekta, na območju, ki ni opremljeno z javno kanalizacijo, opremljenost z javno kanalizacijo ni predpisana in pogoji iz prve alineje prvega odstavka 13. člena tega odloka niso izpolnjeni, za komunalno odpadno vodo, ki nastaja v tej stavbi, zagotoviti odvajanje in čiščenje v skladu s to uredbo 25.2.2016 najpozneje do: - roka, določenega v pravnomočnem okoljevarstvenem dovoljenju za obratovanje naprave in - 31. decembra 2021, če gre za napravo, za katero okoljevarstveno dovoljenje še ni izdano, pridobitev okoljevarstvenega dovoljenja ni predpisana ali v pravnomočnem okoljevarstvenem dovoljenju za obratovanje naprave rok ni predpisan. (4) Lastnik obstoječega objekta iz prvega, drugega in tretjega odstavka tega člena mora o prilagoditvi načina odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode obvestiti izvajalca javne službe, najpozneje 15 dni po začetku obratovanja male komunalne čistilne naprave oziroma v primeru uporabe nepretočne greznice najpozneje 30 dni pred predvidenim začetkom njene uporabe ali v 15 dneh po prejemu poziva izvajalca javne službe, če je prejel njegov poziv. (5) Lastnik obstoječega objekta v aglomeraciji, za katerega se zagotovi odvajanje in čiščenje komunalne odpadne vode v malo čistilno napravo, mora zagotoviti priklop na malo komunalno čistilno napravo za čiščenje komunalne odpadne vode iz tega objekta najpozneje šest mesecev po njeni vgradnji. (6) Lastnik obstoječega objekta iz prvega, drugega, tretjega, četrtega, petega odstavka tega člena lahko do rokov iz teh odstavkov komunalno odpadno vodo, ki nastaja v tem objektu: 1. čisti v obstoječi mali komunalni čistilni napravi, če je za blato zagotovljena obdelava na območju komunalne čistilne naprave, ki je opremljena za prevzem in obdelavo blata, 2. zbira v obstoječi nepretočni greznici, če je za to komunalno odpadno vodo zagotovjeno čiščenje v komunalni čistilni napravi, ki je opremljena za prevzem komunalne odpadne vode iz nepretočnih greznic,, ali 3. čisti v obstoječi pretočni greznici, ki je skladna s predpisi, ki so veljali v času gradnje objekta, če je za blato zagotovljeno obdelava na območju komunalne čistilne naprave, ki je opremljena za prevzem in obdelavo blata iz malih komunalnih čistilnih naprav z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE. Obrazložitev: Navedene obveznosti v tem členu izhajao iz 43. člena uredbe o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode. 15. člen (obvezne storitve za obstoječe objekte) Ne glede na 9. člen tega odloka so obvezne storitve za obstoječe objekte do njihove prilagoditve zahtevam tega odloka tudi: - prevzem blata iz obstoječe pretočne greznice pri uporabniku javne službe, ki je lastnik ali upravljavec obstoječe pretočne greznice najmanj enkrat na tri leta, če je obstoječi Uradno glasilo Občine Ormož, Ptujska cesta 6, 2270 Ormož. Izdajatelj: Urad župana Poročevalec, št. 1 - 39 objekt opremljen z obstoječo pretočno greznico, obdelava blata iz prejšnje alineje na območju komunalne čistilne naprave, ki je opremljena za prevzem in obdelavo blata. 4.2. Odvajanje in čiščenje komunalne odpadne vode na območjih, ki so opremljena z javno kanalizacijo 4.2.1. Priključitev na javno kanalizacijo 16. člen (priključitev na javno kanalizacijo) (1) Lastnik objekta na stavbnem zemljišču, ki je opremljeno z javno kanalizacijo, mora zagotoviti, da je objekt zaradi priključitve na javno kanalizacijo opremljen s kanalizacijskim priključkom. Načrtovanje, gradnjo in vzdrževanje kanalizacijskega priključka zagotovi lastnik objekta, ki mu kanalizacijski priključek pripada, in je v njegovi lasti in upravljanju. (2) Priključitev na javno kanalizacijo mora biti omogočena za vsako stavbo, v kateri nastaja komunalna odpadna voda, na območju aglomeracije, ki je opremljeno z javno kanalizacijo. (3) Izvajalec javne službe mora obvestiti bodočega uporabnika o pogojih odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode v javno kanalizacijo. (4) Lastnik obstoječega objekta v aglomeraciji, kjer je opremljenost z javno kanalizacijo predpisana, ali v aglomeraciji, kjer opremljenost z javno kanalizacijo ni predpisana, aglomeracija pa je opremljena z javno kanalizacijo, ali lastnik obstoječega objekta izven meja aglomeracije, pa je omogočeno odvajanje v javno kanalizacijo sosednje aglomeracije, če je dolžina kanalizacijskega priključka manjša od 100 m in pri tem ne nastanejo nesorazmerno visoki stroški glede na koristi za okolje, mora za komunalno odpadno vodo, ki nastaja v tem objektu, zagotoviti priklop na javno kanalizacijsko omrežje najpozneje šest mesecev po začetku obratovanja komunalne čistilne naprave, ki zaključuje to javno kanalizacijsko omrežje, ali najpozneje šest mesecev po pridobiti uporabnega dovoljenja za javno kanalizacijsko omrežje, če je to javno kanalizacijsko omrežje priključeno na komunalno čistilno napravo. (5) Lastnik obstoječega objekta v aglomeraciji, za katerega se zagotovi odvajanje in čiščenje komunalne odpadne vode v mali komunalni čistilni napravi, mora zagotoviti priklop na malo komunalno čistilno napravo za čiščenje komunalne odpadne vode iz tega objekta najpozneje šest mesecev po njeni vgradnji. (6)Lastnik novega objekta, ki je na območju aglomeracije določene v 4. odstavku tega člena se mora priključiti na kanalizacijsko omrežje v 6. mesecih po izgradnji objekta oziroma pred vselitvijo v objekt oziroma pred pričetkom uporabe objekta. 25.2.2016 Obrazložitev: Besedilo prvega odstavka je oblikovano na podlagi 22. člena Uredbo o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode, ki določa, da se mora komunalna odpadna voda, ki nastaja v stavbi na območju, ki je opremljeno z javno kanalizacijo, odvajati neposredno v kanalizacijo. Izvajalec javne službe mora uporabnike javne službe, ki so priključeni na javno kanalizacijo, pisno obveščati o pogojih odvajanja komunalne in padavinske odpadne vode v javno kanalizacijo. Obveznost priključevanja na javno kanalizacijsko omrežje izhaja iz 43. člena Uredbe 17. člen (kanalizacijski priključek) (1) Kanalizacijski priključek je del interne kanalizacije in poteka od mesta priključitve na sekundarno kanalizacijsko omrežje javne kanalizacije do vključno zadnjega revizijskega jaška pred stavbo, ki je priključena na javno kanalizacijo. Če revizijskega jaška ni na parceli, na kateri stoji stavba, kanalizacijski priključek poteka do zunanje stene stavbe. (2) Kanalizacijski priključek ni objekt javne kanalizacije in pripada stavbi ali gradbenemu inženirskemu objektu, v katerem nastaja komunalna ali padavinska odpadna voda. (3) Stroški izgradnje in vzdrževanja kanalizacijskega priključka bremenijo lastnika objekta. (4) Izgradnjo kanalizacijskega priključka lahko uporabnik javne službe naroči pri izvajalcu javne službe, ki mu za izgradnjo lahko zaračuna dejanske stroške v skladu z veljavnim cenikom izvajalca javne službe. O izgradnji kanalizacijskega priključka skleneta uporabnik in izvajalec javne službe posebno pogodbo. (5) Uporabnik lahko zgradi kanalizacijski priključek po predhodnem soglasju izvajalca javne službe v lastni režiji. (6) Če uporabnik ne poveri gradnje kanalizacijskega priključka izvajalcu javne službe, mora njegovo gradnjo nadzorovati pooblaščeni predstavnik izvajalca javne službe. Stroške nadzora zaračuna izvajalec javne službe uporabniku na podlagi veljavnega cenika izvajalca javne službe. (7) Uporabnik je dolžan zgraditi kanalizacijski priključek v skladu z določbami tehničnega pravilnika. (8) Izvajalec javne službe izda na podlagi prijave uporabnika, po končani montaži in preizkusu vodotesnosti, uporabniku potrdilo, da je kanalizacijski priključek zgrajen v skladu z določbami tehničnega pravilnika v roku 30 dni po prejemu prijave uporabnika. (9) Izvajalec javne službe zavrne izdajo potrdila iz prejšnjega odstavka tega člena z odločbo, če kanalizacijski priključek ni zgrajen v skladu z določbami tehničnega pravilnika in naloži uporabniku odpravo pomanjkljivosti. Uradno glasilo Občine Ormož, Ptujska cesta 6, 2270 Ormož. Izdajatelj: Urad župana Poročevalec, št. 1 40 Obrazložitev: Kanalizacijski priključek je v skladu z 22. členom Uredbe o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode last lastnika stavbe kot del interne kanalizacije in poteka od mesta priključitve na sekundarno kanalizacijsko omrežje javne kanalizacije do vključno zadnjega revizijskega jaška pred stavbo, ki je priključena na javno kanalizacijo. Če revizijskega jaška ni na parceli, na kateri stoji stavba, kanalizacijski priključek poteka do zunanje stene stavbe. Uporabnik lahko naroči izgradnjo kanalizacijskega priključka pri izvajalcu javne službe, ki pa mu lahko za izgradnjo zaračuna dejanske stroške v skladu z veljavnim cenikom izvajalca javne službe. V skladu z določilom 42. člena tega odloka mora izvajalec sprejeti cenik storitev in ga predložiti v potrditev občinskemu svetu. Cenik in njegove spremembe in dopolnitve se objavijo v uradnem glasilu občine in začnejo veljati petnajsti dan po objavi. Z besedilom je še določeno, da uporabnik in izvajalec javne službe o izgradnji kanalizacijskega priključka skleneta posebno pogodbo. Uporabnik lahko zgradi kanalizacijski priključek po predhodnem soglasju izvajalca javne službe v lastni režiji. Na tem mestu moramo opomniti, da lahko uporabnik zgradi kanalizacijski priključek v skladu z določbami zakona, ki ureja graditev objektov in v skladu z določbami tehničnega pravilnika, kot izhaja iz določila sedmega odstavka. Izvajalec javne službe pa izda soglasje za izgradnjo kanalizacijskega priključka v skladu z določili zakona, ki ureja splošni upravni postopek. Uporabnik, ki ne poveri gradnje kanalizacijskega priključka izvajalcu javne službe, med gradnjo kanalizacijskega priključka zagotoviti nadzor pooblaščenega predstavnika izvajalca javne službe. Stroške nadzora pa zaračuna izvajalec javne službe uporabniku na podlagi veljavnega cenika izvajalca javne službe. Z besedilom osmega in devetega odstavka tega člena je določen postopek izdaje potrdila, s katerim izvajalec javne službe potrdi, da je kanalizacijski priključek zgrajen v skladu z določbami tehničnega pravilnika. Izvajalec javne službe pa lahko izdajo potrdila zavrne z odločbo, če kanalizacijski priključek ni zgrajen v skladu z določbami tehničnega pravilnika in naloži uporabniku odpravo pomanjkljivosti. Na tem mestu moramo opomniti, da mora izvajalec javne službe voditi postopek izdaje oziroma zavrnitve potrdila v skladu z določbami zakona, ki ureja splošni upravni postopek. 18. člen (prijava gradnje kanalizacijskega priključka) (1) Uporabnik mora najmanj 30 dni pred začetkom gradnje kanalizacijskega priključka prijaviti izvajalcu javne službe začetek gradnje kanalizacijskega priključka ter si na podlagi pisne vloge pridobiti 25.2.2016 tehnične smernice za gradnjo kanalizacijskega priključka na podlagi določb tehničnega pravilnika. (2) K pisni vlogi iz prvega odstavka tega člena mora uporabnik priložiti: 1. pravnomočno gradbeno dovoljenje za objekt, ki se priključuje na javno kanalizacijo, ali dokazilo, da je bil objekt zgrajen pred letom 1967, 2. potrjen izris iz katastrskega načrta za objekt, ki se priključuje na javno kanalizacijo, 3. grafični prikaz, iz katerega je razvidna lega in tlorisna velikost objekta (situacija) ter predvideni priključki na javno infrastrukturo, 4. dokazilo o ustanovljeni služnosti na zemljiščih, preko katerih naj bi potekal kanalizacijski priključek, v primeru, če investitor poveri gradnjo priključka na kanalizacijo izvajalcu javne službe. Obrazložitev: Z besedilom prvega odstavka je določen postopek za pridobitev tehničnih smernic za gradnjo kanalizacijskega priključka. Tehnične smernice izda izvajalec javne službe na podlagi vloge uporabnika, ki mora gradnjo prijaviti najmanj 30 dni pred začetkom del. Ta obveznost velja za objekte, ki se gradijo, kot tudi za objekte, ki so že zgrajeni in niso priključeni na kanalizacijo, če so v aglomeraciji, kjer je priključevanje obvezno. Za objekte, ki so bili zgrajeni pred letom 1967 se šteje, da imajo gradbeno in uporabno dovoljenje. Potrdilo izda občinska uprava. Z besedilom drugega odstavka so določeni dokumenti, ki jih mora uporabnik predložiti k pisni vlogi. 19. člen (priključitev spojnega kanala kanalizacijskega priključka na javno kanalizacijo) (1) Neposredno priključitev spojnega kanala kanalizacijskega priključka na javno kanalizacijo izvede na stroške uporabnika izvajalec javne službe, na podlagi izdanega potrdila iz osmega odstavka 16. člena tega odloka. (2) Priključitev spojnega kanala na javno kanalizacijo ni dovoljena, če: • je javna kanalizacija v takem stanju, da ne zagotavlja kvalitetnega odvajanja odpadnih vod, • odpadne vode vsebujejo snovi, ki jih ni mogoče mehansko in biološko očistiti, oziroma so te odpadne vode po kvaliteti v nasprotju z veljavnimi predpisi, • izvajalec javne službe ni izdal potrdila iz osmega odstavka 16. člena tega odloka. Obrazložitev: Besedilo je oblikovano na podlagi določila 9. člena Zakona o gospodarskih javnih službah /ZGJS/, ki Uradno glasilo Občine Ormož, Ptujska cesta 6, 2270 Ormož. Izdajatelj: Urad župana Poročevalec, št. 1 41 določa, se objekti in naprave, namenjeni za izvajanje obveznih gospodarskih javnih služb, ki so določeni kot javno dobro, lahko uporabljajo samo na način in pod pogoji, določenimi z zakonom. Lokalna skupnost pa lahko predpiše pogoje in način javne, posebne in podrejene rabe objektov in naprav, namenjenih za izvrševanje lokalnih gospodarskih javnih služb. Z besedilom prvega odstavka je določeno, da neposredno priključitev spojnega kanala kanalizacijskega priključka na javno kanalizacijo izvede na stroške uporabnika izvajalec javne službe, na podlagi izdanega potrdila o izgradnji kanalizacijskega priključka v skladu z določbami tehničnega pravilnika. To besedilo je oblikovano na podlagi določila prvega odstavka 14. člena Uredbe o odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode, ki določa, da kanalizacijski priključek ni objekt javne kanalizacije in pripada stavbi ali gradbenemu inženirskemu objektu, v katerem nastaja komunalna ali padavinska odpadna voda. Z besedilom drugega odstavka so določeni primeri, ko priključitev spojnega kanala na javno kanalizacijo ni dovoljena. 4.2.2. Odklop kanalizacijskega priključka z javne kanalizacije 20. člen (odklop kanalizacijskega priključka z javne kanalizacije) (1) Odklop kanalizacijskega priključka z javne kanalizacije je dovoljen na predlog lastnika objekta v primeru rušenja priključenega objekta. (2) Kanalizacijski priključek se odklopi na stroške lastnika objekta tako, da se zamaši na mestu priključitve na javno kanalizacijo. (3) Vlogo za odklop kanalizacijskega priključka z javne kanalizacije mora podati lastnik objekta, ki objekt ruši v pisni obliki, najkasneje 30 dni pred predvidenim odklopom priključka. O vlogi za odklop kanalizacijskega priključka z javne kanalizacije mora izvajalec javne službe odločiti z upravno odločbo. (4) Izvajalec javne službe odklopi priključek z javne kanalizacije, če uporabnik ne spoštuje določil republiških predpisov, tega odloka in tehničnega pravilnika na podlagi odločbe pristojnega inšpektorja. Pred odklopom kanalizacijskega priključka z javne kanalizacije mora dati izvajalec javne službe uporabniku primeren rok za odpravo pomanjkljivosti, ki pa ne sme biti krajši od 30 dni in ne daljši od 90 dni. Izvajalec javne službe mora uporabnika o tem pisno obvestiti s priporočeno pošiljko. Obrazložitev: Besedilo je oblikovano na podlagi določila prvega odstavka 14. člena Uredbe o odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode, ki določa, da kanalizacijski priključek ni objekt javne kanalizacije in pripada stavbi ali gradbenemu inženirskemu objektu, v 25.2.2016 katerem nastaja komunalna ali padavinska odpadna voda. Z besedilom prvega in drugega odstavka je določeno, da je odklop kanalizacijskega priključka z javne kanalizacije dovoljen na predlog lastnika objekta v primeru rušenja priključnega objekta. Kanalizacijski priključek pa se odklopi na stroške lastnika objekta tako, da se zamaši na mestu priključitve na javno kanalizacijo. Z besedilom tretjega odstavka je določen postopek za izdajo odločbe o odklopu kanalizacijskega priključka z javne kanalizacije. Z besedilom četrtega odstavka je določena obveznost izvajalca javne službe, ki odklopi kanalizacijski priključek z javne kanalizacije, če uporabnik ne spoštuje določil republiških predpisov, tega odloka in tehničnega pravilnika, na podlagi odločbe pristojnega inšpektorja. Pred odklopom kanalizacijskega priključka z javne kanalizacije mora dati izvajalec javne službe uporabniku primeren rok za odpravo pomanjkljivosti, ki pa ne sme biti krajši od 30 dni in ne daljši od 90 dni. Na tem mestu moramo opomniti, da nadzor nad izvajanjem določb veljavnega Zakona o varstvu okolja /ZVO-1/ in na njegovi podlagi izdanih predpisov opravlja inšpekcija, pristojna za varstvo okolja, v občini pa občinska inšpekcija. 4.3. Prevzem in obdelava gošč iz premičnih suhih stranišč 21. člen (prevzem in obdelava gošč iz premičnih suhih stranišč) (1) Izvajalec javne službe je dolžan zagotoviti prevzem in obdelavo gošč iz premičnih suhih stranišč. (2) Stroške prevzema in obdelave gošč zaračuna izvajalec javne službe lastniku premičnega suhega stranišča oz. uporabniku, ki preda goščo v obdelavo na podlagi cenika izvajalca javne službe. Obrazložitev: Z besedilom je določena obveznost izvajalca javne službe, ki mora zagotoviti prevzem in obdelavo gošč iz premičnih suhih stranišč. Stroške prevzema in obdelave gošč pa izvajalec javne službe zaračuna lastniku premičnega suhega stranišča oz. uporabniku, ki preda goščo v obdelavo na podlagi cenika izvajalca javne službe. 4.4. Prekinitev odvajanja padavinske odpadne vode komunalne in 22. člen (trajna prekinitev odvajanja komunalne in padavinske odpadne vode) (1) Izvajalec javne službe lahko na stroške uporabnika brez odjave in brez odgovornosti za morebitno škodo, ki nastane ob tem, prekine odvajanje komunalne in Uradno glasilo Občine Ormož, Ptujska cesta 6, 2270 Ormož. Izdajatelj: Urad župana Poročevalec, št. 1 42 padavinske odpadne vode v javno kanalizacijo s prekinitvijo dobave vode iz javnega vodovoda, če: • z odvodom odpadne vode povzroča nevarnost za vodni vir ali javni vodovod, • stanje interne kanalizacije in kanalizacijskega priključka ogroža zdravje uporabnikov, • odpadne vode uporabnika ogrožajo zdravje občanov in varno obratovanje javne kanalizacije, • kvaliteta odpadne vode na izpustu v kanalizacijo ne ustreza zahtevam veljavne zakonodaje, • če niso izpolnjeni pogoji za priključitev na javno kanalizacijo določeni s tem odlokom in tehničnim pravilnikom, • če uporabnik ne izpolnjuje pogojev določenih s tem odlokom in tehničnim pravilnikom, • če uporabnik ne poravna računov za izvajanje storitev javne službe tudi po prejemu opomina, vendar s tem ne sme biti prizadet drug uporabnik, • če uporabnik pisno zahteva odklop kanalizacijskega priključka zaradi rušenja objekta. (2) Uporabnik mora v primeru prekinitve odvajanja komunalne in padavinske odpadne vode iz prvega odstavka tega člena prekiniti črpanje vode iz lastnih virov ali virov, pridobljenih na podlagi koncesije. (3) Odvajanje komunalne in padavinske odpadne vode iz prvega odstavka tega člena se prekine za določen čas do odprave vzroka za prekinitev. (4) Stroške prekinitve odvajanja komunalne odpadne in padavinske vode in stroške ponovne priključitve na javno kanalizacijo ter vse morebitne stroške, ki so nastali kot posledica vzroka prekinitve mora pred ponovno priključitvijo na javno kanalizacijo poravnati uporabnik. Uporabnik je dolžan poravnati tudi stroške za škodo na objektih in napravah javne kanalizacije, če je nastala škoda na teh objektih in napravah zaradi njegovega ravnanja. (5) Stroški prekinitve odvajanja komunalne in padavinske odpadne vode in stroški ponovne priključitve na javno kanalizacijo se določijo s cenikom storitve izvajalca javne službe. Stroške za škodo iz prejšnjega odstavka tega člena ugotovi izvajalec javne službe. Obrazložitev: Z besedilom prvega odstavka so določeni primeri, ko lahko izvajalec javne službe na stroške uporabnika brez odjave in brez odgovornosti za morebitno škodo, ki nastane ob tem, prekine odvajanje komunalne in padavinske odpadne vode v javno kanalizacijo s prekinitvijo dobave vode. Kot je določeno z tretjim odstavkom tega člena se lahko odvajanje komunalne in padavinske odpadne vode prekine le za čas do odprave vzroka za prekinitev. 25.2.2016 Z besedilom drugega odstavka je določena obveznost uporabnika, ki mora v primeru prekinitve odvajanja komunalne in padavinske odpadne vode prekiniti črpanje vode iz lastnih virov ali virov, pridobljenih na podlagi koncesije. Z besedilom četrtega in petega odstavka je določen način kritja stroškov prekinitve odvajanja komunalne in padavinske odpadne vode. 23. člen (začasna prekinitev odvajanja komunalne in padavinske odpadne vode) (1) Izvajalec javne službe lahko začasno prekine odvajanje komunalne in padavinske odpadne vode zaradi izvedbe planiranih vzdrževalnih del na objektih in napravah javne kanalizacije, za čas odprave nepredvidljivih okvar na objektih in napravah javne kanalizacije. (2) O prekinitvi odvajanja komunalne in padavinske odpadne vode iz prejšnjega odstavka tega člena mora izvajalec javne službe uporabnike obvestiti preko sredstev javnega obveščanja in na drug krajevno običajen način vsaj 8 dni pred prekinitvijo. (3) V primeru nepredvidljivih prekinitev, ki trajajo do ene ure obveščanje iz prejšnjega odstavka tega člena ni obvezno. Obrazložitev: Z besedilom so določeni primeri, ko lahko izvajalec javne službe začasno prekine odvajanje komunalne in padavinske odpadne vode in način obveščanja uporabnikov javne službe v primerih začasnih prekinitev. 24. člen (prekinitev odvajanja komunalne in padavinske odpadne vode v primeru višje sile) (1) V primeru višje sile, kot so potres, požar, poplave, vdori in izlitja škodljivih snovi v javno kanalizacijo, onesnaženja vodnih virov in podobno ima izvajalec javne službe pravico brez povračila škode prekiniti odvajanje komunalne in padavinske odpadne vode. (2) Izvajalec javne službe mora v primerih iz prejšnjega odstavka postopati skladno s sprejetimi načrti za take primere. (3) Izvajalec javne službe mora o prekinitvi odvajanja komunalne in padavinske odpadne vode iz prvega odstavka tega člena uporabnike obvestiti preko sredstev javnega obveščanja in na drug krajevno običajen način. Obrazložitev: Z besedilom prvega odstavka je določeno, da ima izvajalec javne službe b primeru višje sile pravico brez povračila škode prekiniti odvajanje komunalne in padavinske odpadne vode. Na tem mestu moramo opomniti, da mora izvajalec javne službe, ki je Uradno glasilo Občine Ormož, Ptujska cesta 6, 2270 Ormož. Izdajatelj: Urad župana Poročevalec, št. 1 43 koncesionar, v skladu z določilom 50. člena veljavnega Zakona o gospodarskih javnih službah /ZGJS/ v okviru objektivnih možnosti opravljati koncesionirano gospodarsko javno službo tudi ob nepredvidljivih okoliščinah, nastalih zaradi višje sile. V tem primeru ima koncesionar pravico zahtevati od koncedenta povračilo stroškov, ki so nastali zaradi opravljanja koncesionirane gospodarske javne službe v nepredvidljivih okoliščinah. Z besedilom drugega odstavka je določeno, da mora izvajalec javne službe v primerih višje sile postopati skladno s sprejetimi načrti za take primere. Z besedilom tretjega odstavka je določena obveznost izvajalca javne službe, da mora o prekinitvi odvajanja komunalne in padavinske odpadne vode v primeru višje sile o tem obvestiti uporabnik preko sredstev javnega obveščanja in na drug krajevno običajen način. 4.5. Aglomeracije, ki niso opremljene z javno kanalizacijo 25. člen (obveznosti upravljavca male komunalne čistilne naprave z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE) (1) Upravljavec male komunalne čistilne naprave z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE, in upravljavec male komunalne čistilne naprave iz petega odstavka 21. člena Uredbe o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode morata izvajalcu javne službe omogočiti prevzem in odvoz blata. (2) Upravljavec male komunalne čistilne naprave z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE, mora izvajalcu javne službe omogočiti pregled te naprave, razen če mu predloži analizne izvide v skladu s sedmim odstavkom 17. člena Uredbe o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode. (3) Upravljavec male komunalne čistilne naprave z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE, mora hraniti: 1. izjavo o lastnostih male komunalne čistilne naprave v skladu s predpisi, ki urejajo gradbene proizvode, če gre za tipsko malo komunalno čistilno napravo, 2. navodila dobavitelja za obratovanje in vzdrževanje naprave, 3. vodno soglasje v skladu s predpisi, ki urejajo vode, in pregledno situacijo, iz katere je razvidno mesto iztoka iz male komunalne čistilne naprave v vode, opredeljeno s koordinatami v državnem koordinatnem sistemu za raven merila 1:5000, in ime vodotoka, če gre za odvajanje v vodotok, 4. poročilo o opravljenih prvih meritvah v skladu s predpisom, ki ureja prve meritve in obratovalni monitoring odpadnih voda, 5. dokumentacijo o opravljenih delih na mali komunalni čistilni napravi, 6. podatke o ravnanju z blatom, in sicer potrdilo izvajalca javne službe o prevzemu blata z navedbo datuma in količine prevzetega blata, oziroma kopijo 25.2.2016 izjave z navedbo datuma in količine uporabe blata v skladu s predpisom, ki ureja uporabo blata iz komunalnih čistilnih naprav v kmetijstvu, če gre za kmetijsko gospodarstvo, in 7. podatke o izrednih dogodkih, ki nastanejo med obratovanjem male komunalne čistilne naprave zaradi drugačne sestave odpadne vode, okvar ali drugih prekinitev obratovanja male komunalne čistilne naprave in podobnih razlogov, ter času njihovega trajanja. (4) Upravljavec male komunalne čistilne naprave iz prejšnjega odstavka mora dokumente iz 1., 2., 3. in 4. točke prejšnjega odstavka hraniti v celotnem obdobju njenega obratovanja, podatke iz 5., 6. in 7. točke pa najmanj pet let. (5) Upravljavec male komunalne čistilne naprave z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE, mora izvajalcu javne službe na njegovo zahtevo najpozneje v 15 dneh predložiti: – podatke za izvedbo pregleda in pripravo poročila o pregledu v skladu s šestim odstavkom 17. člena Uredbe o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode ali analizne izvide iz osmega odstavka 17. člena Uredbe o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode ali – dokumentacijo in podatke iz tretjega odstavka tega člena. 26. člen (obveznosti lastnika objekta) (1) Lastnik objekta, ki ni priključen na javno kanalizacijo, mora izvajalca javne službe pisno obvestiti o začetku: - obratovanja male komunalne čistilne naprave najpozneje 15 dni po začetku njenega obratovanja, - uporabe nepretočne greznice najpozneje 30 dni pred predvidenim začetkom njene uporabe. (2) Iz obvestila iz prejšnjega odstavka morajo biti razvidni podatki o lastniku objekta (firma in sedež lastnika objekta, če je lastnik pravna oseba, oziroma ime in priimek ter naslov lastnika objekta, če je lastnik posameznik) ter izjava lastnika objekta o: skladnosti male komunalne čistilne naprave z okoljevarstvenim dovoljenjem, če gre za malo komunalno čistilno napravo iz 1. točke drugega odstavka 23. člena Uredbe o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode, ali dokazilom iz 2. točke drugega odstavka 23. člena Uredbe o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode oziroma - skladnosti nepretočne greznice z dokazilom iz 2. točke drugega odstavka 23. člena Uredbe o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode. (3) Lastnik objekta, ki komunalno odpadno vodo zbira v nepretočni greznici, mora izvajalcu javne službe Uradno glasilo Občine Ormož, Ptujska cesta 6, 2270 Ormož. Izdajatelj: Urad župana Poročevalec, št. 1 44 omogočiti prevzem in odvoz komunalne odpadne vode iz nepretočne greznice. (4) Lastnik objekta na kmetijskem gospodarstvu, ki komunalno odpadno vodo zbira v nepretočni greznici in jo uporablja v skladu s predpisom, ki ureja uporabo blata iz komunalnih čistilnih naprav v kmetijstvu, mora kopijo izjave z navedbo datuma in količine uporabljene komunalne odpadne vode iz druge alineje petega odstavka 17. člena Uredbe o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode hraniti najmanj pet let. (5) Lastnik objekta iz prejšnjega odstavka mora izvajalcu javne službe na njegovo zahtevo najpozneje v 15 dneh predložiti izjavo iz prejšnjega odstavka. 4.6. Evidence 27. člen (evidence) Izvajalec javne službe mora voditi evidence v skladu s predpisi, ki veljajo za področje izvajanja javne službe. Obrazložitev: (1) Izvajalec javne službe mora v skladu z 27. členom Uredbe o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode voditi evidenco o: 1. naseljih, kjer izvaja storitve javne službe, 2. opremljenosti z javno kanalizacijo v aglomeracijah, kjer izvaja storitve javne službe, 3. objektih, za katere izvaja storitve javne službe, in načinu, vrsti in obsegu njenega izvajanja, 4. uporabnikih storitev javne službe, 5. javnih kanalizacijskih sistemih, s katerimi upravlja, 6. iztokih iz javnih kanalizacijskih sistemov, in sicer za vsak posamezni iztok: - podatke o lokaciji iztoka v državnem koordinatnem sistemu za raven merila 1 : 5.000 in - podatke o tem, ali gre za iztok v drug javni kanalizacijski sistem ali za iztok v vode, 7. dolžini javnega kanalizacijskega omrežja po kanalizacijskih sistemih, 8. odvajanju padavinske odpadne vode, 9. komunalnih čistilnih napravah in čistilnih napravah padavinske odpadne vode, ki so namenjene izvajanju javne službe, 10. kanalizacijskih priključkih iz 22. člena te uredbe, 11. nepretočnih greznicah, malih komunalnih čistilnih napravah z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE, in malih komunalnih čistilnih napravah iz petega odstavka 21. člena te uredbe na območju, kjer izvaja javno službo, 12. izjavah iz druge alineje petega odstavka 17. člena te uredbe in nepretočnih greznicah ter malih komunalnih čistilnih napravah z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE, na katere se nanašajo te izjave, 13. cestnih motornih vozilih ter opremi za prevzem in prevoz komunalne odpadne vode iz nepretočnih greznic in blata iz malih komunalnih čistilnih naprav z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE, in malih komunalnih 25.2.2016 čistilnih naprav iz petega odstavka 21. člena te uredbe, ter drugih osnovnih sredstvih, namenjenih izvajanju javne službe, 14. delovnih mestih, na katerih se izvajajo naloge, povezane z izvajanjem javne službe, 15. napravah, ki odvajajo industrijsko odpadno vodo v javno kanalizacijo, 16. javnih površinah, zasebnih utrjenih površinah iz 9. točke prvega odstavka 15. člena te uredbe in strehah, s katerih se odvaja padavinska odpadna voda v javno kanalizacijo, 17. bilanci količin in obremenitev odpadne vode v posameznem javnem kanalizacijskem sistemu v skladu s shemo, ki je sestavni del navodil iz tretjega odstavka 30. člena te uredbe, 18. prevzemu komunalne odpadne vode iz nepretočnih greznic in blata iz komunalnih čistilnih naprav, ki niso opremljene za obdelavo blata, 19. poročilih o prvih meritvah odpadne vode iz malih komunalnih čistilnih naprav z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE, in malih komunalnih čistilnih napravah, na katere se nanašajo ta poročila, 20. poročilih o pregledih malih komunalnih čistilnih naprav z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE, v skladu s 17. členom te uredbe, 21. količinah prevzetega, obdelanega in odstranjenega blata iz komunalnih čistilnih naprav ter načinu njegovega odstranjevanja, 22. količinah komunalne odpadne vode, ki se ponovno uporabi, čistilnih napravah, iz katerih se odvaja komunalna odpadna voda, ki se ponovno uporabi, in namenu njene uporabe, 23. vzdrževanju in čiščenju javne kanalizacije ter 24. stroških in cenah obveznih storitev javne službe. (2) V evidenci o malih komunalnih čistilnih napravah z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE, iz 11. točke prejšnjega odstavka mora izvajalec javne službe voditi podatke o: - lastniku in upravljavcu male komunalne čistilne naprave, - zmogljivosti male komunalne čistilne naprave in načinu čiščenja komunalne odpadne vode v njej, - objektih, za katere se zagotavlja čiščenje komunalne odpadne vode v mali komunalni čistilni napravi, - lokaciji male komunalne čistilne naprave in lokaciji iztoka komunalne odpadne vode v vode, opredeljenima s koordinatami v državnem koordinatnem sistemu za raven merila 1 : 5.000, - načinu odvajanja odpadne vode iz male komunalne čistilne naprave (iztok v vodotok, iztok s ponikanjem v tla), - ravnanju z blatom iz male komunalne čistilne naprave, - datumu začetka obratovanja male komunalne čistilne naprave, - rezultatih prvih meritev, - rezultatih pregledov male komunalne čistilne naprave v skladu s 17. členom te uredbe in Uradno glasilo Občine Ormož, Ptujska cesta 6, 2270 Ormož. Izdajatelj: Urad župana Poročevalec, št. 1 45 - datumu vpisa male komunalne čistilne naprave v evidenco. (3) Sestavni del evidence iz prvega odstavka tega člena so tudi: - poročila o prvih meritvah za male komunalne čistilne naprave z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE, - poročila o pregledih malih komunalnih čistilnih naprav z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE, - evidenčni listi o oddaji obdelanega blata v odstranjevanje v skladu s predpisi, ki urejajo odpadke, in - letna poročila o uporabi obdelanega blata v kmetijstvu v skladu s predpisom, ki ureja uporabo blata iz komunalnih čistilnih naprav v kmetijstvu. (4) Izvajalec javne službe mora evidenco iz prvega odstavka tega člena hraniti najmanj pet let. 4.7. Obveščanje uporabnikov javne službe 28. člen (obveščanje uporabnikov javne službe) (1) Izvajalec javne službe mora uporabnike javne službe, ki so priključeni na javno kanalizacijo, pisno obveščati: - na kateri komunalni čistilni napravi se čisti komunalna ali padavinska odpadna voda, ki se odvaja v javno kanalizacijo, in - o pogojih odvajanja komunalne in padavinske odpadne vode v javno kanalizacijo. (2) Izvajalec javne službe mora uporabnike javne službe, ki so lastniki ali upravljavci nepretočnih greznic, malih komunalnih čistilnih naprav z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE, in malih komunalnih čistilnih naprav iz petega odstavka 21. člena uredbe o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode pisno obveščati: - na kateri komunalni čistilni napravi se čisti komunalna odpadna voda iz nepretočne greznice, - na kateri komunalni čistilni napravi se obdeluje blato, - o rokih prevzema in drugih pogojih za prevzem komunalne odpadne vode ali blata pri uporabnikih storitev in - o rokih in času izvedbe pregledov. (3) Izvajalec javne službe mora obveščanje iz prvega in drugega odstavka tega člena izvesti najpozneje v treh mesecih po sprejetju programa odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode ali najmanj osem dni pred spremembo pogojev iz prvega odstavka tega člena. (4) Izvajalec javne službe mora uporabnike javne službe iz drugega odstavka tega člena pisno obvestiti o datumu dejanske izvedbe obveznih storitev javne službe najmanj 15 dni pred predvideno izvedbo storitve. 25.2.2016 (5) Uporabniki javne službe iz prejšnjega odstavka lahko zahtevajo spremembo datuma izvedbe obveznih storitev javne službe najmanj osem dni pred predvideno izvedbo storitve. V tem primeru mora izvajalec javne službe obvezno storitev izvesti najpozneje v 30 dneh po prejemu te zahteve. Obrazložitev: Uredba o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode v 25. členu določa, vsebino obvestil in način obveščanja uporabnikov javne službe. 5. PRAVICE IN OBVEZNOSTI UPORABNIKOV STORITEV JAVNE SLUŽBE TER PREPOVEDI 29. člen (pravice uporabnikov storitev javne službe) Uporabniki imajo pravico do trajnega, nemotenega in kvalitetnega zagotavljanja storitev izvajalca javne službe, ki je enako dostopna vsem uporabnikom na območju občine. Obrazložitev: Besedilo je oblikovano na podlagi določila drugega odstavka 1. člena Zakona o gospodarskih javnih službah /ZGJS/, ki določa, da se z gospodarskimi javnimi službami zagotavljajo materialne javne dobrine kot proizvodi in storitve, katerih trajno in nemoteno proizvajanje v javnem interesu zagotavlja občina zaradi zagotavljanja javnih potreb, kadar in kolikor jih ni mogoče zagotavljati na trgu. Na tem mestu moramo opomniti tudi na določilo prvega odstavka 5. člena Zakona o gospodarskih javnih službah /ZGJS/, ki določa, da so javne dobrine pod enakimi z zakonom ali odlokom lokalne skupnosti določenimi pogoji dostopne vsakomur. 30. člen (obveznosti uporabnikov storitev javne službe) (1) Uporabniki imajo naslednje obveznosti: • zgraditi objekt in naprave interne kanalizacije, skladno s tehnično dokumentacijo in izdanim soglasjem izvajalca javne službe, • omogočiti izvajalcu javne službe pregled interne kanalizacije in sestavo odpadne vode v vsakem času, tudi izven obratovalnega časa, • redno vzdrževati interno kanalizacijo, z vsemi objekti in napravami, priključek, interne čistilne naprave in voditi dnevnik obratovanja posamezne interne čistilne naprave, • redno kontrolirati sestavo odpadne vode in rezultate na zahtevo posredovati izvajalcu javne službe, • pravočasno opozarjati na ugotovljene pomanjkljivosti na javni kanalizaciji, • obveščati izvajalca javne službe o vseh spremembah pogojev za priključitev, Uradno glasilo Občine Ormož, Ptujska cesta 6, 2270 Ormož. Izdajatelj: Urad župana Poročevalec, št. 1 46 redno plačevati odvajanje in čiščenje komunalne in padavinske odpadne vode na podlagi izdanih računov, • odvajati odpadno vodo, ki ne prekoračuje mejnih koncentracij, določenih s predpisi, • dolžnost prijaviti izvajalcu javne službe vsako spremembo količine in kvalitete odpadne vode takoj, ko ugotovijo spremembo, • dolžnost spremeniti priključek v primeru spremembe pogojev odvajanja komunalne in padavinske odpadne vode, • uporabniki, ki odvajajo v javno kanalizacijo industrijsko odpadno vodo, morajo najmanj štirikrat letno oziroma ob vseh spremembah, predložiti izvajalcu javne službe analizo odpadne vode, izdelavno v skladu s predpisi, • če naprava za predčiščenje ne dosega predpisanih učinkov, morajo izvajalca pismeno obvestiti o spremembah načina obratovanja čistilne naprave ali o uvedbi dodatnih tehnoloških postopkov, ki bodo zagotovili doseganje zahtevanih učinkov predčiščenja, • pisno obveščati izvajalca javne službe o spremembi naslova, lastništva stavbe in spremembah na stavbi, ki imajo vpliv na odvajanje in čiščenje komunalne in padavinske odpadne vode in obračun stroškov, • dovoliti oziroma omogočiti izvajalcu javne službe dostop do obračunskega vodomera oziroma do merilnega mesta, • dovoliti opravljanje del na svoji lastnini, kadar gre za kontrolo kanalizacijskega priključka in interne kanalizacije ali ugotavljanja količin in lastnosti odpadne vode, • upoštevati ukrepe in objave v primeru motenj pri odvajanju in čiščenju odpadne vode. (2) Uporabniki ne smejo prekiniti odvajanja komunalne in padavinske odpadne vode drugemu uporabniku, ali ga z nestrokovnim delom onemogočiti. • Obrazložitev: Besedilo je oblikovano na podlagi določila četrte alineje 7. člena Zakona o gospodarskih javnih službah /ZGJS/, ki določa, da se z odlokom o načinu opravljanja javne službe določijo pravice in obveznosti uporabnikov. 31. člen (prepovedi) (1) Uporabnik ne sme v javno kanalizacijo odvajati ali izliti komunalno odpadno vodo, ki bi lahko: • povzročila požar ali nevarnost eksplozije, • povzročila korozijo ali kako drugače poškodovala kanal, naprave, opremo in ogrožale zdravje ljudi, 25.2.2016 povzročale ovire v kanalih ali kako drugače motile delovanje sistema zaradi odlaganja usedlin in lepljivih snovi, • stalno ali občasno povzročala hidravlične preobremenitve in tako škodljivo vplivala na delovanje javne kanalizacije, • povzročala, da v kanalih nastajajo škodljivi plini, • povzročala ogrevanje odpadne vode preko predpisane temperature, • zavirala tehnološke postopke na čistilni napravi, • povzročala onesnaženje z radioaktivnimi snovmi, • vsebovala drugo snov, ki šteje za nevarno in škodljivo snov in katere koncentracija je nad s predpisi dovoljenimi mejnimi vrednostmi. (2) V primeru, da nastane na objektih in napravah javne kanalizacije škoda zaradi nepravilnega ravnanja uporabnika, je ta dolžan izvajalcu javne službe poravnati stroške za odpravo škode. • Obrazložitev: Besedilo prvega odstavka je oblikovano na podlagi določila 9. člena Zakona o gospodarskih javnih službah /ZGJS/, k določa, da se objekti in naprave, namenjeni a izvajanje obveznih gospodarskih javnih služb, ki so določeni kot javno dobro, lahko uporabljajo samo na način in pod pogoji, določenimi z zakonom. Lokalna skupnost (občina) lahko predpiše pogoje in način javne, posebne in podrejene rabe objektov in naprav, namenjenih za izvrševanje lokalnih gospodarskih javnih služb. Z uporabo objektov in naprav, namenjenih za izvajanje gospodarskih javnih služb, ali s pogoji za njihovo rabo se ne sme omejevati osnovni namen objekta ali naprave, razen če to zahteva ohranitev njegove substance. 32. člen (obveznosti izvajalcev del) (1) Izvajalci del, kateri izvajajo vzdrževalna in druga dela na cestah, ulicah in trgih ter s svojimi deli posegajo v in na območje kanalizacijskega omrežja oziroma drugih naprav in objektov, ki so potrebni za odvodnjavanje in čiščenje odpadnih in padavinskih voda, si morajo predhodno pridobiti soglasje izvajalca javne službe. (2) Izvajalci del morajo pri vzdrževanju in rekonstrukciji cest, ulic in trgov vzpostaviti kanalizacijsko omrežje in naprave v prvotno stanje. (3) Upravljavci drugih objektov in naprav (vodovod, elektro omrežje, toplovod, plinovod, telefonsko omrežje itd.) morajo pri opravljanju del na svojih objektih in napravah zagotoviti, da ostane kanalizacijsko omrežje in naprave nepoškodovane. Uradno glasilo Občine Ormož, Ptujska cesta 6, 2270 Ormož. Izdajatelj: Urad župana Poročevalec, št. 1 47 Obrazložitev: Z besedilom prvega odstavka je določena obveznost izvajalcev del, ki si morajo pred izvajanjem vzdrževalnih in drugih del na cestah, ulicah in trgih, s katerimi posegajo v in na območje kanalizacijskega omrežja, predhodno pridobiti soglasje izvajalca javne službe. Z določilom tretjega odstavka je določena obveznost upravljavcev objektov, ki morajo pri opravljanju del na svojih objektih in napravah zagotoviti, da ostane kanalizacijsko omrežje in naprave nepoškodovane. 6. VIRI FINANCIRANJA JAVNE SLUŽBE IN NAČIN NJENEGA OBLIKOVANJA 33. člen (viri financiranja storitev) Izvajalec javne službe pridobiva sredstva za izvajanje javne službe: • iz plačil uporabnikov storitev javne službe, • iz proračuna občine, • iz dotacij, donacij in subvencij, • iz drugih virov določenih z zakonom ali odlokom občine. Obrazložitev: Besedilo je oblikovano na podlagi določil 59. in 60. člena Zakona o gospodarskih javnih službah /ZGJS/. V skladu z določilom 59. člena Zakona o gospodarskih javnih službah /ZGJS/ uporabniki za uporabo javnih dobrin, ki so glede na posameznega uporabnika ali glede na določljive skupine uporabnikov izmerljive, plačujejo ceno proizvoda ali storitve, ki je lahko tudi v obliki tarife, takse, nadomestila ali povračila. Navedene cene se lahko subvencionirajo. Z aktom, s katerim se določi subvencioniranje, se določita tudi višina in vir subvencij. Sredstva za subvencije pa se zagotovijo v proračunu občine (60. člen ZGJS). 34. člen (viri financiranja infrastrukture) Sredstva za razvoj infrastrukture se pridobivajo: • iz plačil uporabnikov storitev javne službe, • iz proračuna občine, • iz dolgoročnega kreditiranja, • iz dotacij, donacij in subvencij, • iz drugih virov določenih z zakonom ali odlokom občine. Obrazložitev: Besedilo je oblikovano na podlagi Uredbe o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja (Uradni list RS, št. 87/12 in 109/12), ki določa, da je cena storitve javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode sestavljena iz 25.2.2016 omrežnine, stroškov izvajanja storitev javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode in stroškov okoljske dajatve za onesnaževanje okolja zaradi odvajanja komunalne in padavinske odpadne vode, ki se pri kalkulaciji cene in na računu prikazujejo ločeno. Stroški omrežnine pa vključujejo tudi stroške amortizacije infrastrukture javne službe ali stroške najemnine infrastrukture. Ob navedenem so med viri financiranja infrastrukture navedena tudi sredstva iz dolgoročnega kreditiranja. To besedilo je oblikovano na podlagi določila 63. člena Zakona o gospodarskih javnih službah /ZGJS/, ki določa, da se lahko infrastrukturni objekti gospodarskih javnih služb financirajo iz sredstev, dobljenih s kratkoročnimi ali dolgoročnimi posojili. 7. VRSTA IN OBSEG OBJEKTOV IN NAPRAV, POTREBNIH ZA IZVAJANJE JAVNE SLUŽBE 35. člen (infrastruktura lokalnega pomena) (1) Javna kanalizacija je javna infrastruktura lokalnega pomena, ki jo zagotavlja občina. (2) Javna kanalizacija iz prvega odstavka tega člena so infrastrukturni objekti in naprave kanalizacije, namenjeni izvajanju občinske gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode. (3) Infrastrukturne objekte in naprave kanalizacije iz drugega odstavka tega člena lahko pod enakimi, z zakonom, tem odlokom in drugimi občinskimi predpisi uporablja vsakdo. (4) Uporaba infrastrukturnih objektov in naprav iz prvega odstavka tega člena je obvezna na vseh območjih, kjer je vzpostavljen javni kanalizacijski sistem. (5) Infrastruktura lokalnega pomena iz prvega odstavka tega člena je javno dobro in izven pravnega prometa. Na njej ni mogoče dobiti lastninske pravice s priposestvovanjem ali drugih stvarnih pravic. Obrazložitev: Besedilo prvega odstavka je oblikovano na podlagi določila šeste alineje 7. člena Zakona o gospodarskih javnih službah /ZGJS/, ki določa, da se z odlokom o načinu opravljanja javne službe določi tudi vrsta in obseg objektov in naprav, potrebnih za izvajanje gospodarske javne službe, ki so lastnina lokalne skupnosti ter del javne lastnine, ki je javno dobro in varstvo, ki ga uživa. Na tem mestu moramo opomniti tudi na določilo 5. člena Uredbe o odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode, ki določa, da je javna kanalizacija javna infrastruktura lokalnega pomena, ki jo zagotavlja občina. Besedilo drugega odstavka je oblikovano na podlagi določila 15.1 točke 2. člena Uredbe o emisiji snovi in Uradno glasilo Občine Ormož, Ptujska cesta 6, 2270 Ormož. Izdajatelj: Urad župana Poročevalec, št. 1 48 toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo (Uradni list RS, št. 47/2005, 45/2007, 79/2009), ki določa, da so javna kanalizacija infrastrukturni objekti in narave kanalizacije, namenjeni izvajanju občinske gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode. Besedilo tretjega odstavka je oblikovano na podlagi določila 9. člena Zakona o gospodarskih javnih službah /ZGJS/, ki določa, da se objekti in naprave, namenjeni za izvajanje obveznih gospodarskih javnih služb, ki so določeni kot javno dobro, lahko uporabljajo samo na način in pod pogoji, določenimi z zakonom. Lokalna skupnost (občina) lahko predpiše pogoje in način javne, posebne in podrejene rabe objektov in naprav, namenjenih za izvrševanje lokalnih gospodarskih javnih služb. Besedilo četrtega odstavka je oblikovano na podlagi določila drugega odstavka 5. člena Zakona o gospodarskih javnih službah /ZGJS/, ki določa, da je uporaba javnih dobrin, ki se zagotavljajo z obveznimi gospodarskimi javnimi službami obvezna, če zakon ali na njegovi podlagi izdan predpis za posamezne primere ne določa drugače. Z besedilom petega odstavka je določeno, da je javna kanalizacija javno dobro in izven pravnega prometa. Na njej pa ni mogoče dobiti lastninske pravice s priposestvovanjem ali drugih stvarnih pravic. V poenostavljeni definiciji razumemo pod pojmom javno dobro stvari, namenjene rabi vsakogar pod enakimi, z zakonom določenimi pogoji. 36. člen (objekti in naprave v lasti uporabnika) (1) Interna kanalizacija, kanalizacijski priključek, nepretočne greznice, obstoječe greznice, male čistilne naprave z zmogljivostjo manjšo od 50 PE, v katere se odvaja odpadna iz nestanovanjskih stavb, niso objekti javne kanalizacije in pripadajo stavbi ali gradbenemu inženirskemu objektu, v katerem nastaja komunalna ali padavinska odpadna voda. (2) Načrtovanje, gradnjo in vzdrževanje objektov iz prejšnjega odstavka mora zagotoviti lastnik stavbe ali inženirskega objekta, ki mu objekti iz prejšnjega odstavka pripadajo, in so v njegovi lasti in upravljanju. Obrazložitev: Besedilo prvega odstavka je oblikovano na podlagi določila prvega odstavka 14. člena Uredbe o odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode, ki določa, da interna kanalizacija, kanalizacijski priključek, nepretočne greznice, obstoječe greznice, male komunalne čistilne naprave z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE, in male komunalne čistilne naprave iz sedmega odstavka 7. člena navedene uredbe niso objekti javne kanalizacije in pripadajo stavbi ali 25.2.2016 gradbenemu inženirskemu objektu, v katerem nastaja komunalna ali padavinska odpadna voda. Besedilo drugega odstavka je oblikovano na podlagi določila drugega odstavka 14. člena Uredbe o odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode, ki določa, da mora načrtovanje, gradnjo in vzdrževanje v prvem odstavku navedenih objektov zagotoviti lastnik stavbe ali gradbenega inženirskega objekta, ki mu objekti iz prvega odstavka pripadajo, in so v njegovi lasti in upravljanju. 8. CENE STORITEV JAVNE SLUŽBE 37. člen (oblikovanje cen) (1) Cene storitev javne službe se oblikujejo v skladu z določili veljavnega predpisa o oblikovanju cen storitev obveznih gospodarskih javnih služb varstva okolja. (2) Izvajalec javne službe mora sprejeti cenik drugih storitev navedenih v tem odloku in ga predložiti v potrditev občinskemu svetu. (3) Cenik drugih storitev in njegove spremembe in dopolnitve se objavijo v uradnem glasilu občine. Obrazložitev: Besedilo je oblikovano na podlagi Uredbe o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja (Uradni list RS, št. 87/12 in 109/12), ki določa metodologijo za oblikovanje cen storitev javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode. Poleg cene storitve javne službe mora izvajalec predložiti v potrditev občinskemu svetu tudi cenik drugih storitev (izvedba priklopa, nadzor, odvoz gošč itd), ki se ne obravnavajo kot cena storitev javne službe 9. JAVNA POOBLASTILA JAVNE SLUŽBE IZVAJALCA 38. člen (javna pooblastila) (1) Izvajalec javne službe v okviru storitev javne službe izdaja projektne pogoje, soglasja k projektnim rešitvam, smernice in mnenja v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov in urejanje prostora. (2) Za izvajanje nalog iz prejšnjega odstavka tega člena mora imeti izvajalec javne službe zaposleno osebo z opravljenim strokovnim izpitom iz upravnega postopka. (3) Občina poveri izvajalcu javne službe vzpostavitev, vodenje in vzdrževanje katastra komunalnih naprav, ki se uporabljajo za opravljanje dejavnosti javne službe. Vsa vprašanja, ki se nanašajo na vzpostavitev, vodenje Uradno glasilo Občine Ormož, Ptujska cesta 6, 2270 Ormož. Izdajatelj: Urad župana Poročevalec, št. 1 49 in vzdrževanje katastra komunalnih naprav se uredijo s posebno pogodbo, ki jo skleneta občina in izvajalec javne službe. (4) Strokovno-tehnične, organizacijske in razvojne naloge javne službe, ki z občinskim aktom ali s pogodbo z izvajalcem javne službe niso prenesene na izvajalca javne službe, opravlja občinska uprava. (5) Strokovno-tehnične, organizacijske in razvojne naloge, ki jih občina lahko prenese na izvajalca javne službe so: • razvoj, načrtovanje in pospeševanje dejavnosti javne službe, • investicijsko načrtovanje in gospodarjenje z objekti in napravami, potrebnimi za izvajanje dejavnosti javne službe. Obrazložitev: Z besedilom prvega odstavka je določeno, da izvajalec javne službe izdaja smernice za načrtovanje predvidene prostorske, mnenja k dopolnjenim predlogom prostorskega akta, projektne pogoje k projektom za pridobitev gradbenega dovoljenja in soglasja k projektnim rešitvam na podlagi predložene dokumentacije. Na podlagi navedenega bo izvajalec javne službe izvajal navedene naloge na podlagi podeljenega javnega pooblastila. Navedeno določilo je oblikovano na podlagi določila drugega odstavka 121. člena Ustave Republike Slovenije /Ustava RS/ (Uradni list RS, št. 33I/1991-I, 42/1997, 66/2000, 24/2003, 69/2004, 68/2006), ki določa, da lahko pravne ali fizične osebe z zakonom ali na njegovi podlagi dobijo javno pooblastilo za opravljanje določenih nalog državne uprave. S tem se dopušča možnost, da lahko občine ustanoviteljice javnemu podjetju z odlokom podelijo javno pooblastilo za izvrševanje upravnih funkcij, ki se nanašajo na opravljanje dejavnosti lokalnih gospodarskih javnih služb. Na tem mestu moramo opomniti, da se javna pooblastila lahko izvršujejo na tri načine, kot to sicer velja za izvrševanje upravnih funkcij, in sicer: • z izdajanjem splošnih aktov, • z izdajanjem posamičnih aktov oziroma odločanjem o posamičnih stvareh, • z opravljanjem materialnih dejanj. Pooblastilo za izdajanje splošnih aktov obsega pravico nosilca javnega pooblastila, da s svojim splošnim (abstraktnim) aktom na obvezen način, torej kot obvezno pravo, ureja določena vprašanja oziroma razmerja. V tem okviru lahko javno podjetje kot izvajalec lokalnih gospodarskih javnih služb v skladu s predpisi podrobneje urejajo tehnične, oskrbovalne in druge standarde za opravljanje posameznih lokalnih gospodarskih javnih služb. Pooblastilo za odločanje o posamičnih stvareh je najpogostejša oblika pooblastila, v okviru katere lahko nosile javnega pooblastila s posamičnim aktom odloča o pravicah, obveznostih ali pravnih koristih pravnih oziroma fizičnih oseb. V tej zvezi moramo opomniti, da mora nosilec javnega pooblastila za odločanje v 25.2.2016 posamičnih stvareh, katerega vsebina je upravna stvar, pri odločanju postopati po določilih veljavnega Zakona o splošnem upravnem postopku /ZUP/ (Uradni list RS, št. 24/2006-UPB2, 105/2006 ZUS-1, 126/2007, 8/2010), če niso posamezna vprašanja tega postopka z zakonom urejena drugače. Vsebina javnega pooblastila za opravljanje materialnih dejanj je upravna funkcija, ki se izvršuje z realnimi dejanji, kot je npr. vodenje evidenc, izvajanje upravnega nadzora itn. Besedilo tretjega odstavka je oblikovano na podlagi določila šestega odstavka 35. člena Zakona o geodetski dejavnosti /ZGeoD-1/ (Uradni list RS, št. 77/2010), ki določa, da lahko samoupravna lokalna skupnost (občina) brez javnega razpisa poveri vzpostavitev, vodenje in vzdrževanje posameznega katastra gospodarske infrastrukture izvajalcu javne službe, ki upravlja z omrežji in objekti te gospodarske infrastrukture, in določi način financiranja vzpostavitve, vodenja in vzdrževanja tega katastra ter predpisanega posredovanja podatkov. Besedilo četrtega in petega odstavka je oblikovano na podlagi določila 11. člena Zakona o gospodarskih javnih službah /ZGJS/, ki določa strokovnotehnične, organizacijske in razvojne naloge na področju gospodarskih javnih služb opravljajo organi lokalnih skupnosti. V skladu z določilom 12. člena navedenega Zakona o gospodarskih javnih službah /ZGJS/, se lahko na strokovnotehnične, organizacijske in razvojne naloge, ki se nanašajo na: • razvoj, načrtovanje in pospeševanje dejavnosti javne službe ter • investicijsko načrtovanje in gospodarjenje z objekti in napravami, potrebnimi za izvajanje dejavnosti javne službe lahko poverijo za to usposobljeni organizaciji ali podjetju. Na tej pravni podlagi je oblikovano tudi določilo petega odstavka. 10. NADZOR NAD IZVAJANJEM JAVNE SLUŽBE 39. člen (nadzorni organ) (1) Nadzor nad izvajanjem določil tega odloka izvaja pristojni občinski inšpekcijski organ. (2) Pri izvajanju nadzora lahko pristojni občinski inšpekcijski organ izdaja odločbe ter odreja druge ukrepe, katerih namen je zagotoviti izvrševanje določb tega odloka. (3) Pristojni organ občinske uprave ima pravico kadarkoli vpogledati v evidence, ki jih je dolžan voditi izvajalec javne službe, pri čemer je dolžan spoštovati določila zakona, ki ureja varstvo osebnih podatkov. Obrazložitev: Besedilo prvega odstavka je oblikovano na podlagi določila prvega odstavka 50.a člena Zakona o lokalni samoupravi /ZLS/, ki določa, da občinska uprava opravlja nadzorstvo nad izvajanjem občinskih Uradno glasilo Občine Ormož, Ptujska cesta 6, 2270 Ormož. Izdajatelj: Urad župana Poročevalec, št. 1 50 predpisov in drugih aktov, s katerimi občina ureja zadeve iz svoje pristojnosti. Za opravljanje navedenega nadzorstva se v okviru občinske uprave lahko ustanovi občinska inšpekcija. Inšpekcijsko nadzorstvo neposredno opravljajo občinski inšpektorji kot uradne osebe s posebnimi pooblastili in odgovornostmi, v skladu z zakonom, s katerim je urejen inšpekcijski nadzor. 11. PREDPISI, TEGA ODLOKA SPREJETI NA PODLAGI 40. člen (tehnični pravilnik) (1) Izvajalec javne službe mora občinskemu svetu predložiti v sprejem tehnični pravilnik v roku šestih mesecev po sklenitvi koncesijske pogodbe. (2) Tehnični pravilnik in njegove spremembe in dopolnitve se objavijo v Uradnem glasilu občine in začnejo veljati petnajsti dan po objavi. Obrazložitev: Z besedilom prvega odstavka je določena obveznost izvajalca javne službe, ki mora občinskemu svetu predložiti v sprejem tehnični pravilnik v roku šestih mesecev po sklenitvi koncesijske pogodbe v skladu z določili odloka in drugih veljavnih predpisov. Besedilo drugega odstavka je oblikovano na podlagi določila 66. člena Zakona o lokalni samoupravi /ZLS/, ki določa, da morajo biti statut in predpisi občine objavljeni, veljati pa začnejo petnajsti dan po objavi, če ni v njih drugače določeno. Statuta in drugi predpisi občine se objavijo v uradnem glasilu. 12. KAZENSKE DOLOČBE 41. člen (prekrški) (1) Z globo 1000 € se kaznujeta za prekršek pravna oseba in samostojni podjetnik posameznik, če: • se ne priključi na javno kanalizacijo na območjih kjer je priključitev obvezna, • uporabnik zgradi priključek brez predhodnega soglasja izvajalca javne službe, • pred gradnjo kanalizacijskega priključka ne prijavi gradnje izvajalcu javne službe, • priključi spojni kanal na javno kanalizacijo kadar to ni dovoljeno, • ne odklopi priključka v skladu z določili tega odloka, • prekine odvajanja komunalne in padavinske odpadne vode drugemu uporabniku, • v javno kanalizacijo odvaja komunalno odpadno vodo v nasprotju s predpisi, 25.2.2016 ne pridobi predhodnega soglasja izvajalca javne službe pred izvedbo del s katerimi posegajo v in na območje kanalizacijskega omrežja oziroma drugih naprav in objektov, ki so potrebni za odvodnjavanje in čiščenje odpadnih komunalnih in padavinskih voda, • ne upošteva obveznosti, ki izhajajo iz 14. in 15. člena tega odloka, • ne upošteva obveznosti, ki izhajajo iz 25. člena tega odloka, • ne upošteva obveznosti, ki izhajajo iz 1.,3.,4. in 5. odstavka 26. člena tega odloka. (2) Z globo 400 € se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe ali odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika. (3) Z globo 250 € se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje fizična oseba. • Obrazložitev: Besedilo je oblikovano na podlagi določila 3. člena veljavnega Zakona o prekrških /ZP-1/, ki določa, da se prekrški lahko določijo z odlokom samoupravne lokalne skupnosti. Z odlokom samoupravne lokalne skupnosti se smejo določiti prekrški in predpisati zanje globe samo v določenem znesku ter samo za kršitve predpisov, ki jih same izdajajo v okviru svojih pristojnosti, če jih zakon ali uredba še ne sankcionirata. V skladu z določilom sedmega odstavka 17. člena veljavnega Zakona o prekrških /ZP-1/ se z odlokom samoupravne lokalne skupnosti (občine) lahko predpiše samo globa v določenem znesku: • za posameznika od 40 do 1.250 eurov; • za samostojnega podjetnika in posameznika, ki opravlja dejavnost, od 100 do 30.000 eurov; • za pravno osebo od 100 do 75.000 eurov, če se pravna oseba po zakonu, ki ureja gospodarske družbe, šteje za srednje veliko ali veliko gospodarsko družbo, pa od 250 do 125.000 eurov; • za odgovorno osebo pravne osebe ali odgovorno osebo samostojnega podjetnika posameznika in za odgovorno osebo v samoupravni lokalni skupnosti od 40 do 2.500 eurov. 13. PREHODNA IN KONČNA DOLOČBA 42. člen (prenehanje veljavnosti) Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati Odlok o odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode na območju Občine Ormož (Uradni vestnik Občine Ormož, št. 14/09). 43. člen (veljavnost odloka) Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem vestniku Občine Ormož. Uradno glasilo Občine Ormož, Ptujska cesta 6, 2270 Ormož. Izdajatelj: Urad župana Poročevalec, št. 1 51 25.2.2016 Številka: 007-6/2016 04/81 Datum: Alojz SOK l.r. ŽUPAN OBČINE ORMOŽ III. OBRAZLOŽITEV Obrazložitev odloka je podana po posameznih členih odloka. Na podlagi 79. člena Poslovnika občinskega sveta (Uradni vestnik Občine Ormož, št. 9/15 – uradno prečiščeno besedilo) pošiljam Občinskemu svetu Ormož v obravnavo: - Predlog ODLOKA o načinu opravljanja obveznih lokalnih gospodarskih javnih služb ravnanja s komunalnimi odpadki v občini Ormož – prva obravnava V skladu z 78. členom Poslovnika občinskega sveta (Uradni vestnik Občine Ormož, št. 9/15 – uradno prečiščeno besedilo) bo pri obravnavi odloka sodeloval: - Milan Železnik, Evropski pravni center Ormož, dne 25.2.2016 Alojz SOK l.r. ŽUPAN OBČINE ORMOŽ 4. ODLOK o načinu opravljanja obveznih lokalnih gospodarskih javnih služb ravnanja s komunalnimi odpadki v občini Ormož - prva obravnava 1. UVOD Ocena stanja Občina Ormož je v letu 2007 sprejela Odlok o načinu opravljanja gospodarske javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki (Uradni vestnik Občine Ormož, št. 12/I-2007 - UPB1). V tem odloku je bilo določeno, da se organizirata dve javni službi na tem področju, in sicer zbiranje in prevoz komunalnih odpadkov in javna služba odlaganje ostankov predelave ali odstranjevanje komunalnih odpadkov. Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o varstvu okolja (ZVO1C; Uradni list RS, št. 108/2009) je določil naslednje javne službe na tem področju, in sicer: • zbiranje komunalnih odpadkov, • prevoz komunalnih odpadkov, • obdelava mešanih komunalnih odpadkov in • odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov. Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o varstvu okolja (ZVO1E) iz leta 2012 pa je določil le tri javne službe ravnanja z odpadki, in sicer: • zbiranje določenih vrst komunalnih odpadkov, • obdelava določenih vrst komunalnih odpadkov in • odlaganje ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov. Opravljanje navedenih javnih služb je podrobneje določeno z Uredbo o odpadkih (Uradni list RS, št. 37/2015), Odredbe o ravnanju z ločeno zbranimi frakcijami pri opravljanju javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki (Uradni list RS, št. 21/2001) in Uredbo o odlagališčih odpadkov (Uradni list RS, št. 10/14 in 54/15). Ker je prišlo po sprejemu odloka do takšnih sprememb pravnih podlag, da bi eventualne spremembe in dopolnitve oziroma uskladitve tako posegle v veljavno besedilo odloka, da bi bilo besedilo nepregledno in nerazumljivo, je pripravljen nov predlog odloka. Potrebno bi bilo opraviti poseg v skoraj vsak člen odloka. Predlog odloka je tako usklajen z Zakonom o varstvu okolja, Uredbo o odpadkih (Uradni list RS, št. 37/2015) Uredbo o odlagališčih odpadkov (Uradni list RS, št. 10/14 in 54/15) Uredbo o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja (Uradni list RS, št. 87/2012 in 109/2012). Uradno glasilo Občine Ormož, Ptujska cesta 6, 2270 Ormož. Izdajatelj: Urad župana Poročevalec, št. 1 52 Ker namerava občina izvesti postopek za podelitev koncesije za vse tri javne službe s področja ravnanja z odpadki, je potrebno najprej sprejeti ustrezne pravne podlage za izvajanje javne službe. Zakon o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/1993) namreč v 3. in 7. členu določa, da občina z odlokom določi način opravljanja javne službe. Cilji odloka S tem odlokom se zasledujejo naslednji cilji: • omogočiti povzročiteljem komunalnih odpadkov dostop do storitev javne službe; • zagotoviti učinkovito izločanje ločenih frakcij komunalnih odpadkov; • zagotoviti obdelavo določenih vrst komunalnih odpadkov preden se jih odstrani po postopku v skladu s predpisi ali z odlaganjem na odlagališču nenevarnih odpadkov; • zagotoviti v največji meri predelavo in ponovno uporabo ločenih frakcij komunalnih odpadkov, predvsem pa odpadne embalaže, ki je komunalni odpadek; • uveljavitev načela 'stroške plača povzročitelj komunalnih odpadkov'; • zagotoviti izdelavo in sprejem letnih in dolgoročnih programov ukrepov na področju ravnanja s komunalnimi odpadki. Namen odloka je, zagotoviti učinkovito izvajanje javne službe in uskladitev s predpisi, ki se nanašajo na varovanje okolja in predpisi s področja ravnanja z odpadki. Po sprejemu tega odloka in odloka o predmetu in pogojih za opravljanje javne službe (koncesijski akt) bo lahko občina izvedla javni razpis za podelitev koncesije. Ocena finančnih posledic Navedeni odlok nima finančnih posledic za občinski proračun. II. BESEDILO ČLENOV Na podlagi 61. člena Zakona o lokalni samoupravi /ZLS/ (Uradni list RS, št. 94/2007-UPB2, 76/2008, 79/2009, 51/2010, 40/2012-ZUJF in 14/2015ZUUJFO), 149. člena Zakona o varstvu okolja /ZVO-1/ (Uradni list RS, št. 39/2006-UPB1, 49/2006-ZMetD, 66/2006 Odl. US: U-I-51/06-10, 33/2007-ZPNačrt, 57/2008-ZFO-1, 108/2009, 48/2012, 57/2012, 93/2013 in 56/15), 3. in 7. člena Zakona o gospodarskih javnih službah /ZGJS/ (Uradni list RS, št. 32/1993, 30/1998, 127/2006-ZJZP, 38/2010-ZUKN, 57/2011), 3. člena Zakona o prekrških /ZP-1/ (Uradni list RS, št. 29/2011UPB8, 21/2013), 3. člena Uredbe o odpadkih (Uradni list RS, št. 37/2015 in 69/2015), Uredbe o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja (Uradni list RS, št. 87/2012 in 109/2012), 16. člena Statuta Občine Ormož (Uradni vestnik Občine Ormož, št. 9/15), je 25.2.2016 Občinski svet Ormož na svoji __. redni seji, dne _____, sprejel ODLOK o načinu opravljanja obveznih lokalnih gospodarskih javnih služb ravnanja s komunalnimi odpadki v občini Ormož 1. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen (javna služba) Ta odlok določa način opravljanja obveznih lokalnih gospodarskih javnih služb zbiranja določenih vrst komunalnih odpadkov, obdelave določenih vrst komunalnih odpadkov in odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov (v nadaljevanju: javna služba) na območju občine Ormož (v nadaljevanju: občina). Obrazložitev: Z odlokom se na podlagi določila drugega odstavka 3. člena Zakona o gospodarskih javnih službah /ZGJS/ določa način opravljanja s 149. členom Zakona o varstvu okolja /ZVO-1/ določenih obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja. Zbiranje določenih vrst komunalnih odpadkov, obdelava mešanih komunalnih odpadkov in odlaganje ostankov predelave ali odstranjevanje komunalnih odpadkov so občinske obvezne gospodarske javne službe. 2. člen (uporaba izrazov) V odloku uporabljeni izrazi v slovnični obliki za moški spol se uporabljajo kot nevtralni za ženski in moški spol. Obrazložitev: Besedilo je oblikovano v skladu z določili Zakona o uresničevanju načela enakega obravnavanja /ZUNEO/ (Uradni list RS, št. 93/2007-UPB-1), ki v 7. členu določa, da mora občinski svet v okviru svoje pristojnosti ustvarjati pogoje za enako obravnavanje oseb ne glede na katerokoli osebno okoliščino z ozaveščanjem in spremljanjem položaja na tem področju ter z ukrepi normativne in politične narave. 3. člen (vsebina odloka) S tem odlokom se določa način opravljanja javne službe, ki obsega: 1. organizacijsko in prostorsko zasnovo opravljanja javne službe, 2. vrsto in obseg storitev javne službe ter njihovo prostorsko razporeditev, Uradno glasilo Občine Ormož, Ptujska cesta 6, 2270 Ormož. Izdajatelj: Urad župana Poročevalec, št. 1 53 3. pogoje za zagotavljanje in uporabo storitev javne službe, 4. pravice in obveznosti uporabnikov storitev javne službe, 5. vire financiranja javne službe in način njihovega oblikovanja, 6. vrsto objektov in naprav, potrebnih za izvajanje javne službe, ki so lastnina občine, 7. cene storitev javne službe, 8. javna pooblastila izvajalca javne službe, 9. nadzor nad izvajanjem javne službe, 10. kazenske določbe, 11. druge elemente, pomembne za opravljanje in razvoj javne službe. Obrazložitev: Besedilo je oblikovano na podlagi določila 7. člena Zakona o gospodarskih javnih službah /ZGJS/, ki določa, da se z odlokom o načinu opravljanja lokalne gospodarske javne službe za posamezno gospodarsko javno službo določi: • organizacijska in prostorska zasnova njihovega opravljanja po vrstah in številu izvajalcev (v režijskem obratu, javnem gospodarskem zavodu, javnem podjetju, na podlagi koncesije); • vrsta in obseg javnih dobrin ter njihova prostorska razporeditev, • pogoji za zagotavljanje in uporabo javnih dobrin; • pravice in obveznosti uporabnikov; • viri financiranja gospodarskih javnih služb in način njihovega oblikovanja; • vrsta in obseg objektov in naprav, potrebnih za izvajanje gospodarske javne službe, ki so lastnina lokalne skupnosti ter del javne lastnine, ki je javno dobro in varstvo, ki ga uživa; • drugi elementi pomembni za opravljanje in razvoj gospodarske dejavnosti. 4. člen (cilji ravnanja s komunalnimi odpadki) Cilji ravnanja s komunalnimi odpadki po tem odloku so: • omogočiti povzročiteljem komunalnih odpadkov dostop do storitev javne službe; • zagotoviti učinkovito izločanje ločenih frakcij komunalnih odpadkov; • zagotoviti obdelavo določenih vrst komunalnih odpadkov preden se jih odstrani po postopku v skladu s predpisi ali z odlaganjem na odlagališču nenevarnih odpadkov • zagotoviti v največji meri predelavo in ponovno uporabo ločenih frakcij komunalnih odpadkov, predvsem pa odpadne embalaže, ki je komunalni odpadek; • uveljavitev načela 'stroške plača povzročitelj komunalnih odpadkov'; 25.2.2016 zagotoviti izdelavo in sprejem letnih in dolgoročnih programov ukrepov na področju ravnanja s komunalnimi odpadki. Obrazložitev: Besedilo je oblikovano na podlagi določila drugega odstavka 2. člena Zakona o varstvu okolja /ZVO-1/, ki določa, da so cilji varstva okolja zlasti: 1. preprečevanje in zmanjšanje obremenjevanja okolja; 2. ohranjanja in izboljševanja kakovosti okolja; 3. trajnostna raba naravnih virov; 4. zmanjšanje rabe energije in večja uporaba obnovljivih virov energije; 5. odpravljanje posledic obremenjevanja okolja, izboljšanja porušenega naravnega ravnovesja in ponovno vzpostavljanje njegovih regeneracijskih sposobnosti; 6. povečanje snovne učinkovitosti proizvodnje in potrošnje ter 7. opuščanje in nadomeščanje uporabe nevarnih snovi. • 5. člen (uporaba predpisov) Za vprašanja v zvezi z izvajanjem javne službe iz prvega člena tega odloka, ki niso posebej urejena s tem odlokom, se uporabljajo predpisi s področja ravnanja s komunalnimi odpadki. Obrazložitev: Z besedilom se predvideva t.i. subsidiarna uporaba določil predpisov s področja varstva okolja za vsa vprašanja, ki s tem odlokom niso urejena. Na tem mestu moramo opomniti, da v skladu z določilom tretjega odstavka 149. člena Zakona o varstvu okolja /ZVO-1/ vlada podrobneje predpiše: • vrste nalog, ki se izvajajo v okviru občinskih javnih služb varstva okolja ter • metodologijo za oblikovanje cen, oskrbovalne standarde in tehnične, vzdrževalne, organizacijske ter druge ukrepe in normative za opravljanje občinskih javnih služb varstva okolja. Podobno določilo zasledimo tudi v tretjem odstavku 3. člena Zakona o gospodarskih javnih službah /ZGJS/, ki določa, da se tehnični, oskrbovalni, stroškovni, organizacijski in drugi standardi ter normativi za opravljanje gospodarskih javnih služb urejajo s predpisi pristojnih ministrov. 6. člen (pojmi) V tem odloku uporabljeni pojmi imajo enak pomen, kot je določen v predpisih s področja ravnanja s komunalnimi odpadki. Obrazložitev: Besedilo določa pomen pojmov, uporabljenih v odloku. 7. člen (strokovno tehnične, organizacijske in razvojne naloge) (1) Strokovno tehnične, organizacijske in razvojne naloge na področju opravljanja dejavnosti javne službe so naloge, ki se nanašajo zlasti na: Uradno glasilo Občine Ormož, Ptujska cesta 6, 2270 Ormož. Izdajatelj: Urad župana Poročevalec, št. 1 54 razvoj, načrtovanje in pospeševanje dejavnosti javne službe, • investicijsko načrtovanje in gospodarjenje z objekti in napravami potrebnimi za izvajanje dejavnosti javne službe, • strokovni nadzor nad izvajalcem javne službe, • financiranje dejavnosti javne službe, • opravljanje drugih nalog določenih z zakonom. (2) Naloge iz prvega odstavka tega člena opravlja občinska uprava. (3) Naloge iz prve in druge alineje prvega odstavka tega člena se lahko poveri izvajalcu javne službe. Obrazložitev: Besedilo je oblikovano na podlagi določila 12. člena Zakona o gospodarskih javnih službah /ZGJS/, ki določa, da so strokovno tehnične, organizacijske in razvojne naloge na področju gospodarskih javnih služb naloge, ki se nanašajo na: • razvoj, načrtovanje in pospeševanje gospodarskih javnih služb, • investicijsko načrtovanje in gospodarjenje z objekti in napravami, potrebnimi za izvajanje gospodarskih javnih služb, • postopke ustanavljanja in organiziranja javnih podjetij, javnih gospodarskih zavodov in režijskih obratov, • postopke podeljevanja koncesij in izbire koncesionarjev, • strokovni nadzor nad izvajalci gospodarskih javnih služb, • financiranje gospodarskih javnih služb, • določanje pogojev in dajanje soglasij k dovoljenjem za posege v prostor in okolje, če ti zadevajo infrastrukturne objekte in naprave gospodarskih javnih služb, če to ni kot javno pooblastilo preneseno na izvajalce gospodarskih javnih služb, • dajanje predpisanih dovoljenj za priključitev na infrastrukturne objekte in naprave gospodarskih javnih služb, če ni to kot javno pooblastilo preneseno na izvajalce gospodarskih javnih služb. Kot je določeno z drugim odstavkom navedenega 12. člena Zakona o gospodarskih javnih službah /ZGJS/ se lahko naloge iz navedene prve in druge alineje poveri za to usposobljeni organizaciji. V drugem odstavku smo na tej pravni podlagi predvideli možnost, da se navedene naloge iz prve in druge alineje lahko poveri izvajalcu javne službe. • 8. člen (subsidiarno ukrepanje) (1) Občina skrbi za odpravo posledic čezmerne obremenitve okolja zaradi ravnanja s komunalnimi odpadki in krije stroške odprave teh posledic, če jih ni mogoče naprtiti določenim ali določljivim povzročiteljem ali ni pravne podlage za naložitev obveznosti povzročitelju obremenitve ali posledic ni mogoče drugače odpraviti. 25.2.2016 (2) Izvajalec javne službe je v primeru iz prejšnjega odstavka dolžan na račun občine zagotoviti zbiranje in prevoz komunalnih odpadkov, ki povzročajo čezmerno obremenitev okolja ter oddajo teh odpadkov v obdelavo. (3) Če se v primeru iz prvega odstavka tega člena povzročitelj ugotovi kasneje, ima občina pravico in dolžnost izterjati vračilo stroškov iz prejšnjih odstavkov. Obrazložitev: Besedilo je oblikovano na podlagi določila 11. člena Zakona o varstvu okolja /ZVO-1/, ki določa načelo subsidiarnega ukrepanja. V skladu z navedenim členom občina skrbi za odpravo posledic čezmerne obremenitve okolja zaradi ravnanja s komunalnimi odpadki in krije stroške odprave teh posledic, če jih ni mogoče naprtiti določenim ali določljivim povzročiteljem ali ni pravne podlage za naložitev obveznosti povzročitelju obremenitve ali posledic ni mogoče drugače odpraviti. Če se v navedenem primeru povzročitelj ugotovi kasneje, ima občina pravico in dolžnost izterjati vračilo navedenih stroškov. 2. ORGANIZACIJSKA IN PROSTORSKA ZASNOVA OPRAVLJANJA JAVNE SLUŽBE 9. člen (oblika opravljanja javne službe) Javne službe iz prvega člena tega odloka se opravljajo s podelitvijo koncesije na celotnem območju občine v obsegu in pod pogoji, določenimi s tem odlokom. Obrazložitev: Besedilo prvega odstavka je oblikovano na podlagi določila 6. člena Zakona o gospodarskih javnih službah /ZGJS/, ki določa, da lahko lokalna skupnost zagotavlja gospodarske javne službe z dajanjem koncesij. 3. VRSTA IN OBSEG STORITEV JAVNE SLUŽBE TER NJIHOVA PROSTORSKA RAZPOREDITEV 3.1 Vrsta in obseg storitev javne službe 10. člen (vrsta in obseg storitev javne službe) (1) Javna služba po tem odloku obsega storitve zbiranja določenih vrst komunalnih odpadkov. obdelave določenih vrst komunalnih odpadkov in odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov, ki jih njihovi imetniki prepuščajo izvajalcu javne službe. (2) Storitve javne službe zbiranja določenih vrst komunalnih odpadkov obsegajo: Uradno glasilo Občine Ormož, Ptujska cesta 6, 2270 Ormož. Izdajatelj: Urad župana Poročevalec, št. 1 55 storitve prevzemanja določenih vrst komunalnih odpadkov na prevzemnih mestih, v zbiralnicah ločenih frakcij in zbirnih centrih, • storitve prevoza določenih vrst komunalnih odpadkov do centra za ravnanje z odpadki; • storitve predhodnega skladiščenja komunalnih odpadkov zaradi oddaje odpadkov v nadaljnjo obdelavo ali odlaganje ali odstranjevanje po drugem postopku v skladu s predpisi, (3) Storitve javne službe obdelave določenih vrst komunalnih odpadkov obsegajo: • storitve obdelave mešanih komunalnih odpadkov (ki vključuje sortiranje, s katerimi se spreminja lastnosti odpadkov z namenom zmanjšanja prostornine ali teže odpadkov pred njihovim odlaganjem ali odstranjevanje po drugem postopku v skladu s predpisi z namenom zmanjšanja biološko razgradljivih snovi v odpadkih, z namenom zmanjšanja nevarnih lastnosti odpadkov, lažjega ravnanja z njimi ali povečanja možnosti za njihovo predelavo); • storitve predhodnega skladiščenja komunalnih odpadkov zaradi oddaje odpadkov v nadaljnjo obdelavo ali odlaganje ali odstranjevanje v skladu s predpisi vključno s prevozom preostankov odpadkov po obdelavi iz prejšnje alineje na odlagališče za nenevarne odpadke ali odstranjevanje po drugem postopku v skladu s predpisi • storitve skladiščenja odpadkov pri izvajalcu obdelave do njihove predelave ali odstranjevanja. (4) Storitve javne službe odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov obsegajo: • storitve odlaganja ostankov predelave in odstranjevanja komunalnih odpadkov na odlagališču nenevarnih odpadkov ali odstranjevanje po drugem postopku v skladu s predpisi. (5) Storitve iz prejšnjega odstavka so v okviru opravljanja javne službe kot javne dobrine zagotovljene vsakomur pod enakimi pogoji. Obrazložitev: Besedilo je oblikovano na podlagi določila 149. člena Zakona o varstvu okolja /ZVO-1/, ki določa obvezne občinske gospodarske javne službe varstva okolja in v skladu z določili veljavne Uredbe o odpadkih (Uradni list RS, št. 37/2015 in 69/2015), ki določa pravila ravnanja in druge pogoje za preprečevanje ali zmanjševanje škodljivih vplivov nastajanja odpadkov in ravnanja z njimi (1. člen Uredbe). Uredba o odlagališčih odpadkov pa določa pravila ravnanja z odpadki pred njihovo o na odlagališče • 25.2.2016 11. člen (uporabniki storitev javne službe) (1) Uporaba storitev iz prejšnjega člena je obvezna za vse uporabnike storitev javne službe. (2) Uporabnik storitev javne službe je vsak imetnik komunalnih odpadkov, ki ima ne glede na pravni temelj: • pravico do uporabe stavbe ali dela stavbe, v kateri stalno ali začasno prebiva ena ali več oseb; • pravico do uporabe objekta ali dela objekta, v ali na katerem se opravlja storitvena ali proizvodna dejavnost; • pravico do upravljanja objekta v javni rabi, v katerem se povzroča nastajanje komunalnih odpadkov. (3) Kot dokazilo, da ima imetnik odpadkov pravico do uporabe stavbe ali objekta, se šteje zlasti dokazilo o lastništvu, najemna in podnajemna pogodba ali pisno soglasje lastnika oziroma upravljavca stavbe ali objekta. Imetnik odpadkov je dolžan obvestiti izvajalca javne službe o pridobitvi statusa uporabnika iz prejšnjega odstavka v roku osmih dni od izpolnitve predpisanih pogojev. (4) Če je imetnikov pravice do uporabe nepremičnin iz drugega odstavka tega člena več, imajo skupaj nerazdelno pravice in obveznosti uporabnika storitev javne službe. (5) Če v skladu s prejšnjimi odstavki ni mogoče določiti uporabnika storitev javne službe, je uporabnik storitev javne službe lastnik stavbe ali dela stavbe oziroma objekta ali dela objekta, v kateri stalno ali začasno prebiva ena ali več oseb oziroma v ali na katerem se opravlja storitvena ali proizvodna dejavnost ali objekta v javni rabi, ki povzroča nastajanje odpadkov. Če je lastnikov nepremičnine več, imajo skupaj nerazdelno pravice in obveznosti uporabnika storitev javne službe. (6) Imetniki odpadkov, ki na podlagi prejšnjih odstavkov izpolnjujejo pogoje za pridobitev statusa uporabnika glede več nepremičnin na območju občine, so za vsako nepremičnino posebej dolžni uporabljati storitve javne službe po tem odloku. (7) Uporaba storitev javnih služb je obvezna tudi za vse lastnike, uporabnike ali upravljavce vsake stavbe, ki je na območju občine in jo uporabljajo občasno, oz. v tej stavbi nimajo stalnega ali začasnega bivališča. Pogoji zbiranja se določijo v tehničnem pravilniku. (8) Izvirni povzročitelj iz dejavnosti mora prepustiti komunalne odpadke izvajalcu javne službe in z njim skleniti pogodbo o prevzemu komunalnih odpadkov. Obrazložitev: Besedilo prvega odstavka je oblikovano na podlagi določila drugega odstavka 5. člena Zakona o gospodarskih javnih službah /ZGJS/, ki določa, da je uporaba javnih dobrin, ki se zagotavljajo z obveznimi gospodarskimi javnimi službami obvezna, če zakon ali na njegovi podlagi izdan predpis za posamezne primere ne določa drugače. Uradno glasilo Občine Ormož, Ptujska cesta 6, 2270 Ormož. Izdajatelj: Urad župana Poročevalec, št. 1 56 Besedila drugega, tretjega, četrtega, petega in šestega odstavka so oblikovana na podlagi določila tretje točke 3. člena Uredbe o odpadkih, ki določa, da je imetnik odpadkov povzročitelj odpadkov ali pravna ali fizična oseba, ki ima odpadke v posesti. Povzročitelj odpadkov pa je oseba, katere delovanje ali dejavnost povzroča nastajanje odpadkov (izvirni povzročitelj odpadkov), ali oseba, ki izvaja predobdelavo, mešanje ali druge postopka, s katerimi se spremenijo lastnosti ali sestava teh odpadkov. 3.1.1. Zbiranje komunalnih odpadkov 12. člen (ločeno zbiranje komunalnih odpadkov) (1) Izvajalec javne službe je dolžan zagotoviti, da se v okviru javne službe ločeno zbirajo in prevzemajo naslednje ločene frakcije komunalnih odpadkov: • papir in drobna lepenka, vključno z drobno odpadno embalažo iz papirja ali lepenke, • drobna odpadna embalaža iz stekla, • drobna odpadna embalaža iz plastike ali sestavljenih materialov, • drobna odpadna embalaža iz kovine, • biološki odpadki (biološko razgradljivi kuhinjski odpadki in zeleni vrtni odpad), • mešana odpadna komunalna embalaža, • kosovni odpadki, • nenevarni odpadki • druge vrste odpadkov v skladu s klasifikacijskim seznamom odpadkov Uredbe o odpadkih. (2) Izvajalec javne službe mora zagotoviti, da se nevarne frakcije zbirajo ločeno od drugih ločeno zbranih frakcij komunalnih odpadkov. (3) Imetniki odpadkov prepuščajo komunalne odpadke izvajalcu javne službe z odlaganjem v tipizirane in označene zabojnike, posode ali vreče, postavljene na prevzemnih mestih, zbiralnicah ločenih in nevarnih frakcij in s premično zbiralnico nevarnih frakcij pod pogoji in na način, ki so določeni s tem odlokom. Obrazložitev: Besedilo je oblikovano na podlagi določila 18. člena Uredbe o odpadkih, ki določa, da je odpadke iz papirja, kovine, plastike in stekla treba zbirati ločeno. Ločeno je treba zbirati tudi odpadke, za katere je vzpostavljen sistem ločenega zbiranja v skladu s posebnim predpisom, ki ureja ravnanje s posameznim tokom ali vrsto odpadka. Poleg navedenih odpadkov je treba ločeno zbirati tudi druge odpadke in jih ne mešati z drugimi odpadki ali drugimi materiali z drugačnimi lastnostmi, kot jih imajo odpadki, če to zahteva predelavo in pripravo za ponovno uporabo ali poenostavitev ali izboljšanje predelave, pa je to tehnično in okoljsko izvedljivo ter gospodarno. Besedilo prvega odstavka je oblikovano v skladu z določili veljavne Odredbe o ravnanju z ločeno zbranimi frakcijami pri opravljanju javne službe 25.2.2016 ravnanja s komunalnimi odpadki (Uradni list RS, št. 21/2001), ki določa najmanjši obseg in vsebino ravnanja z ločeno zbranimi frakcijami, ki morata biti zagotovljena v okviru opravljanja obvezne javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki (1. člen Odredbe). V skladu z določilom 6. člena navedene Odredbe je treba v okviru javne službe v naseljih urediti zbiralnice ločenih frakcij, opremljene za ločeno zbiranje: • papirja in drobne lepenke, vključno z drobno odpadno embalažo iz papirja ali lepenke, • drobne odpadne embalaže iz stekla, • drobne odpadne embalaže iz plastike ali sestavljenih materialov in drobne odpadne embalaže iz kovine. Navedene zbiralnice je treba praviloma urediti v stanovanjskih območjih, pa tudi ob večjih trgovinah ali trgovskih centrih, zdravstvenih domovih, bolnišnicah, šolah in otroških vrtcih. Na območju mestnega jedra ali večjega stanovanjskega naselja je treba urediti zbiralnico na vsakih 500 prebivalcev (6. člen Odredbe). Ob navedenem mora izvajalec javne službe na podlagi določila drugega odstavka 5. člena Uredbe o ravnanju z biološko razgradljivimi kuhinjskimi odpadki in zelenim vrtnim odpadom (Uradni list RS, št. 39/2010) zagotoviti, da se v okviru opravljanja javne službe, kuhinjski odpadki, ki nastajajo pri povzročiteljih kuhinjskih odpadkov iz gospodinjstev, zbirajo v posebnem zabojniku ali posodi na način, določen s predpisi lokalne skupnosti. Drugi odstavek je oblikovan na podlagi določila tretjega odstavka 6. člena veljavne Odredbe o ravnanju z ločeno zbranimi frakcijami pri opravljanju javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki (Uradni list RS, št. 21/2001), ki določa, da mora izvajalec javne službe za izločanje nevarnih frakcij zagotoviti: • ločeno zbiranje in prevzemanje v zbiralnicah nevarnih frakcij, • ločeno zbiranje in prevzemanje v premičnih zbiralnicah nevarnih frakcij, • prevzem opreme, ki se uporablja v gospodinjstvu in vsebuje nevarne snovi, in • razvrščanje zbranih komunalnih odpadkov v sortirnici. Z besedilom tretjega odstavka je določeno, da se ostanki komunalnih odpadkov, ki se ne zbirajo ločeno, zbirajo kot mešani komunalni odpadki. Z besedilom se določa način prepuščanja komunalnih odpadkov izvajalcu javne službe. 13. člen (prevzemanje komunalnih odpadkov) (1) Storitve prevzemanja komunalnih odpadkov obsegajo: • prevzemanje na prevzemnih mestih : - bioloških odpadkov, - mešanih komunalnih odpadkov, - kosovnih odpadkov. Uradno glasilo Občine Ormož, Ptujska cesta 6, 2270 Ormož. Izdajatelj: Urad župana Poročevalec, št. 1 57 v zbiralnicah ločenih frakcij: - odpadne embalaže, - ločenih frakcij, • v zbirnih centrih: - odpadne embalaže, - ločenih frakcij, - nevarnih frakcij, - mešanih komunalnih odpadkov, - kosovnih odpadkov. (2) Storitve prevzemanja nevarnih frakcij obsegajo: • redno prevzemanje nevarnih frakcij v zbiralnicah nevarnih frakcij, • redno prevzemanje nevarnih frakcij, ki jih povzročitelji komunalnih odpadkov oddajajo v zbirnem centru ali premičnih zbiralnicah nevarnih frakcij. (3) Podrobneje se obseg in vsebina storitev ter način ločenega zbiranja odpadkov iz prvega in drugega odstavka tega člena določi z letnim programom ravnanja z ločeno zbranimi frakcijami, ki mora vsebovati podatke, določene s predpisom o ravnanju z ločeno zbranimi frakcijami. Program za vsako naslednje leto izdela izvajalec javne službe in ga posreduje občini v potrditev najpozneje do 15. oktobra v tekočem letu. Obrazložitev: Besedilo prvega odstavka je oblikovano na podlagi določila drugega odstavka 4. člena Odredbe o ravnanju z ločeno zbranimi frakcijami pri opravljanju javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki (Uradni list RS, št. 21/2001), ki določa, da mora izvajalec javne službe za izločanje ločenih frakcij zagotoviti: • ločeno zbiranje in prevzemanje v zbiralnicah ločenih frakcij, • ločeno zbiranje in prevzemanje v zbirnih centrih, • prevzemanje kosovnih odpadkov v zbirnih centrih in na prevzemnih mestih. Besedilo drugega odstavka je oblikovano na podlagi določila tretjega odstavka 6. člena veljavne Odredbe o ravnanju z ločeno zbranimi frakcijami pri opravljanju javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki (Uradni list RS, št. 21/2001), ki določa, da mora izvajalec javne službe za izločanje nevarnih frakcij zagotoviti: • ločeno zbiranje in prevzemanje v zbiralnicah nevarnih frakcij, • ločeno zbiranje in prevzemanje v premičnih zbiralnicah nevarnih frakcij, • prevzem opreme, ki se uporablja v gospodinjstvu in vsebuje nevarne snovi, in • razvrščanje zbranih komunalnih odpadkov v sortirnici. Besedilo tretjega odstavka je oblikovano na podlagi določila 23. člena Odredbe o ravnanju z ločeno zbranimi frakcijami pri opravljanju javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki (Uradni list RS, št. 21/2001), ki določa, da mora izvajalec javne službe ravnanje z ločeno zbranimi frakcijami zagotavljati skladno s programom ravnanja z ločeno zbranimi frakcijami, v katerem se določita obseg in vsebina • 25.2.2016 ravnanja ter način zagotavljanja storitev. Navedeni program pa mora vsebovati predvsem podatke o: • naseljih in številu prebivalcev, katerim se zagotavlja storitev javne službe, • celotni količini komunalnih odpadkov, ki nastajajo na območju izvajanja javne službe, in količinah posameznih ločenih in nevarnih frakcij, • zbiralnicah ločenih in nevarnih frakcij in zbirnih centrih v posameznih naseljih, • prevzemanju nevarnih frakcij s premično zbiralnico, • tipu in oznakah zabojnikov za posamezne ločene ali nevarne frakcije ter označbi zbiralnic in zbirnih centrov, • pogostosti prevzemanja frakcij v zbiralnicah in zbirnih centrih, • prevzemanju kosovnih odpadkov in opreme, ki se uporablja v gospodinjstvu in vsebuje nevarne snovi, na prevzemnih mestih, • vzdrževanju in čiščenju zabojnikov in ukrepih za preprečevanje onesnaževanja okolja v zbiralnicah in zbirnih centrih, • rednem obveščanju in drugih načinih seznanjanja povzročiteljev komunalnih odpadkov o načinu zbiranja ločenih in nevarnih frakcij, • razvrščanju komunalnih odpadkov v sortirnicah za izločanje ločenih in nevarnih frakcij, • predvideni predelavi ali odstranjevanju ločenih ali nevarnih frakcij in • načinu oddajanja ločenih in nevarnih frakcij, ki so odpadna embalaža, družbi za ravnanje z odpadno embalažo in količini te embalaže. 14. člen (zbiralnice ločenih frakcij) (1) Izvajalec javne službe mora za prevzemanje ločenih frakcij in odpadne embalaže zagotoviti zbiralnice ločenih frakcij, ki morajo biti opremljene s tipiziranimi posodami ali zabojniki za prevzemanje ločenih frakcij in odpadne embalaže komunalnih odpadkov iz 12. člena tega odloka. (2) Zbiralnice ločenih frakcij so prostorsko razporejene: • v urbanih ali večjih stanovanjskih naseljih najmanj ena zbiralnica na vsakih 500 prebivalcev; • najmanj ena zbiralnica ob večjih trgovinah ali trgovskih centrih, zdravstvenih domovih, bolnišnicah, šolah in otroških vrtcih; • najmanj ena zbiralnica v naseljih z manj kot 500 prebivalci. (3) Iz zbiralnic se stalno, redno in nemoteno zagotavlja prevoz ločenih frakcij in odpadne embalaže center za ravnanje z odpadki. (4) Ne glede na določila prvega, drugega in tretjega odstavka tega člena, lahko izvajalec javne službe organizira prevzemanje ločenih frakcij in odpadne embalaže po sistemu “od vrat do vrat”. Na območju, Uradno glasilo Občine Ormož, Ptujska cesta 6, 2270 Ormož. Izdajatelj: Urad župana Poročevalec, št. 1 58 kjer se vse ali del ločenih frakcij in odpadne embalaže zbira po sistemu “od vrat do vrat” izvajalcu javne službe ni potrebno zagotoviti zbiralnic ločenih frakcij za tiste ločene frakcije in odpadne embalaže za katere je organizirano zbiranje “od vrat do vrat”. Obrazložitev: Besedilo prvega in drugega odstavka je oblikovano na podlagi določila 6. člena Odredbe o ravnanju z ločeno zbranimi frakcijami pri opravljanju javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki (Uradni list RS, št. 21/2001), ki določa, da je potrebno v okviru javne službe v naseljih urediti zbiralnice ločenih frakcij. Zbiralnice je treba praviloma urediti v stanovanjskih območjih, pa tudi ob večjih trgovinah ali trgovskih centrih, zdravstvenih domovih, bolnišnicah, šolah in otroških vrtcih. Na območju mestnega jedra ali večjega stanovanjskega naselja je treba urediti zbiralnico na vsakih 500 prebivalcev. Z besedilom tretjega odstavka se določa način prevoza frakcij v zbirni center. Z besedilo četrtega odstavka je dopuščeno, da lahko izvajalec javne službe, ne glede na določila predhodnih odstavkov, organizira prevzemanje ločenih frakcij po sistemu “od vrat do vrat”. 15. člen (zbiralnice nevarnih frakcij) (1) Izvajalec javne službe mora za prevzemanje nevarnih frakcij zagotoviti zbiralnice v zbirnem centru, ki morajo biti opremljene s tipiziranimi in označenimi posodami ali zabojniki za prevzemanje nevarnih frakcij komunalnih odpadkov. (2) Izvajalec javne službe zagotovi ločeno zbiranje nevarnih frakcij najmanj enkrat v koledarskem letu s premično zbiralnico nevarnih frakcij po vnaprej določenem urniku. (3) Izvajalec javne službe mora najmanj štirinajst dni pred ločenim zbiranjem nevarnih frakcij v premični zbiralnici povzročitelje obvestiti o času in načinu prevzema z obvestilom, objavljenim v sredstvih javnega obveščanja in na drug krajevno običajen način. Obrazložitev: Besedilo prvega odstavka je oblikovano na podlagi določila 11. člena Odredbe o ravnanju z ločeno zbranimi frakcijami pri opravljanju javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki (Uradni list RS, št. 21/2001), ki določa, da je treba v okviru javne službe zagotoviti ločeno zbiranje nevarnih frakcij. Besedilo drugega, tretjega in četrtega odstavka je oblikovano na podlagi določila 12. člena Odredbe o ravnanju z ločeno zbranimi frakcijami pri opravljanju javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki (Uradni list RS, št. 21/2001), ki določa, da je treba v naseljih z več kot 1.000 prebivalci, v katerih ni zbiralnice nevarnih frakcij, v okviru javne službe zagotoviti ločeno zbiranje teh frakcij najmanj enkrat v koledarskem letu s premično zbiralnico nevarnih frakcij. Odredba še določa, da mora izvajalec javne službe povzročitelje komunalnih odpadkov v naseljih 25.2.2016 najmanj 14 dni pred ločenim zbiranjem nevarnih frakcij v premični zbiralnici obvestiti o času in načinu prevzema z naznanilom, objavljenim na krajevno običajen način. 16. člen (urejanje in vzdrževanje zbiralnic) (1) Zbiralnice se uredijo na javnih površinah lokalnega pomena, ki so dostopne za transportna vozila, če se s tem ne ogroža njihova splošna raba. Kadar bi bila lahko zaradi ureditve zbiralnice ogrožena splošna raba javne površine, občina zagotovi drugo primerno javno površino. (2) Izvajalec javne službe opremi zbiralnico z zabojniki ali posodami za ločeno zbiranje komunalnih odpadkov. Tipi in oznake zabojnikov ali posod za posamezne ločene in nevarne frakcije ter označbe zbiralnic se določijo s tehničnim pravilnikom. Če izvajalec zbira vse vrste komunalnih odpadkov od vrat do vrat, zbiralnic ni potrebno organizirati. (3) Izvajalec javne službe mora zbiralnice vzdrževati tako, da: • povzročitelji komunalnih odpadkov lahko nedvoumno ugotovijo, katere vrste frakcij se v zbiralnici zbirajo, • se komunalni odpadki prepuščajo in začasno hranijo tako, da je možna njihova ponovna uporaba, predelava ali odstranjevanje skladno s predpisi, • na kraju zbiralnice ne prihaja do onesnaževanja okolja in • lahko komunalne odpadke prepuščajo vsi povzročitelji komunalnih odpadkov, ki so izvirni povzročitelji iz gospodinjstev. (4) V zbirnem centru mora nevarne frakcije, ki jih oddajajo povzročitelji komunalnih odpadkov, prevzemati za ločeno zbiranje in začasno skladiščenje teh frakcij usposobljena oseba. (5) Izvajalec javne službe mora prepuščene ločene frakcije in oddane nevarne frakcije v zbiralnicah redno prevzemati in jih v začasno skladiščenje, predelavo ali odstranjevanje odpremljati s tako opremljenimi vozili, da nakladanje in razkladanje odpadkov ne povzroča prašenja in povzroča čim manj hrupa, med prevozom pa ne prihaja do raztresanja odpadkov. Obrazložitev: Z besedilom prvega odstavka se določa način ureditve zbiralnic, ki se uredijo na javnih površinah lokalnega pomena, ki so dostopne za transportna vozila, če se s tem ne ogroža njihova splošna raba. Kadar pa bi bila lahko zaradi ureditve zbiralnice ogrožena splošna raba javne površine, občina zagotovi drugo primerno javno površino. Z besedilom drugega odstavka se določa obveznost izvajalca javne službe, ki mora zbiralnice opremiti z zabojniki ali posodami za ločeno zbiranje komunalnih odpadkov. Izvajalec javne službe mora določiti tipe in oznake zabojnikov ali posod za posamezne ločene in nevarne frakcije ter označbe zbiralnic določiti s Uradno glasilo Občine Ormož, Ptujska cesta 6, 2270 Ormož. Izdajatelj: Urad župana Poročevalec, št. 1 59 tehničnim pravilnikom. Besedilo tretjega odstavka je oblikovano na podlagi določila prvega odstavka 13. člena Odredbe o ravnanju z ločeno zbranimi frakcijami pri opravljanju javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki (Uradni list RS, št. 21/2001), ki določa, da mora izvajalec javne službe zbiralnice ločenih frakcij in zbiralnice nevarnih frakcij urediti in vzdrževati tako, da: • povzročitelj komunalnih odpadkov lahko nedvoumno ugotovijo, katere vrste frakcij se v zbiralnici zbirajo, • se ločene frakcije prepuščajo in začasno hranijo tako, da je možna njihova ponovna uporaba, predelava ali odstranjevanje skladno s predpisi, • na kraju zbiralnice ne prihaja do onesnaževanja okolja in • lahko ločene frakcije prepuščajo vsi povzročitelji komunalnih odpadkov ne glede na njihovo prebivališče. Besedilo četrtega odstavka je oblikovano na podlagi določila drugega odstavka 13. člena Odredbe o ravnanju z ločeno zbranimi frakcijami pri opravljanju javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki (Uradni list RS, št. 21/2001), ki določa, da mora v zbiralnicah nevarnih frakcij, ki jih oddajajo povzročitelji komunalnih odpadkov, prevzemati za ločeno zbiranje in začasno skladiščenje teh frakcij usposobljena oseba. Besedilo petega odstavka je oblikovano na podlagi določila tretjega odstavka 13. člena Odredbe o ravnanju z ločeno zbranimi frakcijami pri opravljanju javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki (Uradni list RS, št. 21/2001), ki določa, da mora izvajalec javne službe prepuščene ločene frakcije in oddane nevarne frakcije v zbiralnicah redno prevzemati in jih v začasno skladiščenje, predelavo ali odstranjevanja odpremljati s tako opremljenimi vozili, da nakladanje in razkladanje odpadkov ne povzroča prašenja in povzroča čim manj hrupa, med prevozom pa ne prihaja do raztresanja odpadkov. 17. člen (prevzemanje mešanih komunalnih odpadkov in bioloških odpadkov) (1) Prevzemanje mešanih komunalnih odpadkov in bioloških odpadkov se opravlja na prevzemnih mestih, kjer so uporabniki dolžni po vnaprej določenem terminskem planu odvozov prepustiti te odpadke izvajalcu javne službe v tipiziranih posodah s prostornino 120 l, 240 l, ali 1100 l ali drugi volumen določen s tehničnim pravilnikom. (2) Druge posode, zabojniki ali tipizirane vrečke za prepuščanje mešanih komunalnih odpadkov in bioloških odpadkov,ki jih določa tehnični pravilnik, se lahko uporabijo samo, če iz objektivno opravičljivih razlogov (na primer zaradi nedostopnosti ali velike oddaljenosti od prevzemnega mesta ali izrednega povečanja količine odpadkov) ni mogoče uporabiti posode ali zabojnika iz prejšnjega odstavka. V teh 25.2.2016 primerih morajo uporabniki do prevzema hraniti odpadke pri sebi. (3) Izvajalec javne službe mora zagotoviti prevzemanje mešanih komunalnih odpadkov in bioloških odpadkov na območju občine v skladu s sprejetim letnim programom ravnanja z ločeno zbranimi frakcijami. Obrazložitev: Z besedilom prvega in drugega se določa način prevzemanja mešanih komunalnih odpadkov. Z besedilom tretjega odstavka se določa čas prevzema mešanih komunalnih odpadkov na območju občine. Z besedilom četrtega odstavka se določa prepoved izvajalcu javnih služb, ki ne sme prevzemati mešanih komunalnih odpadkov, če je v njih tudi odpadna embalaža, ki ni komunalni odpadek. 18. člen (velikost in število obveznih posod za posamezne uporabnike) (1) Velikost in število obveznih posod oziroma zabojnikov za posamezne uporabnike odpadkov določi izvajalec javne službe. Glede na pogostnost prevzemanja odpadkov iz tretjega odstavka prejšnjega člena se število obveznih posod ali zabojnikov in njihovo velikost določi z upoštevanjem predvidene najmanjše količine prepuščenih odpadkov in števila povzročiteljev odpadkov skladno z merili, določenimi s tehničnim pravilnikom. (2) Kadar zaradi prostorskih ali tehničnih razlogov ni mogoče zagotoviti zadostnega števila prevzemnih mest za namestitev posod ali zabojnikov za vse uporabnike, se za zbiranje mešanih komunalnih odpadkov in bioloških odpadkov določijo skupne posode ali zabojniki, katerih število in velikost določi izvajalec javne službe skladno z merili, določenimi s tehničnim pravilnikom. (3) Izvajalec javne službe je dolžan zagotoviti nabavo in vzdrževanje tipiziranih posod, zabojnikov ali vrečk za prepuščanje mešanih komunalnih odpadkov in bioloških odpadkov na prevzemnih mestih. (4) Če količina prepuščenih odpadkov redno presega prostornino posod ali zabojnikov za odpadke, lahko izvajalec javne službe določi ustrezno povečanje prostornine posode ali zabojnika oz. povečanje števila posod ali zabojnikov. Obrazložitev: Z besedilom se določa velikost in število posod oziroma zabojnikov za posamezne uporabnike odpadkov. 19. člen (prevzemna mesta) (1) Prevzemna mesta se praviloma določijo na javnih površinah, če se s tem ne ogroža njihova splošna raba. Če prevzemnega mesta ni mogoče določiti na javni površini, se prevzemno mesto lahko določi tudi na zasebnem zemljišču uporabnika. (2) Prevzemno mesto določi izvajalec javne službe v soglasju z uporabnikom. Če do soglasja ne pride, Uradno glasilo Občine Ormož, Ptujska cesta 6, 2270 Ormož. Izdajatelj: Urad župana Poročevalec, št. 1 60 določi prevzemno mesto na predlog katere koli stranke pristojni organ občinske uprave. Obrazložitev: Z besedilom je določen način določitve prevzemnih mest. 20. člen (zbirna mesta) (1) V času do predvidenega prevzema komunalnih odpadkov se odpadki zbirajo v posodah ali zabojnikih, ki so nameščeni na zasebnih površinah ali v zasebnih zemljiščih pri uporabnikih (zbirna mesta). Uporabniki morajo zagotoviti, da se odpadki zbirajo na način, ki ne povzroča emisije vonjav in onesnaževanja okolice. (2) Uporabnik mora pred predvidenim časom prevzemanja komunalnih odpadkov zagotoviti, da se posoda ali zabojnik prestavi z zbirnega mesta na prevzemno mesto, po prevzemu odpadkov pa prazne posode ali zabojnike takoj vrne na zbirno mesto. (3) Če s tem soglaša izvajalec javne službe, so lahko prevzemna mesta hkrati tudi zbirna mesta. Obrazložitev: Z besedilom je določen način zbiranja odpadkov na zbirnih mestih. 21. člen (zbirni center) (1) V zbirnem centru izvajalec javne službe v okviru obratovalnega časa zagotavlja ločeno zbiranje v zabojnikih in posodah za naslednje frakcije: • papir in lepenko vseh vrst in velikosti, vključno z odpadno embalažo iz papirja in lepenke, • steklo vseh velikosti in oblik, vključno z odpadno embalažo iz stekla, • plastiko, vključno z odpadno embalažo iz plastike ali sestavljenih plastičnih materialov, • odpadkov iz kovin, vključno z odpadno embalažo iz kovin, • les, vključno z odpadno embalažo iz lesa, • oblačila, • tekstil, • jedilno olje in maščobe, • barve, črnila, lepila in smole, ki ne vsebujejo nevarnih snovi, • detergenti, ki ne vsebujejo nevarnih snovi, • baterije in akumulatorje, ki niso razvrščene v skupine 16 06 01, 16 06 02 ali 16 06 03 v klasifikacijskem seznamu odpadkov, določenem v predpisu o ravnanju z odpadki, • električno in elektronsko opremo, ki ne vsebujejo nevarnih snovi in • kosovne odpadke. (2) V zbirnem centru se lahko zbirajo tudi druge vrste komunalnih in drugih odpadkov, na podlagi dogovora med občino in izvajalcem javne službe. 25.2.2016 (3) Pravnim osebam ni dovoljena uporaba zbirnega centra. (4)V zbirnem centru lahko prepustijo odpadke vsi, ki imajo status uporabnika skladno z 11. členom tega odloka, (5) Zbirni center zagotovi občina, lahko tudi izvajalec javne službe. Občina se lahko dogovori z drugimi občinami o ureditvi skupnega zbirnega centra. Obrazložitev: Besedilo prvega odstavka je oblikovano na podlagi določila 14. člena Odredbe o ravnanju z ločeno zbranimi frakcijami pri opravljanju javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki (Uradni list RS, št. 21/2001), ki določa, da je treba v okviru javne službe urediti zbirne centre, opremljene za ločeno zbiranje: • papirja in lepenke vseh vrst in velikosti, vključno z odpadno embalažo iz papirja in lepenke, • stekla vseh velikosti in oblik, vključno z odpadno embalažo iz stekla, • plastike, vključno z odpadno embalažo iz plastike ali sestavljenih materialov, • odpadkov iz kovin, vključno z odpadno embalažo iz kovin, • lesa, vključno z odpadno embalažo iz lesa, • oblačil, • tekstila, • jedilnega olja in maščob, • barv, črnila, lepil in smol, ki ne vsebujejo nevarnih snovi, • baterij in akumulatorjev, • električne in elektronske opreme, ki ne vsebuje nevarnih snovi, in • kosovnih odpadkov. Besedilo drugega odstavka je oblikovano na podlagi določila 15. člena Odredbe o ravnanju z ločeno zbranimi frakcijami pri opravljanju javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki (Uradni list RS, št. 21/2001), ki določa, da je treba na območju občine in za vsako naselje z več kot 8.000 prebivalci urediti najmanj en zbirni center. Za naselja z več kot 25.000 prebivalci je treba urediti najmanj dva zbirna centra, za naselje z več kot 100.000 prebivalci pa najmanj en zbirni center na vsakih 80.000 prebivalcev. Z besedilom tretjega odstavka je določeno, da lahko v zbirnem centru prepustijo odpadke vsi, ki imajo status uporabnika. 22. člen (ureditev in vzdrževanje zbirnega centra) (1) Izvajalec javne službe mora zbirni center urediti in vzdrževati tako, da: • povzročitelji komunalnih odpadkov lahko nedvoumno ugotovijo, katere vrste frakcij se v zbirnem centru zbirajo, • se ločeno zbrane frakcije v zbirnem centru oddajajo, razvrščajo in začasno hranijo tako, da je možna njihova ponovna uporaba, Uradno glasilo Občine Ormož, Ptujska cesta 6, 2270 Ormož. Izdajatelj: Urad župana Poročevalec, št. 1 61 predelava ali odstranjevanje skladno s predpisi, in • na kraju zbirnega centra in v njegovi okolici ne prihaja do onesnaževanja okolja. (2) Izvajalec javne službe mora zagotavljati reden prevzem v zbirnem centru zbranih frakcij in jih v začasno skladiščenje, predelavo ali odstranjevanje odpremljati s tako opremljenimi vozili, da nakladanje in razkladanje odpadkov ne povzroča prašenja in povzroča čim manj hrupa, med prevozom pa ne prihaja do raztresanja odpadkov. (3) V zbirnem centru mora nevarne frakcije, ki jih oddajajo povzročitelji komunalnih odpadkov, prevzemati za ločeno zbiranje in začasno skladiščenje teh frakcij usposobljena oseba. (4) Brskanje po zabojnikih in kontejnerjih v zbirnem centru ter odnašanje oz. odtujevanje odpadkov iz njih je prepovedano, razen za izvajalca javne službe. Obrazložitev: Besedilo prvega in drugega odstavka je oblikovano na podlagi določila 16. člena Odredbe o ravnanju z ločeno zbranimi frakcijami pri opravljanju javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki (Uradni list RS, št. 21/2001), ki določa, da mora izvajalec javne službe zbirni center urediti in vzdrževati tako, da: • povzročitelji komunalnih odpadkov lahko nedvoumno ugotovijo, katere vrste frakcij se v zbirnem centru zbirajo, • se ločeno zbrane frakcije v zbirnem centru oddajajo, razvrščajo in začasno hranijo tako, da je možna njihova ponovna uporaba, predelava ali odstranjevanje skladno s predpisi, in • na kraju zbirnega centra in v njegovi okolici ne prihaja do onesnaževanja okolja. Izvajalec javne službe mora zagotavljati reden prevzem v zbirnem centru zbranih frakcij in jih v začasno skladiščenje, predelavo ali odstranjevanje odpremljati s tako opremljenimi vozili, da nakladanje in razkladanje odpadkov ne povzroča prašenja in povzroča čim manj hrupa, med prevozom pa ne prihaja do raztresanja odpadkov. 23. člen (prevzemanje kosovnih odpadkov) (1) V okviru javne službe mora biti v vsakem naselju ne glede na število prebivalcev najmanj enkrat v koledarskem letu zagotovljeno prevzemanje kosovnih odpadkov od vrat do vrat oziroma na prevzemnih mestih kosovnih odpadkov, ki jih določi izvajalec javne službe v obvestilu iz tretjega odstavka tega člena. 25.2.2016 (2) V okviru prevzema kosovnih odpadkov iz prejšnjega odstavka mora biti zagotovljeno tudi prevzemanje opreme, ki se uporablja v gospodinjstvu in vsebuje nevarne snovi. (3) Izvajalec javne službe mora povzročitelje komunalnih odpadkov najmanj štirinajst dni pred prevzemom iz prejšnjih odstavkov obvestiti o času in načinu prevzema z naznanilom, objavljenim na krajevno običajen način. (4) Imetniki kosovnih odpadkov morajo preden prepustijo te odpadke izvajalcu javne službe zagotoviti, da se kosovni odpadek večjih dimenzij razstavi na več kosov tako, da posamezni kos odpadka vsebuje pretežno eno ločeno frakcijo in ni pretežak ali prevelik za ročno nakladanje na vozilo za prevoz kosovnih odpadkov. Obrazložitev: Besedilo prvega, drugega in tretjega odstavka je oblikovano na podlagi določila 18. člena Odredbe o ravnanju z ločeno zbranimi frakcijami pri opravljanju javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki (Uradni list RS, št. 21/2001), ki določa, da mora biti v okviru javne službe v vsakem naselju ne glede na število prebivalcev najmanj enkrat v koledarskem letu zagotovljeno tudi prevzemanje kosovnih odpadkov na prevzemnih mestih kosovnih odpadkov. V okviru prevzema kosovnih odpadkov mora biti zagotovljeno tudi prevzemanje opreme, ki se uporablja v gospodinjstvu in vsebuje nevarne snovi. Izvajalec javne službe pa mora povzročitelje komunalnih odpadkov najmanj štirinajst dni pred prevzemom kosovnih odpadkov obvestiti o času in načinu prevzema z naznanilom, objavljenim na krajevno običajen način. Besedilo četrtega odstavka je oblikovano na podlagi določila osme alineje 19. člena Odredbe o ravnanju z ločeno zbranimi frakcijami pri opravljanju javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki (Uradni list RS, št. 21/2001), ki določa, da je potrebno povzročitelje komunalnih odpadkov v zvezi z opravljanjem javne službe redno obveščati in na druge načine seznanjati, da naj razstavijo kosovni odpadek večjih dimenzij tako, da posamezni kos vsebuje pretežno eno ločeno frakcijo in ni pretežak ali prevelik za ročno nakladanje na vozilo za prevoz kosovnih odpadkov. 24. člen (javne prireditve) (1) Za čas trajanja javne prireditve na prostem, na kateri se pričakuje več kot 500 udeležencev, mora organizator na kraju prireditve zagotoviti posode ali zabojnike za ločeno zbiranje komunalnih odpadkov. Če se na prireditvi pričakuje manj kot 500 udeležencev mora organizator zagotoviti posode ali zabojnike za mešane komunalne odpadke. Podrobneje dogovorita vrsto in obseg storitve javne službe organizator prireditve in izvajalec javne službe s pogodbo. Uradno glasilo Občine Ormož, Ptujska cesta 6, 2270 Ormož. Izdajatelj: Urad župana Poročevalec, št. 1 62 25.2.2016 (2) Organizatorji so dolžni obvestiti izvajalca javne službe o nameravani prireditvi najmanj štirinajst dni pred datumom izvedbe prireditve. Obrazložitev: Besedilo je oblikovano na podlagi določila 10. člena Odredbe o ravnanju z ločeno zbranimi frakcijami pri opravljanju javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki (Uradni list RS, št. 21/2001), ki določa, da je treba za čas trajanja javne prireditve na prostem, na kateri se pričakuje več kot 1.000 udeležencev, na kraju prireditve zagotoviti ureditev posebnih zabojnikov vsaj za ločeno zbiranje papirja in drobne lepenke, vključno z drobno odpadno embalažo iz papirja ali lepenke ter drobne odpadne embalaže iz stekla, tako, da jih organizator prireditve izvajalcu javne službe odda ločeno od ostalih odpadkov. Z besedilom je določeno, da se o vrsti in obsegu storitev javne službe organizator prireditve in izvajalec javne službe podrobneje dogovorita s pogodbo. Z besedilom drugega odstavka se določa obveznost organizatorjev prireditev, ki so dolžni o nameravani prireditvi obvestiti izvajalca javne službe najmanj štirinajst dni pred datumom izvedbe prireditve. mešanih komunalnih odpadkov ali na centru za ravnanje s komunalnimi odpadki. (4) Odstranjevanje obdelanih komunalnih odpadkov po postopkih, ki ni odlaganje na odlagališča ima prednost pred odlaganjem na odlagališča nenevarnih odpadkov. Obrazložitev: Obveznosti glede ravnanja z komunalnimi odpadki izhajajo iz Uredbe o odlagališčih odpadkov( Uradni list RS št 10/14 in 54/15). Mešani komunalni odpadki morajo biti obdelani v centru za ravnanje s komunalnimi odpadki v skladu s to uredbo. Center za ravnanje s komunalnimi odpadki mora biti urejen v skladu s prilogo 1, ki je sestavni del uredbe o odlagališčih odpadkov. V centru se mešani komunalni odpadki obdelujejo po postopkih z oznakama D8 in D9 iz predpisa, ki ureja odpadke. 3.1.2. (1) Izvajalec javne službe mora pri opravljanju javne službe zagotoviti: • nabavo in vzdrževanje opreme, kar se določi s tehničnim pravilnikom; • redno higiensko vzdrževanje opreme iz prejšnje alineje, vključno z rednim razkuževanjem in pranjem, kar se določi s tehničnim pravilnikom; • urejanje in vzdrževanje prostorov, na katerih je nameščena oprema zbiralnic in zbirnih centrov; • zagotavljanje podatkov ter sporočanje podatkov o zbranih komunalnih odpadkih skladno s predpisi, ki urejajo ravnanja z odpadki; • evidentiranje števila posod za vsako posamezno prevzemno mesto po posameznem imetniku odpadkov. • druge pogoje obratovanja v skladu s tem odlokom in predpisi, ki urejajo ravnanje s komunalnimi odpadki. (2) Izvajalec javne službe mora z odpadki ravnati tako, da ni ogroženo človekovo zdravje in da ravnanje ne povzroča škodljivih vplivov na okolje, zlasti: • čezmernega obremenjevanja voda, zraka in tal, • čezmernega obremenjevanja s hrupom in neprijetnimi vonjavami, • škodljivih vplivov na območje, na katerih je predpisan poseben pravni režim v skladu s predpisi, ki urejajo ohranjanje narave, • škodljivih vplivov na krajino ali območja, zavarovana v skladu s predpisi, ki urejajo kulturno dediščino. Obdelava komunalnih odpadkov 25. člen (obdelava komunalnih odpadkov) V okviru javne službe po tem odloku se zagotavljajo storitve obdelave komunalnih odpadkov v skladu s predpisi, ki urejajo ravnanje s komunalnimi odpadki, v kar sodi tudi sortiranje ločeno zbranih odpadkov. 26. člen (razvrščanje komunalnih odpadkov) V okviru javne službe se z izvornim razvrščanjem komunalnih odpadkov zagotavlja predhodno ločevanje komunalnih odpadkov na osnovne frakcije: • odpadna komunalna embalaža (vse frakcije), • druge ločene frakcije (papir, steklo, kovine), ki niso odpadna komunalna embalaža, • biološki odpadki, • kosovni odpadki, • nevarni odpadki. 3.1.3 Odlaganje ostankov predelave odstranjevanja komunalnih odpadkov ali 27. člen (odlaganje ostankov predelave ali odstranjevanje odpadkov) (1) Odpadke je dovoljeno odlagati samo na odlagališčih v skladu z določili predpisa, ki ureja odlaganje odpadkov na odlagališčih. (2) Odlagati je dovoljeno samo obdelane odpadke. (3) Za obdelane komunalne odpadke se štejejo mešani komunalni odpadki, ki so obdelani v sortirnicah 4. POGOJI ZA ZAGOTAVLJANJE UPORABO STORITEV JAVNE SLUŽBE IN 28. člen (pogoji obratovanja) Uradno glasilo Občine Ormož, Ptujska cesta 6, 2270 Ormož. Izdajatelj: Urad župana Poročevalec, št. 1 63 Obrazložitev: S tem členom se določajo obveznosti izvajalca javne službe. Besedilo drugega odstavka je oblikovano na podlagi določila prvega odstavka 10. člena Uredbe o odpadkih, ki določa, da je z odpadki treba ravnati tako, da ni ogroženo človekovo zdravje in da ravnanje ne povzroča škodljivih vplivov na okolje, zlasti: • čezmernega obremenjevanja voda, zraka in tal, • čezmernega obremenjevanja s hrupom in neprijetnimi vonjavami, • škodljivih vplivov na območje, na katerih je predpisan poseben pravni režim v skladu s predpisi, ki urejajo ohranjanje narave ali predpisi, ki urejajo varovanje virov pitne vode in • škodljivih vplivov na krajino ali območja, zavarovana v skladu s predpisi, ki urejajo kulturno dediščino. 29. člen (register prevzemnih mest) (1) Izvajalec javne službe mora voditi register prevzemnih mest z naslednjimi podatki: • lokacija prevzemnega mesta za mešane komunalne odpadke, biološke odpadke, ločene frakcije in odpadno komunalno embalažo; • identifikacijska oznaka iz katastra stavb za vsako posamezno stavbo ali del stavbe, v kateri nastajajo mešani komunalni odpadki, biološke odpadke, ločene frakcije in odpadno komunalno embalažo; • ulica in hišna številka stavbe. (2) V registru prevzemnih mest se vodijo tudi naslednji podatki, ki so potrebni za določitev cene in obračun storitev javne službe: • firma oziroma ime ter sedež oziroma prebivališče uporabnikov, • število članov posameznega gospodinjstva v večstanovanjski stavbi, • velikost in število posod ali zabojnikov oziroma delež na skupni posodi ali zabojniku po posameznem uporabniku, • obračunska količina prevzetih mešanih komunalnih odpadkov po posameznem uporabniku. Obrazložitev: Z besedilom se določa obveznost izvajalca javne službe, ki mora voditi register prevzemnih mest. 30. člen (javna obvestila) (1) Izvajalec javne službe mora povzročitelje komunalnih odpadkov na območju, za katerega uredi zbiralnico ločenih frakcij ali zbiralnico nevarnih frakcij ali zbirni center, z naznanilom v sredstvih javnega obveščanja in na druge krajevno običajne načine obvestiti o: 25.2.2016 lokaciji zbiralnice ali zbirnega centra; času obratovanja zbiralnice nevarnih frakcij ali zbirnega centra; • ločenih ali nevarnih frakcijah in odpadne komunalne embalaže, ki se prepuščajo; • načinu prepuščanja ali oddajanja ločeno zbranih frakcij in odpadne komunalne embalaže • načinu predvidene obdelave ali oddajanja ločeno zbranih frakcij in odpadne komunalne embalaže, • drugih pogojih za prevzem. (2) Izvajalec javne službe mora povzročitelje bioloških odpadkov na območju, za katerega uredi prevzemanje bioloških odpadkov, z javnim naznanilom v sredstvih javnega obveščanja in na druge krajevno običajne načine obvestiti o: • območju in načinu prepuščanja bioloških odpadkov; • drugih pogojih za prepuščanje bioloških odpadkov; • pogojih, pod katerimi se zbrani bioloških odpadki oddajajo v obdelavo, obveščanje pa ponoviti vsakih šest mesecev. • • Obrazložitev: Besedilo prvega odstavka je oblikovano na podlagi določila 17. člena Odredbe o ravnanju z ločeno zbranimi frakcijami pri opravljanju javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki (Uradni list RS, št. 21/2001), ki določa, da mora izvajalec javne službe povzročitelje komunalnih odpadkov na območju, za katerega uredi zbiralnico ločenih frakcij ali zbiralnico nevarnih frakcij ali zbirni center, z naznanilom v sredstvih javnega obveščanja in na druge krajevno običajne načine obvestiti o: • lokaciji zbiralnice ali zbirnega centra; • času obratovanja zbiralnice nevarnih frakcij ali zbirnega centra; • ločenih ali nevarnih frakcijah, ki se prepuščajo; • načinu prepuščanja ali oddajanja ločeno zbranih frakcij; • načinu predvidene predelave ali oddajanja ločeno zbranih frakcij; • drugih pogojih za prevzem. Besedilo drugega odstavka je oblikovano na podlagi določila drugega odstavka 12. člena Uredbe o ravnanju z biološko razgradljivimi kuhinjskimi odpadki (Uradni list RS, št. 68/2008), ki določa, da mora izvajalec javne službe povzročitelje kuhinjskih odpadkov na območju, za katerega uredi prevzemanje kuhinjskih odpadkov, z javnim naznanilom v sredstvih javnega obveščanja in na druge krajevno običajne načine obvestiti o: • območju in načinu prepuščanja kuhinjskih odpadkov; • drugih pogojih za prepuščanje kuhinjskih odpadkov; Uradno glasilo Občine Ormož, Ptujska cesta 6, 2270 Ormož. Izdajatelj: Urad župana Poročevalec, št. 1 64 • pogojih, pod katerimi se zbrani kuhinjski odpadki oddajajo v predelavo, obveščanje pa ponoviti vsakih šest mesecev. 31. člen (redno obveščanje) (1) Izvajalec javne službe je dolžan v sredstvih javnega obveščanja in na druge krajevno običajne načine redno obveščati in na druge načine seznanjati uporabnike, da naj: • izločijo iz komunalnih odpadkov čim več ločenih frakcij in odpadne komunalne embalaže in jih prepuščajo v embalažnih vrečah, zbiralnicah ločenih frakcij ali zbirnih centrih, • izločijo iz komunalnih odpadkov nevarne frakcije in jih oddajajo v zbirnih centrih ali premičnih zbiralnicah nevarnih frakcij, • prepuščajo ločene frakcije in odpadne komunalne embalaže, ki so onesnažene z nevarnimi snovmi ali v katerih so zmešani nevarni odpadki, kot nevarne frakcije, • hranijo ločene in nevarne frakcije varno in neškodljivo za okolje, dokler jih ne prepustijo ali oddajo izvajalcu javne službe, • ne mešajo ločenih ali nevarnih frakcij in odpadne komunalne embalaže z drugimi komunalnimi odpadki tako, da jih ni možno izločati pri razvrščanju komunalnih odpadkov v sortirnici, • prepuščajo odpadna zdravila, odpadna olja ali druge ločene ali nevarne frakcije, za katere je zbiranje s predpisom urejeno na poseben način, tako kot je predpisano, • prepuščajo kosovne odpadke in opremo, ki se uporablja v gospodinjstvih in vsebuje nevarne snovi, na prevzemnih mestih ali v zbirnih centrih in • razstavijo kosovni odpadek večjih dimenzij tako, da posamezni kos vsebuje pretežno eno ločeno frakcijo in ni pretežak ali prevelik za ročno nakladanje na vozilo za prevoz kosovnih odpadkov. (2) Izvajalec javne službe mora povzročitelje bioloških odpadkov v sredstvih javnega obveščanja in na druge krajevno običajne načine redno obveščati o: • prepovedi mešanja bioloških odpadkov z drugimi komunalnimi odpadki, vključno z zelenim vrtnim odpadom; • izločanju vseh bioloških odpadkov iz komunalnih odpadkov in njihovem obveznem prepuščanju izvajalcu javne službe kot ločeno zbrano frakcijo ali o možnosti lastne predelave v kompost v hišnih kompostnikih; • varni in za okolje neškodljivi hrambi bioloških odpadkov pred prepustitvijo izvajalcu javne službe. 25.2.2016 Obrazložitev: Besedilo prvega odstavka je oblikovano na podlagi določila 19. člena Odredbe o ravnanju z ločeno zbranimi frakcijami pri opravljanju javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki (Uradni list RS, št. 21/2001), ki določa, da mora izvajalec javne službe povzročitelje komunalnih odpadkov redno obveščati in na druge načine seznanjati, da naj: • izločijo iz komunalnih odpadkov čim več ločenih frakcij in jih prepuščajo v embalažnih vrečah, zbiralnicah ločenih frakcij ali zbirnih centrih, • izločijo iz komunalnih odpadkov nevarne frakcije in jih oddajajo v zbiralnicah ali premičnih zbiralnicah nevarnih frakcij, • prepuščajo ločene frakcije, ki so onesnažene z nevarnimi snovmi ali v katerih so zmešani nevarni odpadki, kot nevarne frakcije, • hranijo ločene in nevarne frakcije varno in neškodljivo za okolje, dokler jih ne prepustijo ali oddajo izvajalcu javne službe, • ne mešajo ločenih ali nevarnih frakcij z drugimi komunalnimi odpadki tako, da jih ni možno izločati pri razvrščanju komunalnih odpadkov v sortirnici, • prepuščajo odpadna zdravila, odpadna olja ali druge ločene ali nevarne frakcije, za katere je zbiranje s predpisom urejeno na poseben način, tako kot je predpisano, • prepuščajo kosovne odpadke in opremo, ki se uporablja v gospodinjstvih in vsebuje nevarne snovi, na prevzemnih mestih ali v zbirnih centrih in • razstavijo kosovni odpadek večjih dimenzij tako, da posamezni kos vsebuje pretežno eno ločeno frakcijo in ni pretežak ali prevelik za ročno nakladanje na vozilo za prevoz kosovnih odpadkov. Besedilo drugega odstavka je oblikovano na podlagi določila tretjega odstavka 12. člena Uredbe o ravnanju z biološko razgradljivimi kuhinjskimi odpadki (Uradni list RS, št. 68/2008), ki določa, da mora izvajalec javne službe povzročitelje kuhinjskih odpadkov redno obveščati in seznanjati o: • prepovedi mešanja kuhinjskih odpadkov z drugimi komunalnimi odpadki, vključno z zelenim vrtnim odpadom; • izločanju vseh kuhinjskih odpadkov iz komunalnih odpadkov in njihovem obveznem prepuščanju izvajalcu javne službe kot ločeno zbrano frakcijo ali o možnosti lastne predelave v kompost v hišnih kompostnikih; • varni in za okolje neškodljivi hrambi kuhinjskih odpadkov pred prepustitvijo izvajalcu javne službe. 5. PRAVICE IN OBVEZNOSTI UPORABNIKOV JAVNE SLUŽBE 32. člen (pravice uporabnikov) (1) Uporabniki imajo pravico: Uradno glasilo Občine Ormož, Ptujska cesta 6, 2270 Ormož. Izdajatelj: Urad župana Poročevalec, št. 1 65 do trajnega, nemotenega in kvalitetnega zagotavljanja storitev javne službe, ki je enako dostopna vsem uporabnikom na območju občine po posameznih kategorijah uporabnikov, • do uporabe skupne posode ali zabojnika pri večstanovanjskih stavbah. • do uskladitve velikosti ali števila posod skladno z evidentiranim številom opravljenih prevzemov odpadkov, kar se podrobneje določi s tehničnim pravilnikom. (2) Izvajalec javne službe odobri zmanjšanje velikosti in/ali števila posod oziroma zabojnikov za odpadke na podlagi zahteve uporabnika iz 3. alineje prejšnjega odstavka pod pogojem, da: • prostornina obstoječe posode ali zabojnika ni manjša od prostornine najmanjše količine komunalnih odpadkov, določene na podlagi tehničnega pravilnika oziroma če število posod ni manjše od števila posod, določenega na podlagi istega pravilnika, in če • ugotovi, da so se v obdobju zadnjih šestih mesecev komunalni odpadki prepuščali na prevzemnem mestu te stavbe v zaprtih in ne popolnoma polnih posodah (3) Izvajalec javne službe lahko zahteva povečanje velikosti in/ali števila posod, če so komunalni odpadki odloženi izven posode oz. zabojnika za zbiranje posameznih vrst komunalnih odpadkov ali v drugih primerih določenih s tehničnim pravilnikom. Obrazložitev: Besedilo prvega odstavka je oblikovano na podlagi določila 5. člena Zakona o gospodarskih javnih službah /ZGJS/, ki določa, da so javne dobrine pod enakimi z zakonom ali odlokom lokalne skupnosti določenimi pogoji dostopne vsakomur. • Besedilo drugega odstavka določa pogoje, pod katerimi lahko izvajalec javne službe odobri zmanjšanje velikosti in/ali števila posod oziroma zabojnikov za odpadke na podlagi zahteve uporabnika. 33. člen (obveznosti uporabnikov) Uporabniki imajo obveznost: • obvestiti izvajalca javne službe o spremembah, ki vplivajo na obračun cene storitev javne službe na posebnem obrazcu najkasneje v 8 dneh po nastanku spremembe; • redno prepuščati komunalne odpadke in jih ločevati skladno z zagotovljenimi storitvami javne službe; • zagotoviti, da so posode ali zabojniki in vreče na dan prevzema nameščeni na prevzemnem mestu; • zagotoviti, da so pokrovi posod ali zabojnikov na prevzemnih mestih zaprti; 25.2.2016 vzdrževati čistočo na prevzemnih mestih, razen kadar izvajalec javne službe onesnaži prevzemno mesto; • zagotoviti izvajalcu javne službe neoviran dostop do prevzemnega mesta; • uporabljati storitve izvajalca javne službe v skladu z določili tega odloka, tehničnega pravilnika in drugih predpisov, ki urejajo ravnanje s komunalnimi odpadki. Obrazložitev: Z besedilom so določene obveznosti uporabnikov storitev javne službe. • 34. člen (prepovedi) Imetnikom odpadkov je prepovedano: • prepuščati odpadke v posodah ali zabojnikih za ločeno zbiranje frakcij, ki niso namenjene tem odpadkom; • mešati nevarne frakcije z ločenimi frakcijami ali s preostalimi mešanimi komunalnimi odpadki ali mešati posamezne nevarne frakcije med seboj; • prepuščati odpadne prenosne baterije in akumulatorje kot mešani komunalni odpadek; • prepuščati odpadno električno in elektronsko opremo kot mešani komunalni odpadek; • sežigati in/ali odlagati odpadke v objektih ali na zemljiščih, ki niso namenjeni za odstranjevanje komunalnih odpadkov; • nameščati posode ali zabojnike za odpadke zunaj predvidenega prevzemnega mesta; • odlagati odpadke ob posodah ali zabojnikih; • prepuščati odpadke v vrečkah, ki niso namenjene prepuščanju komunalnih odpadkov; • brskanje po posodah ali zabojnikih ter razmetavanje odpadkov; • pisati na posode ali zabojnike ter lepiti plakate nanje; • opustiti uporabo storitev javne službe, • ravnati s komunalnimi odpadki v nasprotju z določili tega odloka, tehničnega pravilnika in drugih predpisov, ki urejajo ravnanje s komunalnimi odpadki. (2) Sežiganje vseh vrst komunalnih odpadkov je prepovedano, vključno z vrtnimi odpadki iz gospodinjstev. Obrazložitev: Z besedilom so določene prepovedi. 6. FINANCIRANJE JAVNE SLUŽBE 35. člen (viri financiranja storitev javne službe) Viri financiranja storitev javne službe so: Uradno glasilo Občine Ormož, Ptujska cesta 6, 2270 Ormož. Izdajatelj: Urad župana Poročevalec, št. 1 66 plačila uporabnikov za storitev javne službe, sredstva od prodaje ločenih frakcij, drugi viri, določeni s predpisom lokalne skupnosti ali zakonom oziroma na njegovi podlagi sprejetem predpisu. Obrazložitev: Besedilo je oblikovano na podlagi določil 59. in 60. člena Zakona o gospodarskih javnih službah /ZGJS/. V skladu z določilom 59. člena Zakona o gospodarskih javnih službah /ZGJS/ uporabniki za uporabo javnih dobrin, ki so glede na posameznega uporabnika ali glede na določljive skupine uporabnikov izmerljive, plačujejo ceno proizvoda ali storitve, ki je lahko tudi v obliki tarife, takse, nadomestila ali povračila. Navedene ene se lahko subvencionirajo. Z aktom, s katerim se določi subvencioniranje, se določita tudi višina in vir subvencij. Sredstva za subvencije pa se zagotovijo v proračunu občine (60. člen ZGJS). • • • 36. člen (viri financiranja javne infrastrukture) Viri financiranja infrastrukture so sredstva: • iz plačil uporabnikov storitev javne službe, • iz proračuna občine, • iz dotacij, donacij in subvencij, • iz dolgoročnega kreditiranja, • iz drugih virov določenih z zakonom ali odlokom občine. Obrazložitev: Besedilo je oblikovano na podlagi določil Pravilnika o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja (Uradni list RS, št. 68/2009 in na podlagi določila 63. člena Zakona o gospodarskih javnih službah /ZGJS/, ki določa, da se lahko infrastrukturni objekti gospodarskih javnih služb financirajo iz sredstev, dobljenih s kratkoročnimi ali dolgoročnimi posojili. 7. VRSTA IN OBSEG OBJEKTOV IN OPREME, POTREBNIH ZA IZVAJANJE JAVNE SLUŽBE 37. člen (infrastruktura lokalnega pomena v lasti občine) (1) Infrastrukturo lokalnega pomena, potrebno za izvajanje javne službe, ki je lastnina občine, sestavljajo: • zemljišča in objekti zbiralnic; • zemljišča in objekti zbirnih centrov; • zemljišča in objekti prevzemnih mest na javnih površinah. (2) Objekte iz prvega odstavka tega člena lahko pod enakimi, z zakonom, tem odlokom in drugimi občinskimi predpisi določenimi pogoji, uporablja vsakdo. 25.2.2016 (3) Uporaba objektov in naprav iz prvega odstavka tega člena je obvezna na vseh območjih, kjer se izvaja dejavnost javne službe. (4) Infrastrukturni objekti so lahko tudi v lasti izvajalca javne službe, če jih lahko pod pogoji iz tega odloka uporablja vsakdo. Obrazložitev: Besedilo je oblikovano na podlagi določila šeste alineje 7. člena Zakona o gospodarskih javnih službah /ZGJS/, ki določa, da se z odlokom o načinu opravljanja javne službe določi tudi vrsta in obseg objektov in naprav, potrebnih za izvajanje gospodarske javne službe, ki so lastnina lokalne skupnosti ter del javne lastnine, ki je javno dobro in varstvo, ki ga uživa. Z besedilom prvega odstavka je določena infrastruktura lokalnega pomena, potrebna za izvajanje javne službe, ki je lastnina občine. Besedilo drugega odstavka je oblikovano na podlagi določila prvega in drugega odstavka 9. člena Zakona o gospodarskih javnih službah /ZGJS/, ki določa, da se lahko objekti in naprave, namenjeni za izvajanje obveznih gospodarskih javnih služb, ki so določeni kot javno dobro, uporabljajo samo na način in pod pogoji, določenimi z zakonom. Lokalna skupnost pa lahko predpiše pogoje in način javne, posebne in podrejene rabe objektov in naprav, namenjenih za izvrševanje lokalnih gospodarskih javnih služb. 38. člen (oprema izvajalca javne službe) Opremo, ki je potrebna za izvajanje javne službe, v lasti izvajalca javne službe, sestavljajo: • vozila za prevoz vseh vrst odpadkov, • delovni stroji, • premične zbiralnice nevarnih frakcij, • posode in zabojniki za prepuščanje vseh komunalnih odpadkov, bioloških odpadkov in ločenih frakcij v zbiralnicah, • vozila in naprave za pranje in vzdrževanje posod in zabojnikov, • druge premične in nepremične stvari, namenjene izvajanju storitev javne službe. Obrazložitev: Z besedilom je določena oprema, ki je potrebna za izvajanje javne službe in je v lasti izvajalca javne službe. 8. CENE STORITEV JAVNE SLUŽBE 39. člen (oblikovanje cen) (1) Cene storitev javne službe se oblikujejo v skladu z določili veljavnega predpisa o oblikovanju cen storitev obveznih gospodarskih javnih služb varstva okolja. (2) Uporabniki so dolžni obvestiti izvajalca javne službe o vsaki spremembi, ki vpliva na obračun storitev javne službe v roku osmih dni od nastanka spremembe. Uradno glasilo Občine Ormož, Ptujska cesta 6, 2270 Ormož. Izdajatelj: Urad župana Poročevalec, št. 1 67 Obrazložitev: Besedilo je oblikovano na podlagi določila prvega odstavka 1. člena Uredbe o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja, ki določa metodologijo za oblikovanje cen storitev zbiranja določenih vrst komunalnih odpadkov. 9. NADZOR 40. člen (nadzorni organ) (1) Nadzor nad izvajanjem določil tega odloka izvaja pristojni občinski inšpekcijski organ. (2) Pri izvajanju nadzora lahko pristojni občinski inšpekcijski organ izdaja odločbe ter odreja druge ukrepe, katerih namen je zagotoviti izvrševanje določb tega odloka. (3) Pristojni občinski inšpekcijski organ ima pravico kadarkoli vpogledati v evidence, ki jih je dolžan voditi izvajalec javne službe, pri čemer je dolžan spoštovati določila zakona, ki ureja varstvo osebnih podatkov. Obrazložitev: Besedilo je oblikovano na podlagi določila prvega odstavka 50.a člena Zakona o lokalni samoupravi /ZLS/, ki določa, da občinska uprava opravlja nadzorstvo nad izvajanjem občinskih predpisov in drugih aktov, s katerimi občina ureja zadeve iz svoje pristojnosti. Za opravljanje navedenega nadzorstva se v okviru občinske uprave lahko ustanovi občinska inšpekcija. Inšpekcijsko nadzorstvo neposredno opravljajo občinski inšpektorji kot uradne osebe s posebnimi pooblastili in odgovornostmi, v skladu z zakonom, s katerim je urejen inšpekcijski nadzor. 10. JAVNA POOBLASTILA JAVNE SLUŽBE IZVAJALCA 41. člen (javna pooblastila izvajalca javne službe) Izvajalec javne službe v okviru storitev javne službe odloča o pravicah in obveznostih uporabnikov določenih s tem odlokom. Za izvajanje nalog iz prejšnjega odstavka tega člena mora imeti izvajalec javne službe zaposleno osebo z opravljenim strokovnim izpitom iz upravnega postopka. Obrazložitev: Besedilo prvega odstavka je oblikovano na podlagi določila drugega odstavka 121. člena Ustave Republike Slovenije /Ustava RS/ (Uradni list RS, št. 33I/1991-I, 42/1997, 66/2000, 24/2003, 69/2004, 68/2006), ki določa, da lahko pravne ali fizične osebe z zakonom ali na njegovi podlagi dobijo javno pooblastilo za opravljanje določenih nalog državne uprave. S tem se dopušča možnost, da lahko občine ustanoviteljice izvajalcu javne službe z odlokom 25.2.2016 podelijo javno pooblastilo za izvrševanje upravnih funkcij, ki se nanašajo na opravljanje dejavnosti lokalnih gospodarskih javnih služb. Na tem mestu moramo opomniti, da se javna pooblastila lahko izvršujejo na tri načine, kot to sicer velja za izvrševanje upravnih funkcij, in sicer: • z izdajanjem splošnih aktov, • z izdajanjem posamičnih aktov oziroma odločanjem o posamičnih stvareh, • z opravljanjem materialnih dejanj. Pooblastilo za izdajanje splošnih aktov obsega pravico nosilca javnega pooblastila, da s svojim splošnim (abstraktnim) aktom na obvezen način, torej kot obvezno pravo, ureja določena vprašanja oziroma razmerja. V tem okviru lahko izvajalci lokalnih gospodarskih javnih služb v skladu s predpisi podrobneje urejajo tehnične, oskrbovalne in druge standarde za opravljanje posameznih lokalnih gospodarskih javnih služb. Pooblastilo za odločanje o posamičnih stvareh je najpogostejša oblika pooblastila, v okviru katere lahko nosile javnega pooblastila s posamičnim aktom odloča o pravicah, obveznostih ali pravnih koristih pravnih oziroma fizičnih oseb. V tej zvezi moramo opomniti, da mora nosilec javnega pooblastila za odločanje v posamičnih stvareh, katerega vsebina je upravna stvar, pri odločanju postopati po določilih veljavnega Zakona o splošnem upravnem postopku /ZUP/ (Uradni list RS, št. 24/2006-UPB2, 105/2006 ZUS-1, 126/2007, 8/2010), če niso posamezna vprašanja tega postopka z zakonom urejena drugače. Vsebina javnega pooblastila za opravljanje materialnih dejanj je upravna funkcija, ki se izvršuje z realnimi dejanji, kot je npr. vodenje evidenc, izvajanje upravnega nadzora itn. Besedilo drugega in tretjega odstavka je oblikovano na podlagi določila 12. člena Zakona o gospodarskih javnih službah /ZGJS/, ki določa, da se strokovnotehnične, organizacijske in razvojne naloge na področju gospodarskih javnih služb naloge, ki se nanašajo zlasti na: • razvoj, načrtovanje in pospeševanje gospodarskih javnih služb, • investicijsko načrtovanje in gospodarjenje z objekti in napravami, potrebnimi za izvajanje gospodarskih javnih služb, • postopke ustanavljanja in organiziranja javnih podjetij, javnih gospodarskih zavodov in režijskih obratov, • postopke podeljevanja koncesij in izbire koncesionarjev, • strokovni nadzor nad izvajalci gospodarskih javnih služb, • financiranje gospodarskih javnih služb, • določanje pogojev in dajanje soglasij k dovoljenjem za posege v prostor in okolje, če ti zadevajo infrastrukturne objekte in naprave gospodarskih javnih služb, če ni to kot javno pooblastilo preneseno na izvajalce gospodarskih javnih služb, Uradno glasilo Občine Ormož, Ptujska cesta 6, 2270 Ormož. Izdajatelj: Urad župana Poročevalec, št. 1 68 • dajanje predpisanih dovoljenj za priključitev na infrastrukturne objekte in naprave gospodarskih javnih služb, če ni to kot javno pooblastilo preneseno na izvajalce gospodarskih javnih služb. Naloge iz prve in druge alineje pa se lahko poverijo za to usposobljeni organizaciji ali podjetju. 11. PREDPISI, TEGA ODLOKA SPREJETI NA PODLAGI 42. člen (tehnični pravilnik) (1) Na predlog izvajalca javne službe sprejme občinski svet tehnični pravilnik o ravnanju s komunalnimi odpadki v občini (v nadaljevanju: tehnični pravilnik). (2) Pravilnik iz prejšnjega odstavka tega člena obsega: • opredelitev tehnologije ravnanja z odpadki; • tehnologijo, pogoje in način ločenega zbiranja odpadkov; • tipizacijo predpisanih posod za odpadke, vključno z merili za določanje izhodiščne prostornine posod za posamezne kategorije uporabnikov; • tipizacijo namenskih predpisanih vreč za odpadke in pogoje njihove uporabe; • minimalne standarde za določitev prevzemnih mest in zbiralnic, vključno s skupnimi prevzemnimi mesti na nedostopnih krajih; • podrobnejše pogoje prepuščanja komunalnih odpadkov v zbirnih centrih; • podrobnejšo vsebino katastra zbirnih in prevzemnih mest, zbiralnic in zbirnih centrov; • druge pogoje glede minimalnih oskrbovalnih standardov, ki so potrebni za ravnanje z odpadki skladno s predpisi in nemoteno opravljanje javne službe. (3) Tehnični pravilnik, njegove spremembe in dopolnitve se objavijo v uradnem glasilu občine in začnejo veljati petnajsti dan po objavi. Obrazložitev: Z besedilom se določa pristojnost za sprejem tehničnega pravilnika in njegova vsebina. 12. KAZENSKE DOLOČBE 43. člen (prekrški uporabnikov) (1) Z globo 400 evrov se kaznuje za prekršek pravna oseba, če: • v roku ne obvesti izvajalca javne službe o pridobitvi statusa uporabnika, • na zahtevo izvajalca javne službe ne nabavi ali vzdržuje posode ali zabojnika, 25.2.2016 ne zagotovi zbiranja odpadkov na zbirnem mestu tako, da se prepreči nastanek emisij vonjav in onesnaževanje okolice, • ne odstrani prazne posode ali zabojnika iz prevzemnega mesta po prevzemu odpadkov, • če organizator prireditve ne obvesti izvajalca javne službe o nameravani prireditvi najmanj štirinajst (14) dni pred datumom izvedbe prireditve, • če redno ne prepušča komunalnih odpadkov in jih ločuje v skladu z zagotovljenimi storitvami javne službe, • ne zagotovi neoviranega dostopa izvajalcu javne službe do prevzemnega mesta, • prepušča odpadke v posodah ali zabojnikih za ločeno zbiranje frakcij, ki niso namenjene tem odpadkom, • meša nevarne frakcije z ločenimi frakcijami ali komunalnimi odpadki ali meša posamezne nevarne frakcije med seboj, • prepušča odpadne prenosne baterije ali akumulatorje kot mešani komunalni odpadek, • prepušča odpadno električno ali elektronsko opremo kot mešani komunalni odpadek, • sežiga ali odlaga odpadke v objektih ali na zemljiščih, ki niso namenjeni za odstranjevanje komunalnih odpadkov, • namešča posode ali zabojnike za odpadke zunaj predvidenega mesta, • odlaga odpadke ob posodah ali zabojnikih, • prepušča odpadke v vrečkah, ki niso namenjene prepuščanju komunalnih odpadkov, • brska po posodah ali zabojnikih ter razmetava odpadke, • piše na posode ali zabojnike za ločene frakcije ter lepi plakate nanje, • opusti uporabo storitev javne službe, • ravna s komunalnimi odpadki v nasprotju z določili tega odloka, tehničnega pravilnika in drugih predpisov, ki urejajo ravnanje s komunalnimi odpadki, • ne obvesti izvajalca javne službe o vsaki spremembi, ki vpliva na obračun storitev javne službe v roku osmih dni od nastanka spremembe. (2) Z globo 150 evrov se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe ali odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika. (3) Z globo 100 se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje posameznika. Obrazložitev: Besedilo je oblikovano na podlagi določila 3. člena veljavnega Zakona o prekrških /ZP-1/, ki določa, da se prekrški lahko določijo z odlokom samoupravne lokalne skupnosti. Z odlokom samoupravne lokalne skupnosti se smejo določiti prekrški in predpisati zanje globe samo v določenem znesku ter samo za kršitve • Uradno glasilo Občine Ormož, Ptujska cesta 6, 2270 Ormož. Izdajatelj: Urad župana Poročevalec, št. 1 69 predpisov, ki jih same izdajajo v okviru svojih pristojnosti, če jih zakon ali uredba še ne sankcionirata. V skladu z določilom sedmega odstavka 17. člena veljavnega Zakona o prekrških /ZP-1/ se z odlokom samoupravne lokalne skupnosti (občine) lahko predpiše samo globa v določenem znesku: • za posameznika od 40 do 1.250 eurov; • za samostojnega podjetnika in posameznika, ki opravlja dejavnost, od 100 do 30.000 eurov; • za pravno osebo od 100 do 75.000 eurov, če se pravna oseba po zakonu, ki ureja gospodarske družbe, šteje za srednje veliko ali veliko gospodarsko družbo, pa od 250 do 125.000 eurov; • za odgovorno osebo pravne osebe ali odgovorno osebo samostojnega podjetnika posameznika in za odgovorno osebo v samoupravni lokalni skupnosti od 40 do 2.500 eurov. 13. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 44. člen (prenehanje veljavnosti) Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati Odlok o načinu opravljanja gospodarske javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki (Uradni vestnik Občine Ormož, št. 12/I-2007 - UPB1). Obrazložitev: Z besedilom je določena t.i. abrogacijska (lat. abrogatio = popolna razveljavitev, tudi odprava) 25.2.2016 klavzula s katero mlajši pravni akt popolnoma razveljavlja starejši pravni akt. 45. člen (začetek veljavnosti) Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem vestniku občine Ormož. Obrazložitev: Besedilo je oblikovano na podlagi določila 66. člena Zakona o lokalni samoupravi /ZLS/, ki določa, da morajo biti statut in predpisi občine objavljeni, veljati pa začnejo petnajsti dan po objavi, če ni v njih drugače določeno. Statuta in drugi predpisi občine se objavijo v uradnem glasilu občine. Številka: 007-7/2016 04/81 Datum: Alojz SOK l.r. ŽUPAN OBČINE ORMOŽ III. OBRAZLOŽITEV Obrazložitev odloka je podana po posameznih členih odloka. Na podlagi 79. člena Poslovnika občinskega sveta (Uradni vestnik Občine Ormož, št. 9/15 – uradno prečiščeno besedilo) pošiljam Občinskemu svetu Ormož v obravnavo: - Predlog PRAVILNIKA o plačah občinskih funkcionarjev in nagradah članov delovnih teles občinskega sveta ter članov drugih občinskih organov ter o povračilih stroškov V skladu z 78. členom Poslovnika občinskega sveta (Uradni vestnik Občine Ormož, št. 9/15 – uradno prečiščeno besedilo) bo pri obravnavi pravilnika sodelovala: - Mateja Zemljak, Direktorica občinske uprave Ormož, dne 25.2.2016 Alojz SOK l.r. ŽUPAN OBČINE ORMOŽ 5. PRAVILNIK o plačah občinskih funkcionarjev in nagradah članov delovnih teles občinskega sveta ter članov drugih občinskih organov ter o povračilih stroškov I. UVOD Ocena stanja Zakon o lokalni samoupravi (ZLS, Uradni list RS, št. 94/07-UPB, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 -ZUJF in 14/15-ZUUJFO) v sedmem odstavku 34.a člena določa, da občinski svet s svojim aktom določi merila za izplačilo sejnin za člane občinskih svetov, člane delovnih teles občinskega sveta in člane drugih občinskih organov. Občinski svet s svojim aktom lahko določi tudi merila za izplačilo sejnin članom svetov ožjih delov občine. Uradno glasilo Občine Ormož, Ptujska cesta 6, 2270 Ormož. Izdajatelj: Urad župana Poročevalec, št. 1 70 Občinski svet Ormož je dne 28.3.2007 sprejel Pravilnik o plačah občinskih funkcionarjev in nagradah članov delovnih teles občinskega sveta ter članov drugih občinskih organov ter o povračilih stroškov (Uradni vestnik Občine Ormož, št. 8/07). V letu 2011 so bile k pravilniku sprejete še spremembe in dopolnitve (Uradni vestnik Občine Ormož, št. 2/11). Pravilnik o plačah funkcionarjev obsega pet vsebinskih sklopov, in sicer: splošna določila, višino in način določanja plačila za opravljanje funkcije oziroma sejnin, nagrade, povračila, nadomestila in druge prejemke ter način izplačevanja. Razlog in cilj za sprejem pravilnika Posamezna določila pravilnika o plačah funkcionarjev so neusklajena s predpisi na področju lokalne samouprave, zakona o lokalnih volitvah in zakona o sistemu plač v javnem sektorju, saj je v času od sprejetega pravilnika prišlo do spremembe zakonodaje na posameznih področjih. V posameznih členih veljavnega pravilnika so potrebne manjše spremembe oziroma uskladitve, vendar ker se spremembe nanašajo na večje število členov, s čimer bi pravilnik postal nepregleden ter nerazumljiv in ker pravna nomotehnika veleva, da v kolikor se spremeni več kot 1/3 členov, je potrebno sprejeti nov akt (pravilnik). Ocena finančnih posledic Sprejem predlaganega akta za občino ne bo imel dodatnih finančnih posledic, saj se ne spreminja višina plačil za opravljanje funkcije oziroma sejnin, nagrad, povračil, nadomestil in drugih prejemkov, doda se le dodatek za vodenje seje predsedniku nadzornega odbora v višini 1% od mesečne plače župana za poklicno opravljanje funkcije brez dodatka na delovno dobo, sejnina predsedniku in članu nadzornega odbora za udeležbo pa se zniža iz 3,5% na 3% od mesečne plače župana za poklicno opravljanje funkcije brez dodatka na delovno dobo. II. BESEDILO ČLENOV Na podlagi 34.a člena Zakona o lokalni samoupravi (ZLS, Uradni list RS, št. 94/07-UPB, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 -ZUJF in 14/15-ZUUJFO) in 16. člena Statuta Občine Ormož (Uradni vestnik Občine Ormož, št. 9/15 – uradno prečiščeno besedilo) je Občinski svet Ormož na ___ . redni seji dne _______ sprejel PRAVILNIK o plačah občinskih funkcionarjev in nagradah članov delovnih teles občinskega sveta ter članov drugih občinskih organov ter o povračilih stroškov 25.2.2016 I. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen Za opravljanje občinskih funkcij imajo občinski funkcionarji pravico do plače, če funkcijo opravljajo poklicno, oziroma do plačila za opravljanje funkcije, če funkcijo opravljajo nepoklicno. Članom delovnih teles občinskega sveta, ki niso člani občinskega sveta, ter članom nadzornega odbora in volilne komisije pripadajo nagrade za njihovo delo, ki se oblikujejo na podlagi tega pravilnika. 2. člen Občinski funkcionarji so: člani občinskega sveta, župan in podžupan. Občinski funkcionarji opravljajo svojo funkcijo nepoklicno. Župan se lahko odloči, da bo svojo funkcijo opravljal poklicno. V soglasju z županom se lahko podžupan odloči, da bo funkcijo opravljal poklicno. 3. člen Plača za župana, ki funkcijo opravlja poklicno, je določena v skladu z zakonom, ki ureja plače v javnem sektorju. Županu pripada za nepoklicno opravljanje funkcije plačilo v višini 50% plače, oblikovane na podlagi zakona, ki ureja plače v javnem sektorju. Dodatek za delovno dobo se za nepoklicno opravljanje funkcije ne upošteva. Plača za podžupana, ki funkcijo opravlja poklicno, je določena v skladu z zakonom, ki ureja plače v javnem sektorju. Višino plačila za nepoklicno opravljanje funkcije podžupana določi župan ob upoštevanju obsega podžupanovih pooblastil, vendar ta ne sme preseči 50% plače za poklicno opravljanje funkcije podžupana. Dodatek za delovno dobo se za nepoklicno opravljanje funkcije podžupana ne upošteva. 4. člen Z zakonom določeni najvišji dovoljeni obseg sredstev, v okviru katerega se lahko oblikuje plačilo za nepoklicno opravljanje funkcije člana občinskega sveta, je podlaga za ugotovitev najvišjega možnega letnega obsega sredstev, iz katerih se izplačujejo plače članom občinskega sveta ter nagrade članom delovnih teles občinskega sveta, ki niso člani občinskega sveta, in članom nadzornega odbora ter drugih organov Občine Ormož. Sredstva iz prejšnjega odstavka se zagotovijo v proračunu. Uradno glasilo Občine Ormož, Ptujska cesta 6, 2270 Ormož. Izdajatelj: Urad župana Poročevalec, št. 1 71 II. VIŠINA IN NAČIN DOLOČANJA PLAČILA ZA OPRAVLJANJE FUNKCIJE OZIROMA SEJNIN 5. člen Plačilo za opravljanje funkcije člana občinskega sveta je sejnina za udeležbo na seji občinskega sveta oziroma seji delovnega telesa občinskega sveta. Letni znesek sejnin vključno s sejninami za seje delovnih teles občinskega sveta, ki se izplača posameznemu članu občinskega sveta, ne sme presegati 7,5% letne plače župana. V okviru teh določil se članu občinskega sveta določi plačilo za posamezni mesec glede na delo, ki ga je opravil, in sicer za: - vodenje seje občinskega sveta po pooblastilu župana 2,25% - udeležbo na redni seji občinskega sveta 4,5% - udeležbo na izredni seji občinskega sveta 3,0% - predsedovanje na seji delovnega telesa občinskega sveta 0,3% - udeležbo na seji delovnega telesa občinskega sveta, katerega član je, 0,9% od višine mesečne plače župana za poklicno opravljanje funkcije brez dodatka za delovno dobo. Predsedniku delovnega telesa pripada seštevek 4. in 5. alineje. Izplačilo se opravi na podlagi evidence o opravljenem delu, ki jo vodi občinska uprava. Za neudeležbo in za manj kot 1/2 časa prisotnosti na seji občinskega sveta oziroma seji delovnih teles občinskega sveta, se sejnine ne izplačujejo. Za slavnostno in korespondenčno sejo se sejnina ne izplačuje. 6. člen Osnova za obračun plačila za nepoklicno opravljanje funkcije na podlagi tega pravilnika je znesek mesečne plače župana za poklicno opravljanje funkcije brez dodatka za delovno dobo. Plačilo posameznega občinskega funkcionarja se ugotovi tako, da se osnova za obračun pomnoži z odstotkom, določenim v skladu s 5. členom tega pravilnika. V okviru ugotovljenega zneska plače župana za poklicno opravljanje funkcije se določi najvišji možni znesek plačila za nepoklicno opravljanje funkcije posameznega občinskega funkcionarja ter zagotovi, da ta letno ne preseže najvišjega možnega zneska, ki ga določa zakon. 7. člen Občinski funkcionar, ki opravlja funkcijo poklicno, pridobi posamezne pravice iz delovnega razmerja na podlagi akta o izvolitvi oziroma akta o imenovanju. 25.2.2016 S sklepom komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja se županu določi pravica do plače oziroma plačilo za nepoklicno opravljanje funkcije. S sklepom župana se podžupanu določi pravica do plače oziroma plačila za nepoklicno opravljanje funkcije. III. NAGRADE 8. člen Članom delovnih teles občinskega sveta, ki niso člani občinskega sveta, se za opravljanje dela v komisiji ali odboru občinskega sveta določi nagrada v obliki sejnine, ki se izplača za udeležbo na seji na podlagi akta o imenovanju. Članom delovnih teles občinskega sveta, ki niso člani občinskega sveta, pripada sejnina za udeležbo na posamezni seji v enaki višini kot članom delovnih teles, ki so člani občinskega sveta. 9. člen Člani svetov krajevne skupnosti imajo pravico do sejnine v višini 0,75% od mesečne plače župana za poklicno opravljanje funkcije brez dodatka na delovno dobo. Krajevne skupnosti se razvrstijo po številu prebivalcev. V posamezni skupini krajevnih skupnosti se določijo naslednji odstotki za mesečno nagrado predsednika sveta krajevne skupnosti: - v skupini do 3000 prebivalcev 6% od osnove iz 6. člena tega pravilnika in - v skupini nad 3001 prebivalcev 7,5% od osnove iz 6. člena tega pravilnika. 10. člen Predsedniku in članu nadzornega odbora pripada za udeležbo na seji (seja nadzornega odbora ali seja drugega organa na kateri se obravnava poročilo nadzornega odbora) sejnina v višini 3% od mesečne plače župana za poklicno opravljanje funkcije brez dodatka na delovno dobo. Predsedniku nadzornega odbora pripada dodatek za vodenje seje nadzornega odbora v višini 1% od mesečne plače župana za poklicno opravljanje funkcije brez dodatka na delovno dobo. Bruto sejnina posameznega člana ne sme letno preseči 50% od osnovne plače župana. Za izvajanje nadzora pripada članu, ki opravlja nadzor nagrada v višini 1% od mesečne plače župana za poklicno opravljanje funkcije brez dodatka na delovno dobo za 1 uro opravljenega nadzora. Za nadzor smejo vsi člani skupaj porabiti največ: - 50 ur za nadzor zaključnega računa občine; - 25 ur za zahtevni nadzor; Uradno glasilo Občine Ormož, Ptujska cesta 6, 2270 Ormož. Izdajatelj: Urad župana Poročevalec, št. 1 72 - 12 ur za srednji nadzor; - 6 ur za manj zahtevni nadzor. Bruto nagrada posameznega člana ne sme letno preseči 75% od osnovne plače župana. Nagrade predsednika in članov nadzornega odbora se izplačujejo na podlagi evidence opravljenega dela, ki jo vodi občinska uprava. Predsednik in člani nadzornega odbora imajo pravico do dnevnice in do povračila stroškov prevoza na službeni poti, ki nastanejo pri opravljanju funkcije ali v zvezi z njo. Stroški se povrnejo v skladu s predpisi. Predsednik in člani nadzornega odbora imajo pravico do povračila stroškov prenočevanja, ki nastanejo na službeni poti. Stroški prenočevanja se povrnejo na podlagi predloženega računa v skladu s predpisi. 11. člen Člani volilnih organov imajo zaradi dela v volilnih organih ob vsakih volitvah pravico do enkratnega nadomestila. Nadomestilo se izplača na podlagi odločb o imenovanju. Predsednik in tajnik občinske volilne komisije je upravičen do nadomestila v znesku, ki je enak 50% osnovne mesečne plače za poklicno opravljanje funkcije župana v občini. Namestnik predsednika občinske volilne komisije in namestnik tajnika je upravičen do nadomestila v znesku 80% nadomestila predsednika občinske volilne komisije. Člani občinske volilne komisije in njihovi namestniki imajo pravico do nadomestila v znesku 20% nadomestila predsednika občinske volilne komisije. Pravico do nadomestila imajo tudi predsednik in člani volilnih odborov ter njihovi namestniki ob vsakem glasovanju v skladu z veljavno zakonodajo. IV. POVRAČILA, NADOMESTILA IN DRUGI PREJEMKI 25.2.2016 Stroški prenočevanja se povrnejo predloženega računa v skladu s predpisi. na podlagi 13. člen Pravice iz 12. člena tega pravilnika uveljavlja občinski funkcionar na podlagi naloga za službeno potovanje. Nalog za službeno potovanje izda župan ali direktor občinske uprave. Če gre za službeno potovanje župana, izda nalog direktor občinske uprave oziroma druga pooblaščena oseba. V. NAČIN IZPLAČEVANJA 14. člen Sredstva za izplačevanje plač, sejnin, nagrad in povračil stroškov, ki jih imajo občinski funkcionarji, se zagotovijo iz sredstev proračuna. 15. člen Plače, sejnine in nagrade se izplačujejo v skladu z Zakonom o izvrševanju proračuna in na podlagi zakona izdanih podzakonskih predpisov. Prejemki, določeni v 12. členu tega pravilnika, se izplačajo najmanj 15 dni in največ 30 dni od predložitve popolne in pravilne dokumentacije računovodski službi občine. 16. člen Osnova za obračun sejnin in nagrad se usklajuje skladno s spremembo zneska osnovne plače župana za poklicno opravljanje funkcije, to je glede na spremembo vrednosti plačnih razredov plačne lestvice v skladu z veljavno zakonodajo. VI. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 17. člen 12. člen Občinski funkcionarji imajo pravico do povračil, nadomestil in drugih prejemkov v skladu s predpisi, ki urejajo te pravice. Občinski funkcionar ima pravico do povračila stroškov prevoza na službeni poti, ki nastanejo pri opravljanju funkcije ali v zvezi z njo. Pravico do povračila potnih stroškov lahko občinski funkcionar uveljavlja, če gre za službeno potovanje izven območja občine Ormož. Stroški prevoza se povrnejo v skladu s predpisi. Občinski funkcionar ima pravico do dnevnice za službeno potovanje v skladu s predpisi. Občinski funkcionar ima pravico do povračila stroškov prenočevanja, ki nastanejo na službeni poti. Določbe tega pravilnika, ki se nanašajo na člane komisij in odborov občinskega sveta, se smiselno uporabljajo tudi za izplačilo sejnin članom štaba za civilno zaščito, uredniškega odbora in članom drugih komisij, odborov, svetov, ki jih ustanovi ali imenuje občinski svet ali župan. 18. člen Sestavni del evidence o opravljenem delu članov občinskega sveta in drugih organov občine, so liste prisotnosti na seji, ki jih zapisnikar odda v računovodstvo. Uradno glasilo Občine Ormož, Ptujska cesta 6, 2270 Ormož. Izdajatelj: Urad župana Poročevalec, št. 1 73 19. člen Z uveljavitvijo tega pravilnika preneha veljati Pravilnik o plačah občinskih funkcionarjev in nagradah članov delovnih teles občinskega sveta ter članov drugih občinskih organov ter o povračilih stroškov (Uradni vestnik Občine Ormož št. 8/07 in 2/11). 20. člen Ta pravilnik začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem vestniku Občine Ormož. Številka: 007-1/2016 07/9 Ormož, dne Alojz SOK l.r. ŽUPAN OBČINE ORMOŽ III. OBRAZLOŽITEV - Splošne določbe Za opravljanje občinskih funkcij imajo občinski funkcionarji pravico do plače, če funkcijo opravljajo poklicno, oziroma do plačila za opravljanje funkcije, če funkcijo opravljajo nepoklicno. Funkcionarji samoupravnih lokalnih skupnosti so člani občinskega sveta, župan in podžupan občine. Po tem pravilniku pripadajo nagrade za njihovo delo tudi članom delovnih teles občinskega sveta, ki niso člani občinskega sveta, ter članom nadzornega odbora in volilne komisije. Praviloma opravljajo funkcionarji svojo funkcijo nepoklicno, vendar pa se lahko župan ter tudi podžupan (v soglasju z županom) odloči, da bo funkcijo opravljal poklicno. V tem primeru imata pravico do plače za opravljanje funkcije. Plača, ki je sestavljena iz osnovne plače in dodatka za delovno dobo, se določi z odločbo oziroma sklepom. Osnovna plača funkcionarja je določena s plačnim razredom, v katerega je uvrščena posamezna funkcija. Plačni razredi za funkcije županov se razlikujejo glede na število prebivalcev občine, na primer župan v občini z do 2.000 prebivalcev je uvrščen v 46. plačni razred. V kolikor župan funkcijo opravlja nepoklicno, mu pripada plačilo v višini 50% plače, ki bi jo dobil, če bi funkcijo opravljal poklicno (brez upoštevanja dodatka za delovno dobo); medtem ko podžupanu ob nepoklicnem opravljanju funkcije pripada plačilo največ v višini 50% plače, ki bi jo dobil, če bi funkcijo opravljal poklicno (brez upoštevanja dodatka za delovno dobo). Plačni razred (poklicno opravljanje funkcije) oziroma višino plačila (nepoklicno opravljanje funkcije) podžupana določi župan ob upoštevanju obsega podžupanovih pooblastil. Župan in podžupan ne moreta napredovati v višji plačni razred. Višina in način določanja plačila za opravljanje funkcije oziroma sejnin Za udeležbo na seji občinskega sveta ali seji delovnega telesa občinskega sveta pripada članu občinskega sveta (razen podžupanu) sejnina. Merila za izplačilo sejnin določi občinski svet s svojim aktom (pravilnikom). Skladno z 34. a členom ZLS letni znesek sejnin, 25.2.2016 vključno s sejninami za seje delovnih teles občinskega sveta, ki se izplača posameznemu članu občinskega sveta, ne sme presegati 7,5 % plače župana (v tem okviru se ne upošteva dodatek za delovno dobo). - Nagrade Članom delovnih teles občinskega sveta, ki niso člani občinskega sveta, se za opravljanje dela v komisiji ali odboru občinskega sveta določi nagrada v obliki sejnine, ki se izplača za udeležbo na seji na podlagi akta o imenovanju. V tem poglavju je določena tudi višina sejnine članov svetov krajevne skupnosti, ki je določena v odstotku mesečne plače župana za poklicno opravljanje funkcije brez dodatka na delovno dobo ter predsednikov krajevne skupnosti, ki je odvisna od števila prebivalcev v posamezni krajevni skupnosti in od mesečne plače župana za poklicno opravljanje funkcije brez dodatka na delovno dobo. Določena je tudi višina nagrade predsedniku in članu nadzornega odbora, ki se zniža iz 3,5% na 3% mesečne plače župana za poklicno opravljanje funkcije brez dodatka na delovno dobo glede na veljavni pravilnik. Na novo se predsedniku nadzornega odbora določi dodatek za vodenje seje nadzornega odbora. Prav tako je določena pravica do dnevnice in do povračila stroškov prevoza na službeni ter pravica do povračila stroškov prenočevanja. Izplačila članom volilnih organov so usklajena z 45. a členom Zakonom o lokalnih volitvah (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 45/08 in 83/12). - Povračila, nadomestila in drugi prejemki Občinski funkcionarji imajo pravico do povračil, nadomestil in drugih prejemkov v skladu s predpisi, ki urejajo te pravice, to so povračila stroškov prevoza na službeni poti, ki nastanejo pri opravljanju funkcije ali v zvezi z njo, pravico do dnevnice za službeno potovanje in pravico do povračila stroškov prenočevanja, ki nastanejo na službeni poti. - Način izplačevanja Sredstva za izplačevanje plač, sejnin, nagrad in povračil stroškov, ki jih imajo občinski funkcionarji, se zagotovijo iz sredstev proračuna. Plače, sejnine in nagrade se izplačujejo v skladu z Zakonom o izvrševanju proračuna in na podlagi zakona izdanih podzakonskih predpisov. Ostali prejemki se izplačajo najmanj 15 dni in največ 30 dni od predložitve popolne in pravilne dokumentacije računovodski službi občine. Izplačila se opravijo na podlagi evidence prisotnosti oziroma evidence opravljenega dela, ki jo vodi občinska uprava. - Prehodne in končne določbe Določbe tega pravilnika, ki se nanašajo na člane komisij in odborov občinskega sveta, se smiselno uporabljajo tudi za izplačilo sejnin članom štaba za civilno zaščito, uredniškega odbora in članom drugih komisij, odborov, svetov, ki jih ustanovi ali imenuje občinski svet ali župan. Pripravila: Mateja Zemljak, Direktorica občinske uprave Uradno glasilo Občine Ormož, Ptujska cesta 6, 2270 Ormož. Izdajatelj: Urad župana Poročevalec, št. 1 74 Uradno glasilo Občine Ormož, Ptujska cesta 6, 2270 Ormož. Izdajatelj: Urad župana 25.2.2016 Poročevalec, št. 1 75 Uradno glasilo Občine Ormož, Ptujska cesta 6, 2270 Ormož. Izdajatelj: Urad župana 25.2.2016 Poročevalec, št. 1 76 Uradno glasilo Občine Ormož, Ptujska cesta 6, 2270 Ormož. Izdajatelj: Urad župana 25.2.2016