ARhIVI XVIII 1995 1/. prakse za prakse 79 Razstavna de/avnost \ Pokra:;nskem arb vu v.No\i Gorici ALEKSANDRA PAVŠIČ-MILOST Zakon o naravni in kulturni dediščini v 94. členu med nalogami arhivov našteva ludf pri previjanje ra7stav m drugih ob'ik predstavlianja arhivskega gradiva Pokraunski arhiv v Novi Gorici jc svoje prve razstave pripravil šc v času, ko ni imel lastne hiše, zato snu z ohčasnimi razstavami gostovali v avli občinske stavbe ter v prostorih knjižnic in galerij Prostori vedno niso nudili idealnih pogojev, ni pa bilo iako hudih odstopanj, da bi lahko govorili o ugroženosti gradiva, zlasti zato, ker so pile razstave na ogled lc krajši čas. Z vselitvijo v nevo" stavbo so se nam pogoji zel razstavljanje bistveno izboljšali, čeprav tudi tu nimamo namensko grajenega razstavnega' prostora (fmančne Škarje so za »o predvideni prostor zadnji hip izročile drugim name nom) Stalno razstave smo se odloči1! postaviti v arhivski čitalnici, predavalnici in na hodniku. kjer smo stene okrasili z barvnimi fotografijami posameznih dokumentov iz našega pa tudi i?, drugih slovenskih arhivov Kriterij za i::bor jc bila vsebinska ali oblikovna zanimivost dokumentov, enakomerna prostorski: in časovna zastopanost kot tudi po1 kritje irseh področij človekove dejavnosti Namen le stalne razstave jc poleg dekoracije, ki sem jo že omenila, pričaranje arhivskega vzdušja v naših, sicer novih prostorih. Dokumenti v preda valnici pa pridejo v poštev tudi pn učnih urah. Za občasne razstave pa smo že kmalu po vselitvi začeli upuraotjati preddverje stavbe, ki smo ga'čez nekaj let razširili še na sosednji prostorček, prej namenjen za začasno odlaganji na teranu prevzetega gradiva.'Prostor, jc prehoden, ozek, primeren za manjše aii morda srednje velike razstave (30 m1; postavili j K moč največ 21 paiiujev in 13 vitrin). Razstavne ckifonatcjc možno namestiti lc ob stenah, zato nc nud: veliko oblikovalskih možnosti, Paroji visijo v ravni liniji driig poleg drugega pod njimi stojijo vitrine, zato delujejo razstave strogo in cnoltcno. Sobica, ki smejo kasneje priključili razstavišču, jc dobrodošla, ker jc na voljo več prostora, hkrati paje celoten am* ient zdaj manj pie^leden, kajti predelne stene zaradi poteka instalacij ni mogoče porušiti Kiimatskr pogoji v prostoru so v mejah nórmale (občasno prevelika vlažnost), odstopanje jc pn svetlobi, saj prihaja sončna svetloba skozi •^steklenti vhodna vrata, pa tudi z vseh oken v stopnišču kar je odločne preveč Razstave, ki jih imamo v tem prodoru- so sicer obcas.ic, a postavljene sorazmerno dolge dobo Na ogled so približno Šest-mesecev, saj vsako leto postavimo dve razstavi. Izkušnje so pokazale, da je v pogojih, ki ih -mamo, ta čas prcdoig za razstavljanje originalov Ugotovili smo, da so nekateri dokumenti zbledeli, nekateri v vitunah pa so se zvijali. Glede na nove možnosti, ki jih danes, nudi barvno fotokopiranje, smo se v letošnjem leiu odločili, da v tem prostoru originalov nc bom" več razstavljali pac pa lc barvne fotokopije ali čmo-bele fotokopije na toniranem papirju. Pri dokumentih, kjer je fotokopiranje povezano z motnostjo poškodbe, pa se odločimo za barvno fotografijo. Te tehnike zelo dobro nadomestijo original, poteg tega jc meč drseči eelo večjo nazornost in preglednost s povečanjem posameznih težko beri- \ih doku mentov oziroma signiranjem določen h delov be sedila Tudi postavljanje razstave jc veliko lažje in hitrejše, če ni originalov. Eki ponatc se namreč na podlago (šclcshamer) kar prilepi Veliko enostavnejša jc tudi selitev razstave iz kraja v kraj, saj dokumentov m potrebno vedno znova spravljati in jih ponovne postavljati, na oodlago. Brez Večjih zadržkov lahko rečem, da z barvnimi fotokopijami ah fotografijami razstava v 'ceini primerov nc izgubi veliko na svoji privlačnosti, vsekakor pa s um zelo prizanesemo originalnim dokumentom. Seveda reprodukcija ne.more na domestiti vizualnega efck.a originala, kadar gre za dokumente, ki so privlačni Že po svoji zun?-njosti in imajo tudi razne dodatne vsebine (t/ak-ei, žigi, zaponke..), a lakih primerov mamo v nasem arhivu malo. Verjetno bi v sploiinem lah ko rekli, da je razstavljanje originalov nujno le takrat, kadar gla"ni namen razstave ni povedan toliko z vsebino dokumentov kot z njihovim zu nanjim izgledom. Končno npj omenim, da je v našem primeru tudi z vidika varnosti bolje da ne raz-stavljamo onginaiov, saj jc prostor prehoden. Nameščen imamo sicer domofon, tako, da ima mo pregled nad tem kdo vstopa v prostor, ne kontroliramo pa ljudi ob izhodu iz stavbe. Stalnega paznika nimamo, jc pa ob najavljenih ogle dih prisoten Jclavec arhiva Za požarno varnost so nameščeni gasilni aparati, nt pa javljalcev požarov Tuoi morebiten vlom ni popolnima izključen. saj i -majo vhodna vrata dovolj velike steklene pcvršinc, da jc z razbitjem stekla mogoče vstopiti . . Za pripravo večje razstave ozirom: rarstave, kjer prevladujejo dokumenti večjih dimenzij, je prostor v pre ddverju premajhen. V taki ti primerih se poslužimo kletnega prostora, sicer namenjenega za zaklonišče Odkar v Novi Gorici ni.več razstavnih prostorov v salonu Meblo, se v njem skozi leto postavljajo tudi druge razstave Piostor je velik (13? m1 talne oziroma 163 m3 stenskih površin), razdeljen na dva dela. tako da je mož no uporabiti tudi samo polovico. Pred vlomom m 80 jzjgrajcse zaj rak so ARHIV XVIII 1995 tatvino jc povsem varen Svetloba jc lc umetna, največji nrohlcm pa jc stalna visoka vlažnost (okrog 80%), zato so v njem razstave vedno lc krajši čas. Ugotovili smo 'udi, da si razstave v tem pre štoru ogleda manj ljudi kot one v preddverju Slednje se namreč takorekoč ponujajo vsem mimoidočim zato si jih ogleda tutii .večina občanov ki pridejo v arhiv po drugih opravkih Za osvetljevanje dokumentov so v obeh prostorih nameščeni reflektorji, ki dajejo primerno, neškodljivo svetlobo. Kot oprema za ra^sta1. ;anjc nam iluzijo steklene vitrine z ogrodjem iz nerjavečega jekla v velikosti 120x70x90 cm in panoji, sestoječi iz dveh stekel (90x70 em>, ki sta skupaj spojeni s kovinskimi sponkami. Nekatere vitrine imajc tuui nastavke, ki nadomestijo pano. kadar ga ni mogoče ohcsiti. Oprema v glavnem ustreza zahtevam, ki se ominjajo v literaturi, slabostjo lc v tem, da je vitrine mogoče uporab'u lc v horizontalni poaciji Prai/ b> prišle sestavljive vitrine. ki "h \c mogoče postaviti v različne pozicije pa tudi nekaj vitrin manjših dimenzij. Kadar smo razstavljali graui"o večjega obsega (zemljevidi, načrti), smo ga raz-ginili kar na rmze in pokrili s stekli Sama iokaeija arhiva in s tem tudi razstavnih prostorov jc ugodna, saj jc v centru mesta Vsebinska zasnova kot tudi oblikovanje razstave jc naloga arhiv ista, ki jc pripravlja s tem, da so dobrodošle in zaželene tudi sugestije m pripomhc drugih strokovnih dclavecv arhiva. Poklicnega ohlikovalca nismo imeli nikoli, vedno se nam to /.del prevelik strošek. Odkar smo v svoji hi t, pa smo sploh menili, da v tem majhnem prostoru tudi poklicni oblikovalce ne b" mogid veliko spremeniti in oa jc za optimalno izrabo prostora nu|iia klasična postavitev. Določene "izualne učnkc smo poskušali doseči z menjavanjem baronih podlag na panoj h n vv, trinah. Po osmih letih smo se vedno enakih postavitev naveličali in resno razmišljamo, da bi poskusili z ohlikovalccm morda študentom da hi hilo Ceneje Z njegovimi zamislimi ho morda v ta prostor zavel povsem nov veter. - Teme razstav izbiramo vedno tako, tla je zanje moc dobiti večino gradiva v našem arhivu. Po potrebi petem dopolmnjemo /. dokumenti, ki jih hranijo druge ustanove ter s časop:snimi viri :n literaturo Doklej sme lc nekajkrat sodelovati pri pripravljanju razstave z diugimi institucijami, siter ;ih pripravljamo sami. -Smo pa že večkrat za la namen posodili naše gradivo drugim, zlasti muzeju Kot določa pravilnik o uporabi arhivskega gradu a 'vedno zahtevam^; da prireditelj rar.stavc navede ime arhiva ter ime in signaturo fonda, i7 katerega jc arhivsko .jradivo t tega skoraj niko!i nc naredijo tako natančno kot bi m. želeli Morda pa smo res nekoliko prezahtevni in bi zadostovala omemba, da jc n? razstavi tudi gradivo iz arh_'a Natančnih navedb ¡pa se držimo pri lastnih razstavah, s čimer poudarjamo tuai pomembnost podrohne uieditvc in popisa gradiva za lažje skanjc posameznih dokumentov Tudi sami smo si od muzeja pa tuai od privatnih imetnikov žc večkrat izposodili gradivo, zlasti razglednice in fotograf nt. Z njinu želimo namreč na3c razstave popestriti, jih narediti bolj mikavne za oko, saj se zavedamo, daje arhivsko gradivo, zlasti tisto mlajšega nastanka, ki pri nas prevladuje, enolično. M,d ohiskovalci naših razstav pa daleč prevladujejo taki, ki se skozi razstavo bolj ali manj hitro spichodijo m lc redki ¿o lis ti T ki pudrebno prebirajo vsebino posameznih dokumentov. Jasno jc torej, da mora biti na razstavi č.mvcč zapisov privlačnih po svoji zunanjosti. Če nam tema dopušča, obogatimo razstavo tudi s fotografijami trenutnega stanja objektov m naprav, premalo ali skoraj nič pa nismo doslej vključevali zvočnih in filmskih zapinkov ter muzejskih eksponatov To smatramc za pomembno nalogo v prihodnje. Na osnovi poročil o posa-mc;:nih razstavah slovenskih ariiivov ugotavljam, da tudi.v drugih arhivih to m hila po gosta praksa, da pa se zadnja -leta stvari spreminjajo (na razstavi Zgodovinskega arhiva Ptui ob 130-lclniei rojstva Janeza Pucha so bila npr razstavljena tudi Puchova vozila, na razstavi ARs Samostani 'v srednjeveških listinnh na Slovenskem jc bila nazorna predstavitev oblačil 11 -redov, ob odprtju razstave razgicdnie Ptuja i. Ormoža jc ARS pripravil projekcijo turističnega filma o Ormožu ..): Za seznanjenje javnosti oziroma propagando sc poslužujemo lokalnih časopisov in v ¿adnjem času tudi lokalne televizije, poleg tega pa vedno pošljemo katalog in obvestilo o razstavi Vsem šolam na ohmočju arhiva in sorodnim institucijam. Organiziranega odprtja razstave običajne nc pnprav jamo, razen, če gre za večje razstave ovirama kadar jih selimo.v sosednje kraje m to želi ustanova, v kateri gostujemo. Tc sta nai-vcčkmt knikžmci v Tolminu in Ajdovščini, otvoritev pa sovpada s predstavitvijo kake knjige. Verjetne pa bi bilo odprtje koristno pri v;ak razstavi, četuui sc ga nc udeleži ravno veliko ljudi Med obirkovalci naših razstav vsekakor prevladuje šolska nladina, ki Si razstave ogleda v okviru pouka; Če njihov učitelj nc želi drugače, jir.i ponudimo sodstvo po razstavi, ki ga opra avtor razstave ali kdo od arhivistov, zadolženih za pedagoško dejavnost. Podrobnost predstavitve jc odvisna od starosti učencev in časa ki-ga imajo na razpolago. Če učcnci dotlej Sc niso tili v arhivu, vsaj z nekaj hesedan i predstavimo tuui ustanovo. Razstave v glavnem pritegnejo pozornost otrok, intenzivnost ¿a ni mani a pa jc odvisna zlasti od teme razstave in usklajenosti krajevnega izvora dokumentov s krajem hivanja učencev. Podobne opažamc tudi pri odraslih ohtskovalcth Zlasti kadar razstavo selimo v druge kraic. so finombc, da-jc rrcinalo dokumentov z niihovc-ga območja. Očitno jc, da ljudi holj Kot gc- ARhIVI XVIII 1995 1/. prakse za prakse 81 neralna obdelava neke teme, pritegnejo dokumenti o njih samih, njitro"ih predr kih ali vsaj njihovem kraju. 7atc sme se odločili, da bomo občasno pripravljali razstave o zgodovini posameznega kraja Razstava ho najprej na ogled v arhivu, petem pa v kraju samem. Upamo, da bomo s tem najbolj ustregli željam ljudi, povečali interes za obisk razstave, hkrati pa arhivsko gradi »o nepo; redno približali ljudem, k- se :icer z njim ne bi srečali. Morda se nam bo ob tem ponudila tudi možnost pri dob jt ve kakega novega gladiva. V takib primerih ho gotovo potrebno po svetiti več pozornosti odprtju razstave in poskrbeti, da bo le to izzvcnelokot kulturni-do godek v kraju Za začetek smo izbiali Trento, ta tako odmaknjen, a hkiati tako idiličen krai Razstava je trenutne na ogled v arhi'u, prihodnje poletje pa se ho selila v ivento in bo sestavni del turistične porudbe kraja. Skoraj vse naše razstave so spremljali kala logi s tem, da so h i le tehnične izvedbe '.elo raz-li le Sprva je vejalo, da imajo ti skan katalog te večje razstave, vse druge na zelo skromne, v arhivu izdelane knjižice, ki včasih kar niso spominjale na katalog Sredstva /.a akcije kot tuai za neposredne stroške dejavnosti, ki so nam iib taka/ovale občine, so bila namrci tako majhna, da sc več ni tialo storiti Po prehodu aa'republiško financiranje ce je stanje popravilo m tedij smo sc odločili, da bo vsako razstavo spremljal tiskrn katalog. V njem sc slaha polovica prostora nirmem vsebinski obdelavi teme, ostali del pa seznamu razstavljenega gradiva in reprodukcija. i dokumentom • . Če ob koncu spregovorim še nekaj o kaialo gih na splošno, poicm je prva ugotovitev gotovo ta, da Je katalog nujen spremljevalec vsake razstave. Rpzstava, z izjemo staluib postavitev, je namreč kratkotrajen dogodek, katrleg pa jo pre živi. Obseg, oblikovna zasnova, kvaliteta papirja in druge lastnosti so seveda lahke od primera do primera zelo različne in bode vedno v prvi vrsti odi':sne od finančnih možnosti, tc pa na nek način od teme, k* jo razstava obravnava Verjetno pa ne hi smelo biti prevelikih dilem glede vse birske zasnove. Nuiro je, d? vsak katalog vse huje zgodovinski prikaz obdubja. pojava ali dogodka, ki ga razstava ohravnava, seznam razstavljenih eksponatov in vsaj nekaj reprodukcij dokumentov z razstave. Seveda so možne m menim, da celo zaželene, tudi druge vsebine (npr. pregled zakonodaje ?.a obravnavano temo), a vsaj tc tri raj hi bile ohvcznc. Luksusne izdaje katalogov na kvalitetnem papirju, velikega formata, z veliko stranmi in barvnimi reprodukcijami dokumento" bode gotovo možne lc pr razstavah naeionalncga pomena Vsaj barvne reprodukeije dokumentov pa so zaželene tudi pi razstavah dokumentov, ki so zelo zanimivi že po svoji /,u nanjosti oziroma so v več barvah že v originalu (listine ipd.). V vseh ostalih primerih sc bomo verjetno morali zadovoljiti s črnc-tclimi kata- logi Menim, da bi moral hiti minimalni obseg 30 do "¡0 strani. Seznam razstavljenih eksponatov sc zdi komu morda nepotrebno suhoparno naštevanje, vendar sc je v praksi žc velikokrat pokazal kot zelo koristna zadeva, ne lc pri morebitni ponovni postavitvi razstave, ampak tudi pri delu s strankam Zalo je prav, da so ti seznami v popisu pregledni, pisani z normalno velikostjo črk in nc z drobnim tiskom, saj je sicer branje zelo otežkočeno. K preglednosti veliko pri p zmoremo, če sc ime dokumenta, opis njegove vse-binc ter ime ustanove in fonda, iz katerega zvira. med seboj ločijo po obliki p