Belokranjske narodne pesmi.
(Zapisal v Podzemlju J. Barle.)
1.
Rasti, rasti trava deteljina Žela te bo dekle gizdava, Kaj nažela, to pred konjce dala, Jejte, jejte,  moj'ga brat'ca konjci, Pojdete na daljnje pote. Čez tri gore, gore so visoke, Da ne more ptica preleteti; Čez tri vode, vode so globoke, Da ne more riba preplavati.
Sestal sena mlado devojčico Po vrtu Šetajočo se.
V   roki nesla grojzda dva,
V   jeni zelen rožmarin. Daj ga,  daj, devojčica, Da ga malo podišim, Oj  dala bi ti rožmarin, Pa sem močno žalostna. Včeraj sem se zaročila, K' ne b' se rada b'la.
KmetiČ je zbiral štivrico
Je jo zbiral leto dan,
Pa mu je zmanjkal jen krajcar sam.
„Dobro jutro, žlahtni gospod!
Donesel sem vam štivrico.
Zbiral sem jo leto dan,
Pa mi je zmanjkal jen krajcar sam.
Al' mi ga čedo ]) šenkati
Al' me Čedo  čakat, zanj.'"
„„Ja ga ne čo šenkati
Nit' te ne Čo Čakat zanj!""
Gospod pokliče valpote,
Odpelje v ječo kmetica.
Kada je minol leto dan,
Zmislil se je valpot nanj;
Sel je povedat gospodu,
Da je minol leto dan,
Kar je bil kmetic v ječo djan.
„Hodi pogledat' v ječico,
Če oni kmetic še živi,
Al' pa so bele ga kosti!"
Valpot odprl je ječico,
Iz ječe zletel bel golob,
Kmetica bele so kosti.
Po ganjku grejo kozlica dva,
Kozliča dva, hudiča dva.
Ta prvi gre po valpota,
Ta drugi pa po gospoda.
Oj krajcar, krajcar majhen  gnar,
Ki grejo dve duše v pekel zanj.
3.
Ustal sem rano pred zorjo Išel sem pred štacunico, Da se malo ohladim.
*) Čo, čedo = hočem, hočejo.
Pastiri ovčice pasejo,
Kaj se rajši ovčice pasejo.
Pastirci pod bukvo sedejo,
Pa malo juž'no jedejo.
Mimo gre jen majhen fant:
„Bog vam žegnaj, pastirčeki!"
Pastirci ga poprašajo:
„„Oj kam greš, kam greš, majhen
fant:«« Pastircem  fant odgovori: „Ja grem na ohcet k materi. Imela troje je otrok, Je jena hitila v morje, A drugo v bistro je vodo. Mene je hit'la v zelen log. Oj, vetri so me njihali, Angelci so me spižali, Marija me povijala." Prišel na ohcet k materi: „Oj Bog vam žegnaj, svatovi, Le vam, svatovi,  mami ne!" Poprašajo ga svatovi: „„Katero tvoja mati je;"" „Oj,  mama je nakrancana." Svatovi se prestrašijo. Nevesta pravi,  govori: „„Pred mano vdere s'naj prepad, Če sem ja tvoja mati res!"" Fantiček ji pa govori: „Oj, vi ste mama treh otrok, Ste jeno hitili v morje, A drugo bistro ste vodo. Mene ste hit'li v zelen log. Oj vetri so me njihali, Angelci so me spižali, Marija me povijala."
Dobro jutro, mamica Kje je vaša Barica; Barica doma leži, Pri njenem srcu  zdravlja ni: Ura bije polnoči, Barica mrtva že leži. Stir' deklici pridejo, Barico preoblecejo; Stir' deklici pridejo Barico na dilco denejo; Stir'  fantiči pridejo, Barico v trugo denejo; Stir'  fantiči pridejo, Barico na rame denejo, Na britof jo donesejo, Z zemljo jo zagrnejo. Dva duhovna prideta, Bari grob požegnata. Truplo bo počivalo, Duša pojde v sveto nebo.
Svatovske  pesmi.
I. Kadi1) je mlada2)?
Grličica grče, Petar konja drče. Petar podaj palico, Da ubijem grlico! Meni grla3) soli da, Ja sol škopcu4) dam.
x) Kadi = kje.
-) Mlada = nevesta.
3)  Grla = grlica.
4)   škopec = oven.
Škopec meni loja da Ja loj Bogu dam. Bog meni nalije Dve latvici mleka. S Čim ste ga melir Z mačkino  čapico. Kadi je ta čapica? Na polici, merici. Kadi je ta polica? Oganj jo pogorel. Kadi je ta oganj? Bujica ') zalila. Kadi je ta bujica? Travica zarasla. Kadi je ta travica.' Ovčica popasla. Kadi je ta ovČica? Vuk jo je odnesel. Kadi je ta vuk? Skril se je za grmek. Kadi je ta grmekr Sikir'ca ga posekla. Kadi je sekir'ca? Kovač jo razkoval. Kadi je ta kovač r Črvi so ga sneli. Kadi so ti črvi? Kokoti2)  jih pozobali. Kadi so ti kokotir Svati jih  pojeli. Kadi so ti svati? Prošli so po mlado. Kadi je ta mlada:'' Skrila se je v slamico Kakor miš v jamico.
1) Bujica •) Kokot
hudournik. petelin.
Književni glasnik.
Knjige družbe sv. Mohorja za 1.1894.
Letos so izšle te-le knjige, katere dobe udje kmalu v roke.
1. Zgodbe sv. pisma I. snopič. Slovencem priredil in razložil dr. Frančišek Lampe. Str. 96. — 2. Krščansko devištvo. Nauki, vzgledi in molitve za dekleta. Spisal Anton Martin Slomšek. Str. 393. — 3. Umna živinoreja. I. knjiga. Slovenskim gospodarjem v pouk popisal Franjo Dular. Kako se domača živina zdrava ohrani. Str. 204. — 4. Naše škodljive rastline v podobi in besedi. III. snopič. Opisal Martin Ci-lenšek. Str. 159. — 5. Slovenske Vecernice.
48. zvezek. Str. 143. — 6. Koledar družbe svetega Mohorja za navadno leto   1895.
Dijaški koledar za navadno leto 1895. IV. Uredil in založil Anton Zagorjan, knjigar. Cena 60 kr.
Glasba.
Slovenske pesmi za štiri moške glasove. Zložil in slavnemu pevskemu društvu „Nabre-žina" udano poklonil H. Volarič. Op. 10. Cena 85 krajcarjev. Naroča se pri skladatelju v De-vinu (DuinoV
/