Slovenija v barvi in pesmi v Beogradu Propagandna prireditev SPD v prestolnici je žela nad vse časten uspeh V Ljubljani in drugih mestih Slovenije so zbudila veliko pozornost in zanimanje v teku te zime predavanja SPD. ki so se vršila pod naslovom »Pestri svet v bar- vah«. V teh predavanjih ie SPD ob scdo- lcvaniu naj odličnejših fotoamaterjev se- znanilo naše občinstvo, zlasti pa planince in ljubitelje fotografije z barvno fotogra- fijo ter ie obdelalo na več pre.l ivanjih novo fotografsko tehniko in dosedanje uspehe barvne fotografije pri posnetkih iz. prirode. arhitekture in portreta V namenu, da uspshe barvne fotografi- je izkoristi za propagando pokrajin-kih lepot Slovenije v drugih delih naše drža- ve. se ie Osrednje društvo SPD v Ljublja- ni od'cčilo. prirediti z zbirko najlepših barvnih fotografij naših priznanih foto- amaterjev posebno predavanje v Beogra- du. To se ie zgodilo v s~bnto 15 t. m. v znani veliki dvorani Kolarčevega narod- nega vseučilišča. Da bi prišle lepote Slovenije do izraza č:m uspešnejše in privlačnejše, je dru- štvo predvajanju slik pridružilo tudi iz- vajanje nekaterih posebno lepih sloven- skih pesmi. Ta nov način predavanj, ki doslei pri nas še ni bil v navadi se je pokazal dejansko izredno učinkovitega, dasi ie zvezan z velikimi težkočami in • veganjem Pripravo te prireditve ie krep- ko pcdoiralo tudi Društvo Slovencev in Prosvetno društvo v Beogradu ter uredni- štva tamošnjih najuglednejših časopisov, za kar ima posebno zaslugo niš znani beograjski planinec g. Evgen Lovšin Za prireditev SPD je pokazalo beograjsko občinstvo izredno veliko zanimanje. Ogromna dvorana Kolarčevesa narodne- ga vseučilišča, ki sprejme okrog 1500 po- setnikov. ie bila že popoldne pred preda- vanjem pooplnoma razprodana in je zve- čer moralo oditi veliko število ljudi, ki niso več mogli dobiti vstopnic. Med udeleženci ie bilo poles velikega števila srbskega občinstva in častno za- stopanih beograj-kh Slovencev tudi znst- no število najodiičnejših osebnosti. Tako so posetili predavanje g. nadškof dr. Uj- čič. predstavniki nekaterih minstrstev in vojske, srbske planinske in smučarske or- ganizacije in tujskoorcmetnih ustanov ter nekatere ugledne osebnosti iz kroga vseučiliških profesorjev V nagovoru ie pozdravil zbrano družbo v imenu SPD predsednik g. dr. Josip Pretnar, ki ie v kratkih besedah omenil namen prireditve ter n"gasi! tudi veliko nacionalno važnost takih predavanj Vzpodbudnim rodoljubnim besedam ki so Izzvenele v ugotovitev da planinci ču- tijo na vrhovih srbskega Koraba isto ka- kor na temenu očaka Triglava in da so v ljubezni do svoie lene d~movine priprav- ljeni braniti do zadnjega diha vsak ko- šček jugoslovanske zemlje ie s'edi'o na- vdušeno odobravanje občinstva Predavanje barvnih slik in soremMal predavatelj g dr inž France Avčin z je- drnato in pesniško zasnovano razlago. Za- nimivostim slovenske prestolnice Ljublja- ne so sledile PO letnih časih SMOTRNO raz- vrščene slike pokrajinskih lep-%t ljubljan- ske okolice vinordne Dolenjske poseb- nosti naše slovenske vasi in slovenskega kmečkega liudstva nato na leoo'e zelme ©venskem babo žagajo Nekaj starodavnih običajev na sredpostno sredo Na sredpostno sredo s kredo narišejo na desko žensko, desko nato obrnejo in na- prosijo nekoga, ki ne ve za risbo na deski, da jo v sredini prežaga. Nato pa brijejo iz njega norce, da je babo žagal. Ves obi- čaj imenujejo ^žaganje babe«. Tudi v Strugah pri Podgorju >žagajo babo«. Na sredpostno sredo razpno preko mosta nit ali vrvico, nato pa nekoga, ki se ne spom- ni, da je sredpostna sreda, prosijo, da nit prereže. Iz njega potem prav tako brijejo norca, da je »babo prežagal«. V Strugah pošljejo tudi koga z velikimi škarjami k hiši, kjer niso drva zložena v sklad. Pre- rezati bj moral polena, ki štrle iz vrste. Običaj je, da na to opravilo poslani člo- vek potem pije na račun onega, ki ga je bil poslal. Tudi drugod »žagajo babo«, ža- gajo pa jo takole: Gospodinja skuha za kosilo žgance ki jih za ta dan prav izdat- no zabeli s tropinami ali maselnikom, razgreto smetano. Preden prinese jed na mizo, pa pregovore nekoga, ki ne ve, da je sredpostna sreda, naj gre gledat tja in tja. kaj se je pripetilo. Ta kraj je nekako stalno določen za to opravilo in je navad- no ob vodi med dvema bregovoma. Ko se radovednež razočaran vrne, češ. nič se ni zgodilo, se mu posmohujejo, da je le videl, kako se »babo žaga«. Med tem so po- spravili vse maslene žgance in revež osta- ne brez kosila. šentjurcl pa. pošljejo nevedneža tik pred zajtrkom v kozolec, kjer mora stopiti na enajsto »prckljo«, odkoder bo slišal, kako v Ljubljani »babo žagajo«. Ko se vrne, je kosilce<. že končano, on pa ostane tešč do kosila. »Kosilce« je v št. Jurju izdaten zajtrk ali predjužina. V tem kraju je na- vada, da gredo kočarji in dmgi manjši posestniki h »gruntarju«, ki je bii svoj čas cerkveni va^et, na košnjo, kadar jo r.apove. 2e ob treh zjutraj pojejo kose tja do osme ure. Njih plača je »kosilce« z do- sti prekajene svinjine. Nekateri šentiurci si izbero za poslušanje, kako v Ljubljani »babo žagajo«, osmo prekljo kozo^a, d- • - ge pa zvabijo na skedenj, da se tam te- šči postavljajo po trikrat na glavo. Tudi v neki drugi vasi šentjurske občine gredo poslušat, kako v Ljubljani s babo žagajo«. Oni, ki hoče to žaganje slišati, mora še pred zoro ukrasti na sredpostno sredo pri sosedu tri trske in jih nesti trikrat v teku okoli domače hiše. »Babo ž?.gajo« tudi v Beli Krajini in spečejo za ta dan še potico. V Velikovcu, metropoli Podjune, je vsa- ko sredo tržni dan. Južni Podjunčani so ir,orali vsakokrat, kadar so šli v mesto, plačat: na mostu mitnino. še zdaj strašijo ctroke, češ, danes je pa sredpostna sreda, danes pa ne gremo v Velikovc. Danes tam sredi posta »babo prežagajo«. Nikjer še ni bilo slišati, da bi tudi deda žag Ji, zakaj neki ne? Moški je bil že od *» nekdaj glava, in glavo puste celo in nedo- taknjeno. To nam priča tudi tale stara rokopisna pesem: »Bug je tga čvobeka stvaru, Adam je nja jime. V paradiž ga je pstavu, da ma veseliti se. Da ga on more obdržati, obvarovati ino zučit z Bugam se pogovarjati Inoj žnjim v nebesa prit. Bug je vidov, da Adame pre dovgočasno je v prostranem paradiže, ker on sam znajde se. Kdar Adam svadku spi, Bg za dušo skrbi, anu rebro z njega vzame, ženo venkaj stori. Kmavu sta zapelana Eva inoj Adam, s sramoto obdana. Kadar pride Bug sam, šitro iz paradiža ven stpiti mureta, v pute svojega obličja si kreh prdevata. Ta prva dva človeka iz božjih rok vstvart, do konca njih življenja jih Bug vkup zaroči, k pmuči mata biti Adam ta drujeme, otroče gore j zrediti v strahe božjeme. Ker je pač mož ta gvava se svojo zaročane ma vedat kaj postava božja k nome rače: da on ima skrbeti za dušo noj tevo, za božji dar spoznati vso dobro noj hudo. žana se kar sramovati se nemaš do moža moraš podvožna biti, to je dovžnust tvoja. Naj da on gospodari, ker on za vse skrbi, za vrid dovje lite spreobrne v kračje dni. llnšamo vama srečo k tomo namfnjanje ženin s svojo nabisto v zakon poklicane za lipo no.j za l jubo me.jta adan ta dm.fa doklir va ju kna bode ta smrt res vcčiva.« V. M. licab Za novo gimnazijo v Brežiška občinska uprava je na svoji zadnji seji že stavila poslopje zanjo na razpolago Brežice, 18. marca Pred dnevi se je občinski odbor breži- ške občine sestal k seji, na kateri se je med drugim razpravljalo tudi o ustanovi- tvi nove gimnazije v Brežicah. Vsi člani občinskega odbora so pokazali veliko za- nimanje za ustanovitev nove šole in stor- jen je bil sklep, da se bodoči gimnaziji prepusti šolsko poslopje, lci zdaj služi za meščansko šolo. Obenem s poslopjem bi se novemu zavodu prepustil ves inventar, vsa učila itd. Poslopje, ki je l?st mestne občine, po- vsem ustreza zahtevam gimnazije. Učil se je v teku 201etnega obstoja meščanske šo- le nabavilo v obilni meri. tako da bo tudi s te strani nova gimnazija v zadostnj meri preskrbljena. V stavbi je na razpolago prostorna in vsem predpisom ustre~aio?a telovadnica. Ob stavbi je lepo igrišče in urejen šolski vrt. Vsa stavba s pritiklina- mi se nahaja v sredini mesta, a vendar stran od prometa. Brežice so središče spodnjega Posavja in leže ob sotočju Kr- ke in Save. V Brežice se stekajo gospo- darske žile s tega najbolj vzhodnega dela dravske banovine, sai je tu prometni vo- zel vsega spodnjega Posavja. S spodnjega Posavja obiskujejo zdaj nekateri g'mnazijo v Celju, drugi v Novem mestu, nekaj pa tudi drugod. Vse veliko ozemlje spodnje- ga Posavja je torej zelo oddaljeno od se- dežev gimnazij. Poleg tega pa je spodnje Posavje naseljeno po večini z malimi in srednjimi pesestn'ki malimi obrtniki itd., katerim vsem bj nova gimnazija v Bre- žicah zelo olajšala vzdrževanje otrok v srednji šoli V gesto naseljeni brež:ški oko- lici bi namreč večina otrok lahko zaha- jala v Brežice peš, pa tudi prehranjevalne Štajerske s Pohorjem. Savinjskih planin, Karavank in Julijskih Alp. Zelo učinko- vita sta bila oričetek oredavateljevega go- vora. ko ie citiral našega pisatelja in pes- nika Ivana Cankarja slav,.spev slovenski zemlji, potem pa konec, ko je predavatelj ob prikazovanju Pece povedal p-avljico o kralju Matjažu, ki čaka v tei gori na Čas, ko bo s svoio junaško vojsko branil našo domovino pred sovražnikom. Nad vse učinkovito ie bilo spremljanje nekaterih posebno lepih in značilnih slik s pesmijo. Naš znameniti Slovenski vokal- ni kvintet je očaral občinstvo s svoiim mojstrskim izvajanjem izbranih sloven- skih pesmi, ki so govorile takrat, ko je molčala preda vatel ieva beseda. Ko se je pred občinstvom vrstilo v pestrih barvah sveže planinsko jutro. olamteJa večorna zarja solnčne«a zahoda melarhol čno raz- položenje prihaiaioče jeseni, narodna no- ša naših slovenskih deklet, nežnost naše- ga planinskega cveria in veličanstvo na- ših eora se 1e s sliko zlila v harmonično celoto milina in svežost s'ovenske pesmi. Navdušeno ploskan1° občinstva ie pokaza- lo. kako ie lepota naše Slovenije očarala ne samo oko temveč tudi segla globoko v dušo Prireditev SPD ki le zahtevala seveda skrbne priprave in tudi občutne finančne žrtve, na ni bila uspešna samo v propa- gandnem pogledu tomveč ie ta večer tu- di pokazal kako pravilno ie da našim Slovencem v Beogradu od prilike do pri- like nudimo možnost, da vsai nekai tre- nutkov občutijo tesno vez in dih svojih domačih krajev. in stanovanjske razmere so v Brežicah ugodnejše ko v sosednih mestih, v katerih so sedaj v poštev prihajajoče gimnazije za spodnje Posavje Zato je vest. da se v Brežicah namerava ustanoviti gimnazija, vzbudila občo po- zornost in odobravanje tako v Brežicah kakor pri vsem bližnjem in tudi oddalje- nem okoliškem prebivalstvu. Z velikim upanjem pričakujemo, da bodo naše dav- ne želje izpolnjene in da bomo že jeseni 1941 pozdravili novo ustanovljeno gimna- zijo v Brežicah. Josip Lavtižar praznuje Med mnogimi drugimi varovanci lju- beznivega patrona goduje danes tudi g. Lavtižar Josip, trgovec in gostilničar v Kranjski gori, ki je nedavno praznoval šestdesetletnico. S trdim delom si je z bla- gopokojno gospo Julijano uredil v vedno lepi Kranjski gori obširno domovanje. Nje- gova prijazna gostilna je zatočišče vseh malih ljudi, izletnikov in dijakov. župan kranjskogorske občine je bil 20 let, vse do leta 1935, vmes pa še banski svetnik in predsednik krajevnega SPD. kateremu načeluje še zdaj. Prelepa pot po severni strani na Pris:nk kakor tudi koča v Krnici je uspeh njegovega dela. Za vse ostale zasluge pa je dobil g. Lavtižar pri- znanje tudi na najvišjem mestu z odliko- vanjem kraljeve krone z redom sv. Save. V zasobnem življenju je g. Lavtižar znan daleč naokrog kot izvrsten poznavalec alpske flore. Skoraj ni cveta v vsem na- šem pogorju, ki bi mu ne poznal latinske- ga imena poleg nemškega in pravega slo- venskega. Prav mnogo, mnogo najredkej- ših cvetlic je našel v gorah. Mnogim če- stitkam k njegovi SOletnici se pridružu- jemo tudi mi: želimo še mnogo let, sreč- nejših in lepših kakor so morda bila do- sedaj. ©bsiasfee pstrebe okčisse Zagc^a Zagorje, 17. marca Zagorska občinska uprava je uredila po novih predpisih svoj proračun za dobo od 1. aprila do 31. decembra. Kakor vidimo, so precej narastli osebni kaker tudi gmoi- ni izdatki. V celoti izkazuje proračun 1 mil. 399.158 din dohodkov in izdatkov. Zarrc'.i ureditve stanja pisarniškega osebja (taj- nika, blagajnika, vojaškega referenta, dveh zvaničnikev in štirih slug) je nekaj več izdatkov kakor lani. Uprava je samo po- zabila upoštevati, da je porast draginje zaiel tucli občinske nameščence, ne samo župana in člane uprave. Za kritje izdatkov se bodo pobirale občinske doklade na vse alkoholne pijače kakor dosedaj. Samo do- klada na pivo je povišana od 50 na 100 din za hI. Tudi razne takse bodo veljavne z majhno spremembo še nadalje. Vzdrže- vanje številnih šol, spadajočih v občinski okoliš, zahteva precejšnje izdatke. Mod te- mi sta tudi prispevka za meščanski šoli v Zagcrju in Trbovljah. Prav nizka je pa postavka, za telovadne in športne organiza- cije v znesku 3000 din. Enak znesek gre za olepšavo kraja. Za gradbene namene je določenih 278.000 din in v ta znesek je vštetih 100.000 din za popravo župnišča. Primerni sta postavki za socialno skrbstvo. Za kritje primanjkljaja bo občina pobirala od davčnega predpisa 615.274 din 130od- stotno občinsko dokl-ado na vse neposredne davke. Pri prerokovalki »Vaš bodoči mož bo majhen, svetlolas, sinjih oči in zelo bogat,« je pripovedovala prerokovalka. »To je prav lepo. Toda kaj nr.' naredim s sedanjim možem?« BABYMHSA krema SE USPEŠNO UPORABLJA ZOPER SPUŠČA JE, BANE, PRASKE, OPEKLINE, HRASTE, LIŠAJE IN VSE NEČISTOSTI KOZE PRI OTROCIH IN ODRA- SLIH. NAGLO SUŠI OD ZNOJA ALI MOKRENJA OPALJENO IN ODRGNJENO KOŽO. DOBIVA SE V VSEH LEKARNAH IN DROGERIJ AH PO CENI DIN 12.— ZA ŠKATLICO. Moderno kopališče v Koleziji Nekaj spominov na nekdanjo koleadjsko romantiko Za novo kopališče kopljejo temelje. Spredaj je zasuti stari bazen, katerega zgornji del z betoniranimi stopnicami je še \ideti Ljubljana, 18. marca Nekdanjega znamenitega kopališča v Ko- leziji ni več. Lansko jesen so pričeli po- dirati lesene lope in rušiti betonsko zidov- je bazena, hkrati pa so koj za starim ba- zenom pričeli kopati temelje za novega. Ta bo stal večjidel na prostoru, ki ga je imel dolga leta v najemu SK Jadran. Nekdanje kopališče v Koleziji je bita svoje čase »menitna ljubljanska športna naprava. Zgrajeno za županc/vanja dr. Iva- na Hribarja je poleti povsem ustrezalo po- trebam Ljubljančanom za kopanje na pro- stem. Bazen je polnila voda i z Gradaščice. ki je imela temno zeleno barvo. Kadar pa so bili nalivi, je stala v bazenu po več dni gosta, kakor kava rjava voda. To kopal- cev ni prav nič motil« , saj tiste čase razu- mevanje higijene m bilo tako natančno ka- kor dandanašnji. Kljub vsemu je biio ko- pališče prav romantično Obdaiala so ga visoka stara drevesa. m;mo je š-umela Gra- daščica. padajoča čez jezove. Ob gostilni- ški hišici je bila lesena zgradba, ob kateri je viselo široko kerito. po njem so dova- jali vedo v kopalne lope ki so služile za sramežljivejše kopalke in kopalce. Vsa na- prava je bila kakor velik mlin Da, svoje dni je imela morala kaj čudne predpise. Za kopališčem je bil lep park. kakor ob ka- kem angleškem gradičku. Nekaj stezic je držalo po njem nekaj lesenih klopi je bi- lo zabitih v zemlje, brez vsakršne same- trične ali geometrične r.blike pa so sti niso upali priznavati, vrezavali vdebele plohe klopi. Prcnckaie- ro znamenje m'ado potfnane ljubezni je po več let stalo vrezano v lesu. Te izrezlja- ne klopi so z leti postale prave spominske plo-šče vzdihljajcv in kadar so bile že vse razrezane in popisane kakor božjepotno znamenje, so se občinski možje domislili in naročili nove klopi, da so imeli zaljub- ljenci spet prostor za prebodena srca, mo- nogramc. tajne spr ročitve in skrivnostna znamenja. Vsega tega zdaj ni več Do nedavna ie sicer stale kopališče, ki sc- mu v posled- njih letih z nekaterimi adaptacijami po- daljševali betežno življenje. Zd--j so pa tu- di njega skoraj žc izravnali z zemljo. Ob njem kopljejo nove kopališče, ki ne bo ta- ko romantično, kakor je bik včasi. bo pa zato zgrajeno po predpisih sodobne higi- ene: čista voda, snaga, zrak sonce, to so elementi sodobne romantike Umor v Zagrebu bo kmalu ps|asafeit Doslej je bilo prijetih nad 50 patoloških tipov Zagreb. 18. marca Strahoviti umor 471etnega premožnega zasebnika, bivšega pomorskega kapetana Fedorja Freudenreicha ie sprožil v Zagre- bu mnogo govoric in ugibanj. Ob tem se je policija potrudila, da čim prej razvozlja zagonetko tega velikega zlečina. K sreči je imela za zasledovanje takoj precej krepkih prijemov pri roki. Aretirala je več osum- ljencev. a najbolj se je sum zgostil okrog nekega mladeniča, o katerem je »Jutro* že poročalo, da ie iz umorjenčevega stano- vanja odnesel le nekai stvari in da torej umor ni bil izvršen toliko iz roparskih na- menov kakor iz patoloških vzrokov Vse- ga skupaj pa ie policija doslei prijela več ko 50 moških, večinoma mlajših, in sicer v glavnem samo take ljudi, ki so sumlji- vega nravnega obnašanja. Venomer se na- daljujejo zasliševanja, ki bodo v celoti r>ač razkrila precej p razno sliko morale. Policija zaenkrat ne more dati v interesu preiskave nobenih podatkov. Zagrebški li- sti opisujejo zadržanje Fedorja Freuden- reicha usodni večer, preden ie postal žr- tev umora. Listi domnevajo, da je zločin izvršil en sam mladenič, zaradi različne sokrivde oa je seveda moralo biti več are- tiranih. Izven dvoma ie. da ie bil moriiec vso noč od sobote na nedeljo v družbi Fe- dorja Freudenreicha. Sestala sta se v so- boto zvečer, se podala v nočni lokal in se zadržala pozno v noč. nato pa sta se z avtom odpeljala na Freudenreichovo go- sposko stanovanje v D omet rovi ulici v gornjem mestu. Tu je službujoči stražnik videl Freudenreicha v družbi mladega spremljevalca. Da sta Freudenreich in njegov gost na stanovanju šo pila. se da zaključiti po tem. da ie policija PO umora našla na mizi steklenico, v kateri je bilo še nekai vina. zraven pa dve čaši. Pri pi- jači je pač med Freudenreichorn in skriv- nostnim mladeničem prišlo do prepira in nato do uniora. Mladenič ie z velikim no- žem vbodel Freudenreicha v hrbet, nato pa mu prerezal vrat. V borbi je sotovo bii tudi morilec ranjen ter nedvomno ima na obleki krvave madeže. Frevdenre ch je bil precej krepak moški, zato se g tovo ni dal zaklat; kakor pišče. Vendar pa je podle- gel. ker ga je mladenič napadel z mesar- skim ali bosanskim nožem. Ko je bil zlo- čin zjuti-ai cd krit, so mrtvega Freudn- reicha prepeljali v zavod za sodno medi- cino. Truplo je raztelesil sloveči krimino- log, vseuč. prof. dr. Edua d Miloslavič. Ugotovil je. da je morilec zadal svoj: žrtvi enajst vbodov in da je bila med drjg'm presekana glavna žila na vratu, nakar je Freudenreich izkrvavel. Nadalje je imel Freudenrreich rano na čela bržčas od udarca s kakim topim predmetom Da se je pokojnik borih z ni rilcem, je vidoti po tem. da ima na desnici več ran od rezila. Dlan je večkrat prerezana. Po umora se je mladi zločinec začel ozirati za plenom. Odvrgel ie svoj pomladni plašč in pono- šene čevlje, po čemer bo pač policija 'ahko nedvoumno razk' inkala krivca. Odnesol je nekaj obleke in čevlje ter razn^ srebrne predmete. Ves Zagreb z največjim zani- ' manjem pričakuje uspehe preiskave. Premalo pouka v risanju Združenje srednješolskih učiteljev risanja ustanovljeno Ljubljana, 17. marca V nedeljo so srednješolski učitelji risanja ustanovili svoje društvo. Zastopane so bile skoraj vse gimnazije v Sloveniji. Predsed- nik prof. Cctič je v uvodu naglašai nujno potrebo, da se ustanovi tako društvo, ki r.aj bi zavračalo škodljivo omalovaževanje in zapestavljenje risanja na srednjih šo- lah. javnost pa naj bi opozorilo na izrecfaio važen vzgojni pomen tega predmeta. Pa tudi stanovske potrebe in koristi more pod- pisati in braniti najbolje le stanovska stro- kovna organizacija. V teku občnega zbora je bilo več predlo- gov in zanimivih opažanj med katerimi je važno tudi tole dejstvo: v skoraj vseh večjih državah po Evropi in izven nje so oikazali risanju kot predmetu posebno važno vlogo bodisi z vzgojnega ali prak- tičnega staližča. Le pri nas predlagajo učne načrte, v katerih naj se zmanjša število učnih ur, ki so že itak preskopo odmerjene pouku risanja na srednjih šolah. Dalje pra- vijo, da pri nas zanimanje za umetnost ra- ste. Nasprotno je pa tudi res, da veselje do risanja na srednjih šolah pada- Vsiljuje se vprašanje, kaj je temu krivo. Soglasno je bilo poudarjeno, da učitelji risanja store več ko svojo dolžnost. Velik del krivde je gotovo v učnem načrtu, ki je zastarel in določa premalo ur za risanje. Napak je tudi, da sedanji učni načrt risanje nedo- sledno razvršča med »veščine«. Kdo se bo danes še učil predmeta, ki zahteva samo malo spretnosti in nič več! Kriva je pa tu- di javnost, ki ocenjuje vse po značilnem načelu- »Kaj mi bo to ali ono koristilo v življenju!« Ali: »tega ne bom nikdar po- treboval!« Druga posebnost je opdana geometrija. Na tehniki stalno raste število slušateljev, kar je prav. Dobro pa ni, da ima večina teh mladih tehnikov komaj nekaj pojma o opisni geometriji, nekateri pa še tega ne. Pravi čudež je. kako taki sledijo predava- njem vseučiliškega profesorja. Učitelji risanja so vsi izprašani ttroi iz opisne geometrije, ki pa je večinoma na gimnazijah samo neobvezen predmet in še k temu se jih priglasi komaj 10 do 20. Kajpada to število ravno zaradi neobvezno- sti cd ure do ure pada. Je pač znak naših dni: kjerkoli in pri- kateremkoll predmetu učenec zadene na težave, tam skoraj vedno odneha in popu- sti. žeti uspehe in pridobivati znanj z lah- koto in brez truda, to je parola precejšnje- ga dela naše učeče se mladine... Pa naj reče kdo, da ni res tako. Po živahni debati je bilo stavljenih ve5 strokovnih pre o logov in razgovor o sta- novskih zadevah. Odbor je sestavljen tako- le: predsednik prof. Cotič, blagajnik prof. Sajevic, tajnik prof. Mežan, odbornika: prof. Kambič in prof. Ančik; v nadzorstvu sta pa prof. Jugovič in prof. Jirak. ..'V", II! JM GRENClCfl cec S BS 22365 vod 18-ix t. Dne 12. marca je praznovala 601etnico danes pa goduje Jo- žefa Druškovičeva iz Dovškega, občina Se- novo pri Rajhenbur- gu. Njena življenj- ska pot v Dovškem, kamor je prišla pred 41 leti, ni bila z ro- žami postlana. Ma- terinstvo jo je pri- klenilo za več let na bolniško posteljo, a Je njena trdna narava tudi to premagala, kakor številne druge nezgode in nesreče. Rodila je 8 otrok, od katerih žive danes trije sinovi in tri hčere. Vsi so preskrblje- ni in samostojni, najmlajši pa odslužuje svoj kadrovski rok. Hvaležni sinovi, hčere in zetjč želijo svoji blagi in skrbni materi, da bi dočakala visoko jesen življenja čila in zdrava!