RAZPRAVE  IN   CLANKU
Vanda Babic UDK 811.163.42(091)"17/18":003.349:929 Karaman M.
Filozofska fakulteta v Ljubljani
Bukvar - nastopna izdaja Mateja Karamana in njegovo mesto pri oblikovanju posebnega glagolskega graficnega sistema v Karamanovih izdajah liturgicnih knjig
Uvod.
Ze v 16. stoletju se je v hrvaskem glagolskem izdajateljstvu utrdila tradicija, po kateri so tiskarji pred izdajo "velikih del" (misalov in brevirjev) obicajno natisnili t.i. poskusno delo - bukvar ali introduktorij, ki je obenem sluzil za ucenje glagolskih crk (Jembrih, 59). Po zgledu najstarejsih hrvaskih glagolskih bukvarjev (Torresanijeve pocetnice /Benetke 1527/, Psaltirja^ Simuna Kozicica Benje /Reka, 1530/ in Table za dicu Stipana Konzula Istrianina /Urach, 1561/) je svoj bukvar sDz^Ul^s^saDSDheHi^ 9[ffaanD8E9%8lff [Azbukividnjak slovinskijj /Rim, 1629/ oblikoval tudi Rafael Levakovic (okoli 1597 - 1649) kot uvodno delo v novoustanovljeni tiskarni Congregatio de propaganda fide v Rimu. Njegova izdaja graficno in pravopisno nedvomno temelji na protestantskem bukvarju iz 1561, saj se je imenovana rimska tiskarna konstituirala s fondom glagolskih znakov iz protestanteske tiskarne iz Uracha. Zato ne preseneca dejstvo, da vsi Levakovicevi posebni glagolski grafemi v bukvarju in v kasnejsem misalu izvirajo iz Konzulovih glagolskih tiskov.^ Vsebinsko pa se je, nasprotno, zaradi
' Poimenovanje Psaltir ni nakljucno; v hrvaskem jeziku se je ta izraz pogovorno uporabljal od 15. do 17. stoletja v pomenu bukvar ali mlajse (v rabi od 1853; glej Kukuljevic, Bibliografija hrvatska 1, 1860, 131) pocetnica. S tem poimenovanjem je svojo izdajo pospremil tudi Rafael Levakovic lIh^l^a%8IU18[IbeBi% 'S^wawSh^JS, affD3 a(DW3EE8rtl ErfiW8H8m [DWihlftliraaBaW ���^����� [Azbukividnjak slovinsky, ize opcennim nacinom psalteric nazivaet se| (Putanec, 93-95).
^ O tem natancneje v avtoricinem clanku Vzhodnoslovanizacija hrvaskih glagolskih liturgicnih tekstov v 17. in 18. stoletju in oblikovanje znacilnih graficnih sistemov Levakovicevih izdaj misala in brevirja. Slovo 47. Zagreb 1997 - v tisku.
7X JEZIK IN SLOVSTVO, Letnik 44,98/99, st. 3
RAZPRAVE  IN  CLANKU
svoje katoliske usmerjenosti oddaljil od protestantskega bukvarja (ujemata se samo v treh besedilih: Otce nasb. Zdrava Marija in Rece Gospodb Gospodeve moemu (Ps. 110 /109/) in se priblizal prvima abecedarjema iz leta 1527 in 1530. Vecino natisnjenih molitev in psalmov iz Bukvarja 1629 najdemo tako v Torresanijevem kot v Kozicicevem bukvarju; poleg zgoraj nastetih treh se Ispovcm se tebi Gospodi vsim serdcemb moimb (Ps. 111 /110/), Blazenb muzb boej se Gospoda (Ps. 112 /111/), Hvalite otroci Gospoda (Ps. 113 /112/), Velicitb: duse moja Gospoda, Nine otpuscaesi raba tvocgo Gospodi, Pomilujb me Boze: po velicej milosti tvoej (Ps. 51 /50/), Veruju vb Boga Otca vscmogucago (Credo), Zdrava Kralice mati miloserdija, Sudi mi Boze, i rassudi prju moju (Ps. 43 /42/), Ispovedam se Bogu vsemogucemu, Va otdanie, otresenie, i otpuscenie vsehb grehovb.
2. benesko izdajo se Bukvar 1629 ujema tudi:
- v navedbi enaindvajsetih zlogovnih nizov od Hfih 1^3 K?a e?ffl e?Hi ei |Ba be bi bo bu be bb) do UJih �� �8 �� ��� �� �1 [Sa se si so su se sb|, ki so v obeh knjizicah razvrsceni za obicajnim azbucnim nizom (Levakovicevemu nizu "primanjkuje" zadnji graficni znak iz Kozicicevega /33/ in Torresanijevega bukvarja /v obliki dveh zrcalnih glagolskih 3 le]; znak spominja na okrogloglagolski grafem za je        in
- v vkljucitvi treh besedil: Iz glubin vazvah kb tebe Gi (Ps. 130 /129/), Blagoslovi te: Bog in Iskoni bc Slovo (lo. 1/1-14), ki jih v Kozicicevem bukvarju ni.
Samo pescica besedil v Levakovicevi knjizici je dodanih povsem na novo: Deset zapovedi Zakona, Anjele Bozij, ize esi strazac mojb. Zdravo budi Hrista tilo, Kervb Hristova da si zdrava. Gospodi pomilujb (Litanije Marije Device) in Milost tvoju, molimo Gospodi.
Besedilom v Bukvarju 1629 sledi graficnopoucni zakljucek: seznam uporabljenih ligatur in njihove zlogovne razvezave �5)ifli3[ih3m] QiiD3^itiEE8<V3, 8 Ea|dl mawi 8ifli8 ?���Ϗ��^��. [Sledet Svezannice, i iiihb mocb ili vrednostb.)). npr. �� lv"| = ona |vo], ft |i"! = 8tffa8 lili), �1 I^""! = rfbp [Ijul itn.; za njim okrajsave s pripadajocimi besednimi ustreznicami, namenjene kasnejsim uporabnikom rimskega misala ((5)^BrhW3EB'V3, ���� ODI �89�1��|8 E8E3 �]8[�]89%���8� ^�, Viti^fum^m ff3 ISkracenice, eze vb Missali nine vitiskujucim se, obrecujut se|, npr. Ci Ka^l [Bb cti Bogb), ^Ώ�
(Gde) = ^�^������� [Gospodeve], �Jia [cku] = �iItaanD3%a [cloveku] itn., in opozorilo, da bodo morebitne druge okrajsave v misalu po pricujocih pravilih lahko prepoznavne.
Med pomembnejse sestavne dele bukvarja iz 1629 sodita dve azbucni razvrstitvi:
a) razpredelnica glagolskih, cirilskih in latinskih graficnih ustreznic (Azbukiuidarium Illyricum Hieronymianum, habens Corre/pondentes characteres Cyrillianos, Jeu Seruianos, &. Latinos), kjer so glagolskim crkam in njihovim poimenovanjem v prvem/drugem stolpcu izpisane cirilske in latinske ustreznice, v zadnjem, skrajnem
-.^--�^.....L^-. ^ 72 JEZIK IN SLOVSTVO, Letnik 44,98/99, SL3
RAZPRAVE   IN   CLANKU
desnem stolpcu pa stevilcne vrednosti posameznih (glagolskih) crk. in
b) razpredelnica cirilskih, glagolskih in latinskih ustreznic, v kateri je vrstni red azbuk zamenjan:^ osnova je srbska cirilica, njenim graficnim zakonitostim pa so prilagojene glagolske in latinske ustreznice. Tudi stevilcne vrednosti crk so podrejene cirilskemu stevilcnemu sistemu (tako K nima stevilcne vrednosti; K = 2 itn.).
V razpredelnici cirilsko-glagolsko-latinskih crk (skupno 40 grafemov) je nastetih 8 grafemov vec kot v razpredelnici glagolsko-cirilsko-latinskih crk. Dodani so iz grscine prevzeti grafemi: �>-�'�� (lat. Th), S a ��� (lat. X x), V v v-\|ri/toHh. (lat. Y y), nci (lat. Ps), grafem f j: �������� s stevilcno vrednostjo 90, ki nima latinske ustreznice, in jotirani vokali, ki jih prav tako ni v glagolskem graficnem sistemu. Pri zapisu njihovih glagolskih ustreznic je Levakovic ustvaril zveze Iff + vokal, npr.
cir. IH ra ra glag. Bi ��� lat. Ya
cir.        I�; le glag. Iffa lat. Ye,
za cirilska jo in ju uporablja isti znak to, razlikuje ju samo krativec nad slednjim:
cir. lO ?> lo glag. Iffa lat. Yo
cir. fO K> is glag. P p lat. Yu.
Glagolskemu HF Iff Iff3 "dervi)" v prvi razpredelnici pripada cirilski I i oziroma latinski Y j in ne pricakovani � �. Ze Konzul je v svoji glagolski in cirilski izdaji bukvarja razlikoval refleksa grskega palatalnega g', npr. glag. �����?���� (evnjelie) in iliElff[lb lanjl) : cir. �����^���; in AHne^ib, zveze z vokalom (Iffa, iffa, iffa) pa nadomestil z le, �>, 1�, npr. iffaffffl IjesuJ, Iffaiuwa Ijosce], fOESlffamdtas Iprijimle) : locoy, M>fpe, ���1��*�& (Babic II, 36). Levakovic je v svojem bukvarju in v misalu sledil Konzulovim glagolskim graficnim resitvam: tako je Iff (j) uporabljal v polozaju pred ali za vokalom (npr. �?� (je| /akuz. pl. m. os. z. za 3. os./, aeaWrhlff (obicaji, ��^���?Ώ� [vzijdel) in za grski palatalni g' (npr. ����� Ijemun) gr. "�^������, t{hB/drhelff3[Itaa lArhanjelu) gr. "������; itn.). Zato bi bil cir. � pricakovana razlicica glag. DF Iff tudi v njegovi izdaji bukvarja.
V azbucnih razpredelnicah Levakovic ni navedel posebnih glagolskih znakov: [fh (I), � (n), w Is"*), 3 |el, 3 |e|, ki jih je sicer v besedilih bukvarja in v celotnem misalu pogosto uporabljal. Delna izjema je grafem w, ki je v cirilski razpredelnici naveden kot razlicica cirilske ligature sca:
cir. L|I L|j L|jA      glag. V w W        lat. Set ch
/primerjaj z razpredelnico glagolskih crk, kjer ta znak ni naveden:
glag. \y w mwifi        cir. L|I L|j        lat. Ch ch/.
^ Levakovic je nameraval svoja dela izdati tudi v cirilici, pa je zato na koncu Azbukividnjaka dodal tudi razpredelnico cirilskih crk.
73
JEZIK IN SLOVSTVO, Letnik 44, 98/99, st. 3
RAZPRAVE   IN   CLANKU
Sam nacin tvorbe omenjenih znakov (obstojeci graficni znak + signum superscriptum) in njihova funkcijska uporabnost pri natancnejsi graficni realizaciji posameznih glasov hrvaske redakcije cerkvene slovanscine nedvomno izvirata iz protestantskega tiskarskega obdobja, saj so ti posebni graficni znaki prav v Konzulovi Tabli za dicu prvic uporabljeni (Hamm II, 221-222; Babic III, 59-71).
Azbucnima razvrstitvama v bukvarju sledi zadnje besedilo, molitev Zdrava Marija v latinscini (Salutario Angelica, Latine); isto /latinsko!/ besedilo se po vrsticah izmenjuje v treh pisavah: v glagolici dhnD3 �����, ^Bifi-VSih (D(fll3EiJi, S^��m^S v cirilici *1�� �\����, 1'��11,�� �^���, ^�^��^�� ... in v latinici Ave Maria, gratia plena, Dominus kot da bi zelel nazorno prikazati, da sta slovanski pisavi primerni tudi za zapis neslovanskega teksta.
Z bukvarjem je Levakovic nedvomno oblikoval temelje nadaljnjim izdajam rimske Kongregacije za sirjenje vere. Niz glagolskih znakov, predvsem pa njegov vzorcni natis izbranih besedil (nekatere med njimi je nespremenjene vkljucil v misal, npr. Sudi mi Boze, Ispovedam se Bogu vsemogucemu, Pomiluj vas vsemogi Bog, Va otdanie, otresenie, i otpuscenic, Veruju va edinago Boga), je napovedal Levakovicevo osnovno usmeritev pri tiskanju hrvaskih glagolskih liturgicnih knjig. V svojih izdajah je zelel in nameraval nadaljevati tradicijo hrvaskega glagolskega tiskarstva, ki je od samega zacetka temeljilo na bogatem, vecstoletnem glagolskem rokopisnem izrocilu. Namera mu je le delno uspela, saj je svojim nacrtom lahko sledil le pri oblikovanju opisanega graficnega sistema, foneticno pa se je ze moral pokoriti prevladujoci tendenci katoliske cerkvene cenzurne komisije, da je potrebno glagolske izdaje natisniti v prestizni vzhodnoslovanski redakciji cerkvene slovanscine. Tako se v Levakovicevem bukvarju in v misalu stikajo med seboj znacilne prvine hrvaske (npr. dtaih^ODSODrii (lastiva), nDWSrtl (vsim), lirfi (ka), ^������ (svetuju)) in vzhodnoslovanske redakcije cerkvene slovanscine (npr. anaff^api (voskuju), �������������! (Krestitelja), (ko) itn.). Do mesanja hrvaskih in vzhodnoslovanskih prvin prihaja tudi v samih besedah, npr. 1��$�1�3931����     (vozveselet se), nfla�JdaDh3lff (voshodej) itn.
Bukvar 1629 je izsel kot poskusni predhodnik in znanilo prvega vecjega tiska rimske propagande - Misala 1631. Tiskanje obeh del je verjetno nekaj casa potekalo vzporedno, saj je tiskanje misala trajalo tri leta; prvih osem listov so natisnili (najverjetneje v sredini) leta 1628, celoten tisk pa zakljucili decembra 1631 (Pandzic, 97). Oba tiska -bukvar in misal - se zato graficno in jezikovno ujemata. Ze naslednje in obenem zadnje delo Rafaela Levakovica pa se z novim naborom posebnih glagolskih znakov, s pravopisno prilagojenostjo cirilski grafiji in z foneticno-morfolosko preoblikovanostjo besedil ostro loci od predstavitvenih vzorcev v Bukvarju 1629. Te izdaje (brevir je izsel leta 1648 po temeljiti predelavi ukrajinskega skofa Metodija Terleckega) ni pospremil z novo - predstavitveno - izdajo bukvarja; to nalogo je opravil skoraj stoletje kasneje bukvar Mateja Karamana, predhodnik Misala 1741, ki bi lahko bil zaradi svojih graficno-foneticno-morfoloskih   znacilnosti   primeren   napotek   tudi   pri   uporabi
74
JEZIK IN SLOVSTVO, Letnik 44, 98/99, st. 3
RAZPRAVE  IN  CLANKI
Levakovicevega brevirja. /Svoje izdaje bukvarja ni natisnil "vmesni" izdajatelj Ivan Pastric (1636 - 1708). Njegovi deli (Brevir 1688 in Misal 1706) sta samo ponovljeni izdaji Levakovicevih liturgicnih del./
1 Enaka vloga - preizkus tiskarskih spretnosti in prikaz oblikovnih znacilnosti novega tiska - je bila namenjena tudi prvi izdaji Mateja Karamana (1700 - 1771) z naslovom Hfa^ODrfiEi 9dtaifiaD3E'ff^88 IBukvarb slavenskijl^ iz leta 1739. Delo je izslo se v treh ponatisih: leta 1753 nespremenjeno.'' 1763 in 1788 pa v Benetkah samo v glagolskem tisku. Sama izdaja bukvarja presega svojo prvotno namenskost, saj je obenem tudi prvo udejanjenje Karamanovih tezenj po vzpostavitvi idealne - po vzhodnoslovanskih graficno-jezi kovnih zakonitostih oblikovane - razlicice knjiznega slovanskega jezika za tiskanje hrvaskih glagolskih liturgicnih knjig. Svoje trdno stalisce o cistosti, starosti in izvirnosti liturgicnega jezika vzhodnih Slovanov je zgradil med svojim petletnim bivanjem v Rusiji, kjer se je natancneje seznanil z njihovo bogato gramaticno tradicijo cerkvene slovanscine, v katero nedvomno sodijo spis Osbmb castii slova in slovnice ��������� - Grammatika dobroglagolivago ellinoslovenskago jazyka, Grammatika slovenska Lavrentija Zizanija iz leta 1596 in predvsem obsirna slovnica Meletija Smotrickega Grammatiki slavenskija pravilnoe syntagma iz 1619. leta (Jagic 1, 23-30; Derganc, 69). S svojim prijateljem in kasnejsim pomocnikom pri izdajateljskem delu Matejem Sovicem (zacetek 18. stoletja - 1774) je rimskim vzhodnoslovanizacijskim teznjam ustvaril mocno podporo, ki se je uspesno borila proti zagovornikom uporabe hrvaskega jezika v liturgicnih knjigah.
Znan je spis Dubrovcana Stjepana Rose Annotazioni in ordine alla versione slava del Messale Romano (spis je ostal v rokopisu in brez ucinka; Cronia, 100), v katerem avtor ni kritiziral toliko vzhodnoslovanske redakcije cerkvene slovanscine v Karamanovem misalu kot rabo cerkvenoslovanskega jezika v liturgicnih knjigah nasploh (Jagic 1, 51). Zavzemal se je za uporabo dubrovnisko-bosenskega govora v cerkvi, vanj je sam prevedel Novo zavezo, Epistole in evangelije (EJ 5, 201; Stojkovic, 129). Matej Karaman je odgovoril v delu Identita della lingua litterale Slava e necessita di conservarla ne' libri liturgici (1753). V njem je zagovarjal jezik vzhodnoslovanske redakcije, obenem pa pretresel vse probleme slovanskega bogosluzja, njegove zgodovine, pisave, jezika in besedil. Kljub pomanjkljivostim (o izvirnosti
^ Polni naslov: Hfa^ioDihBi ffrfhihoDaeff^SB (D8Wrti3E8 qp3dh8�ifillFiurfi^a NJ������� Iff. 83EaE8mifi stmEBObSE^^rh^i Eih(i]3�ifi[nifiiEi. qpi iSama ^Binarni QoDaoDrii^a QaeaEiti a*� Ibrii0i]mEa6fi3E8ei qpaEB. <jpi dtaaoDa �osifliaD.
8�^[���]��83|�1 (^onrfiEaauiS/di- IBukvarb slavenskij pismeny Velicajsago Ucitelja B. leronima stridonskago Napecatanb. Vb Rime Tipomb Svetago Sobora o' Razmnozenija Vcry. Vb leto 1753. Izvoleniemb Starejsihb.)
^ Opis in znacilnosti bukvarja so v clanku podane na podlagi analize druge izdaje bukvarja iz leta 1753 (primerek iz NUK-a v Ljubljani, sign. 11 20740).
75 JEZIK IN SLOVSTVO, Letnik 44, 98/99, st. 3
RAZPRAVE  IN   CLANKI
vzhodnoslovanske redakcije cerkvene slovanscine, o sv. Hieronimu kot prevajalcu Svetega pisma, o avtohtonosti hrvaske glagolice) je spis Identita della lingua ... najpopolnejse delo o problemih slovanske filologije pred 19. stoletjem pri Hrvatih. Spis so preucevali in navajali razni ucenjaki: Assemani, Dobrovsky, Safarik, Kopitar, Racki, Jagic, Vondrak itn. (EJ 5, 201; Cronia, 101). Na podlagi Karamanovega dela je papez Benedikt XIV. leta 1754 prepovedal rabo ljudskega jezika v cerkvi in dovolil le cerkvenoslovanskega (EJ 5, 201, Jagic 11, 51).
K prevladi cerkvenoslovanskega jezika vzhodnoslovanske redakcije v hrvaskih glagolskih liturgicnih delih je doprinesel tudi spis Mateja Sovica Riflessioni suU' ignoranza della lingua slava letterale in Dalmazia, v katerem je avtor izrazil svoje prepricanje o pomanjkljivem znanju knjiznega cerkvenoslovanskega jezika med iirvaskimi glagoljasi. Cerkvenoslovanski knjizni jezik se razprostira od Jadranskega do Ledenega morja in je zapisan v svetih knjigah grskega obreda v cirilici in rimskega obreda v glagolici. Ta jezik vecinoma razumejo tudi "Dalmatinci", vendar ga pravilno malokdo zna. Poleg samega Sovica naj bi knjizni jezik znali samo njegov ucitelj Karaman in se dva zagovornika vzhodnoslovanske redakcije cerkvenega jezika, Dinaric in Ljubenkovic. Niti Levakovic in Pastric ga nista dobro poznala. Sovic je nasprotoval dialektom tako v liturgicnih kot v posvetnih besedilih in je trdil, da je hrvaski jezik pokvarjen. V Dalmaciji namrec ni moc najti niti dveh, ki bi se ujemala v pravopisu in izrazih. Medtem ko je zagovarjal cirilico in glagolico, je bil strogo proti latinici, ki je, po njegovem mnenju, precej pripomogla k pokvarjenosti knjiznega jezika. Zato je z zadovoljstvom pozdravljal glagolsko-cirilski bukvar Mateja Karamana iz leta 1739 (Stojkovic, 128-129).
/./ V slovnicnem razdelku na zacetku in na koncu bukvarja opazimo Levakovicevo predlogo, ki pa jo je Karaman nadgradil z razlicnimi dopolnitvami. Te pricajo o njegovem zavestnem sprejetju vzhodnoslovanskega graficnojezikovnega vzorca.
//./ V svojem Alphabetumu glagolskih, cirilskih in latinskih crk na zacetku bukvarja (razpredelnica je podobna Levakovicevi) je bodocim uporabnikom bukvarja predstavil zbir graficnih znakov: Levakovic se je v svoji predstavitvi izognil posebnim glagolskim znakom /I, n, e itn. (glej uvod)/, Karaman pa je, nasprotno, ustaljeno azbucno razpredelnico popolnil z novimi znaki rimskih vzhodnoslovaniziranih izdaj /npr. i [o], g [il 'i [b) (ostrivec je pomaknjen nekoliko v levo) itn./ in glagolski crkopis priredil cirilskemu (v razpredelnici glagolskih crk manjka samo znak za ksi, vsem ostalim cirilskim crkam je Karaman ustvaril ustreznice, npr. cir. � glag. g, cir. i glag. 8, cir. w glag. a, cir. -> glag. rib itn.; razmerje med glagolskimi in cirilskimi crkami je v bukvarju tako 39 : 40).
Kot cirilska fondna osnova mu je posluzil azbucni fond vzhodnoslovanskih slovnic cerkvene slovanscine, primerne glagolske vzorce pa je ponovno poiskal v Levakovicevem tisku, tokrat sicer ne v bukvarju (in misalu), ampak v vzhodnoslovaniziranem Brevirju 1648. Skoraj vsi posebni glagolski znaki v Bukvarju
76 JEZIK IN SLOVSTVO, Letnik 44, 98/99, st. 3
RAZPRAVE  IN  CLANKU
1739 in v kasnejsih liturgicnih izdajah Mateja Karamana so namrec plod Levakovicevih graficnih resitev pri ustvarjanju znacilnega vzhodnoslovanskega graficno-foneticnega sistema v Brevirju 1648. Mednje sodijo naslednji glagolski grafemi: glag. 8 (y| = cir. ivi, glag. a [jl = cir. �, glag. i [o] = cir. w, glag. a |e| = cir. 'te. 3 le) = cir. e in glag. ifti lil, e �- Karaman je na novo uvedel samo nekaj glagolskih znakov, najpomembnejsa med njimi sta a za cirilski i (v razpredelnici je vkljucen pri poimenovanju Jote:
glag. lat. cir. lat.
DFitrarfi Iff Iff 8 a       Jota J j      Iwta I i i �     Jota J j)
in I (nadomestek cirilskega b. proti v hrvaski redakciji ustaljenemu i = cir. �.). Ostali glagolski nadomestki so z obrobja graficnega sistema (so le prek cirilskega crkopisa ustvarjeni ekvivalenti grskih crk ^ psi, aa thita in a izica).
1.1.2 Glagolski azbucni red na osmi in deveti strani je bogatejsi in natancnejsi od Levakovicevega. Razpoznavna je njegova izvedenost iz osnovne cirilske predloge vzhodnoslovanskih slovnic (iz navajanj posameznih variant k crkam je razvidno, da je Karamanu predstavljala osnovni zgled slovnica Meletija Smotrickega in manj Lavrentija Zizanija, ki variantnih zapisov nima).
Azbucni red slovnice L. Zizanija
Azbucni red slovnice M. Smotrickega
Karaman je v svoj glagolsko-cirilski bukvar vkljucil azbucna reda obeh pisav. Cirilska azbuka se od azbucnega niza v slovnici Smotrickega delno razlikuje: - Karaman nima variant za g, e, ju in ro (ohranil je varianti u in ja) in ima za razliko od Smotrickega dve varianti jote: i in i.
Azbucna reda v bukvarju Mateja Karamana
Glagolska azbuka ima 41 grafemov, cirilska 43. Pri soglasnikih ni posebnosti, v glagolski azbuki manjka (tako kot v razpredelnici) samo gr. ^ iz cirilskega niza. Vecje razlike so pri samoglasnikih:
- namesto dveh cirilskih u (iS �) je samo glagolski a;
77
JEZIK IN SLOVSTVO, Letnik 44,98/99, st. 3
RAZPRAVE  IN  CLANKI
- namesto dveh cirilskih znakov za ja (ra a) je samo glagolski a;
- namesto treh cirilskih i (�, i i, - zadnja dva sta le pravopisni razlicici, to potrjuje zapis med vejicama; prvo razlicico uporablja Karaman le, ko je mesto naglasa nad i: ��.��1&, v vseh ostalih primerih i, npr. ��^���) so stirje glagolski: �� R, H � (med zadnjima je v latinici pripisana crka j /?/). Niti prvi crki niti drugi nista varianti. 5" lahko pripada samo znaku k (glej dalje Karamanovo razlago grafemov). Iff pa 8, ki pa ga v azbucnem redu ni. Poleg tega uporablja Karaman samo s titlo za zapis stevila 10 (samo kot stevilcna vrednost /700/ je rabljen tudi glag. grafem bs /ps/; v tekstu Karaman dosledno zapisuje: {{D^ihlHlSAtl (in ne ^ihdbsoil) za cir. ^����*�., tudi: ������'-^.). Veliko crko JS [JI najdemo samo v naslovih in v nazivih za crke, npr. DFrfioni |Jatb|, �� [Je], DFrfi [Jaj, malo crko Iff pa enkrat
^ samkrat v naslovu: KB^^i^pdhlbl / QsIh^qpOff<5)4i8Iff / piE'SMSeE Dll3[ftia�ihlffmrfi7<ii ffl�8m]3lfbBi ... [BUKVARb / SLAVENSKIJ / pismeny velicajsago ucitelja ...).
UJ Levakovicev nastevek samoglasnikov (sft 388aaftl[Aeioueb])je Karaman razsiril z dodanimi znaki in ga razdelil v tri skupine: - samoglasniki Isamoglasnajal (lil 38889388 deMiMisewv-)- dvoglasniki Idvoglasnajal (8 a p a � 'te ?> ra) in - polglasnika Ipriprjaznoglasnajal (\ l -1�, t^). Cirilski navedek se od glagolskega razlikuje samo pri dvoglasnikih v dodanem dvografemnem u (�).
1.1.4 Sledi obsirna predstavitev zlogovnih nizov (slozi dvopismennii; vsem vrstaiB zlogovnih nizov v glagolici so na desni strani sopostavljeni ustrezni cirilski zgledi):
� a) zveze samoglasnik (a, e, i, o in u) + soglasnik /skupno dvaindvajset povezav z vsemi slovanskimi soglasniki in theto/:
dkl^ �� 81^ 8i^ iflOD 300 800 800 SOD
Aff^tt �^ 8^ 8^ ihOta 3Dfa 8Dta HOta SOta    itn.
in vzporedno na desni strani v cirilici:
�� �� ��. OE 8k ��. �� �� oii 8�
�� ��"        ov iSr' ��, Oy�, SS^   itn.
b) zveze soglasnik + samoglasnik (a e i i o u y e ju ja) /prav tako dvaindvajset povezav/:
erh �;� e8 e?8 e;a �?� c?a ea vtp tea
ooifi ��� 008 008 008 DOS 008 ooa oojp ooa
^3 ^8 7^8     ^ffl 9*�8 ^a      ^a   itn.
E.& �� �� �� EO Ei3 E'b ��> �.^
�.� �� �� BI B� Bi3 Bb.1 B'b Bto �.^ �� ne �� ni no nJ3 ni�.i n't �ͻ ��   itn.
c) zveze samoglasnik (a e i o u) + soglasnik + polglasnik IPriprjaznoglasnaja b, b ze Soglasnymb priprjazena - z vsakim polglasnikom dvaindvajset povezav/:
78 JEZIK IN SLOVSTVO, Letnik 44, 98/99, st. 3
RAZPRAVE   IN   CLANKU
rfiiei ��1 sei ae?i atfi
lilllDI 31�1 BODI aoDi aoDi
ifi^i 3^1 a^i a%di a^i
dhe?i 3^1 8iei aei ae?! rfiODi ���! 80X11 aoiii aooi A^i 39<ii 8^1 Bj^l ffl^i
^li'W eKHbl. Uli'W Oli'-W Sli'w
<\�-�. ��"-*�. Mii'i>. ��-�^ Sk'^w
��"�. ��"-1�. ��"�. ��"-1�. 8�"�.   itn. in
���. eiii�. ���. ���. Bi^K. ��. ���. ��. oiiK. Skk. �1'�. efiv m'Iv o I'H. �����.   itn.
/./.5 Poseben razdelek je Matej Karaman namenil tudi predstavitvi glagolskega in cirilskega stevilcnega sistema (v obeh crkovnih stevilcnicah je razpoznavni znak titla nad osnovnim grafemom, npr. 8ie = 22, % = 40, fl6� = 7000 in s = 6, ��. = 22, c = 200 itn.). Stevilcna sistema se razlikujeta v osnovni crkovni podstavi; prvemu je temelj izvirno ciril-metodovsko stevilcenje (ifi = 1, t? = 2, od = 3, ^ = 4, oh = 5, � = 6, fifi = 7, ifi = 8, 0� = 9, -a" = 10, ifi�p = 11, = 12, ��� = 13, ... 8 = 20, Aa = 21, = 22, nba = 23, ... Iff = 30, ^ = 40, ifti = 50 � = 100, <ff = 200, � = 700, w = 800, ... � = 1000, = 2000, ODW = 3000 itn.), drugemu pa znacilna razvrstitev grskega alfavita (A = 1, B = 2, � - 3, A = 4, e = 5, s = 6, ^ = 7, � = 8, = 9, i = 10, = U, BI = 12, r-i = 13, ... K = 20, �� = 21, KB. = 22, ��^ = 23, ... �' = 30, = 40, �' = 50, a' = 60, ... "p = 100, 'c = 200, '�^ = 700, w = 800, u, = 900," ... � = 1000, ,� = 2000, � = 3000 itn.).
1.2 Natancnemu tehnicnemu prikazu grafemov, zlogovnih nizov in stevilcnih vrednosti sledi obsezen besedilni del na straneh od osemnajst do sestdeset. Karamanov bukvar vsebinsko ni inovativen; avtor je v molitveni del abecedarja vkljucil vsa besedila Levakovicevega bukvarja v popolnoma enakem zaporedju, le da si besedila vzporedno sledijo v glagolici in cirilici.
Seznam vseh besedil v obeh bukvarjih obsega sestindvajset enot:
Bukvar 1629 Otce nasb Zdrava Marija Blagoslovenie trapezi
Blagoslovi te: Bog Deset zapovedi Zakona
Casti Boga edinago Rece Gospodb ... (Ps. 110 /109/) Ispovem se tebi ... (Ps. 111 /110/) Blazenb muzb ... (Ps. 112 /111/)
Bukvar 1739 (1753) Otce nasb Radujsja Mane Blagoslovenie trapezy
Blagoslovi te: Bogb Desjatoslovie
Cdina Boga pocitaj Rece Gospodb ... (Ps. 110 /109/) Ispovcmsja tebc ... (Ps. 111 /110/) Blazenb muzb ... (Ps. 112 /111/)
V vzhodnoslovanski redakciji cerkvene slovanscine je med drugim juznoslovanskim vplivom prislo do spremenjenega zaznamovanja stevilcne vrednosti 900: nekdanji cirilski � 1^1 je zamenjal u, |c|, ki ustreza glagolski oznacitvi tega stevila (Uspenski, 204).
79
JEZIK IN SLOVSTVO, Letnik 44, 98/99, st. 3
RAZPRAVE  IN  CLANKI
Hvalite otroci ... (Ps. 113 /112/) Velicitb: duse moja Gospoda Nine otpuscaesi raba ... Iz glubin vazvah ... (Ps. 130 /129/) Pomilujb me Boze ... (Ps. 51 /50/) Veruju Vb Boga Otca ... Zdrava Kralicc Anjele Bozij ... Iskoni bc Slovo (lo. 1/1-14) Sudi mi Boze ... (Ps. 43 /42/) Ispovedam se Bogu ... Va otdanie, otresenie ... Zdravo budi Hrista tilo Kervb Hristova da si zdrava Letanije B. Marie Devi Gospodi pomilujb Milost tvoju, molimo ...
Hvalite otroci ... (Ps. 113 /112/) Velicitb: dusa moja Gospoda Ninc otpuscaesi raba ... Izb glubinb vozzvahb ... (Ps. 130 /129/) Pomiluj mja Boze ... (Ps. 51 /50/) Vcruju Vb Boga Otca ... Zdravstvuj Kralice ... Aggle Bozij ... Iskoni bc Slovo (lo. 1/1-14) Sudi mi Boze ... (Ps. 43 /42/) Ispovcdajusja Bogu ... Proscenie, otrcscnic ... eze rodi presvjataja dcva Krovi Hrista budi zdrava Litanija B. Marija Dcvy Gospodi pomiluj Blagodatb, tvoju, molimb ...
Zadnjemu besedilu v Karamanovem bukvarju sledi Salutario Angelica, Latine, ki se prav tako kot v Levakovicevi izdaji trovrsticno izmenjuje v glagolici, cirilici in v latinici. Med tiskoma je samo ena opaznejsa razlika: v Karamanovem bukvarju je uporabljena razlicica ijevskega vokala v polozaju pred vokalom ali j (glag. g in cir. i
ali i), npr. ... ffirfiEgiti ... maiItag3Egi^a9 - in ... �\��1�, ... ���1&���.�� ...
Naglasna mesta so v obeh slovanskih pisavah oznacena praviloma samo v prvih dveh vrsticah, v nadaljnjih se izgubljajo.
1.3 Obogaten sistem glagolskih grafemov je Karamanu omogocil natancen posnetek cirilskih pravopisnih zakonitosti vzhodnoslovanske redakcije cerkvene slovanscine tistega casa. Razlike med Levakovicevo zgodnjo in Karamanovo predelano glagolsko grafijo so najopaznejse pri primerjavi samih besedil (npr. dela Creda):
Bukvar 1629 Bukvar 1739 (1753)
Qgmeailtai dhina^iiDaitb-ffiig.
�������!.
ODIlDaB-Vrfl E3ierh 8 0tI3rtllftl3. dhEDhE3lffl.
"ffBEiti 3%da OohSErfi^a ^a'ffpiaiibrfi ����?<1�.
Bi^saa ���^��. 8��� ^rfi�3[iDi �^���!
Qgmaoadtai dhiDa^nnadtas^^gB.
�����!. qpaEfflp �1! Ka^rfi ���-�� qp'o'3ma?<ifflWrfi^a, moflaB'Vrfi E3t^ffl, g 6ii3'4iftig.
dhEQhESg. 8 una 88'Si'�'5*rfi ��������,
"ffgErti 3^a 3[ib8Eili%da, ^awpianhrfi Erfiui3^a. 8(1i^aaD! oDBiwmgg.
pOrflWrflDDlh
80
JEZIK IN SLOVSTVO, Letnik 44, 98/99, st. 3
RAZPRAVE  IN  CLANKI
��� dba/drh "ffimanTirti,
����        ����� ��)��]8 ...
Simbolb Apostolski.
Petarb. Veruju Vb Boga Otca vsemogucago, tvorca neba i zemle.
Andrej. I va Isusa Hrista sina ego edinago Gospoda nasego.
Jakov veksi. Ize zacetb estb ot Duha sveta, roen iz Marie Devi ...
aira dba/ddi QnAairarfi, �������� 8$t]! ����� dbaiuis -7
Sumvolb Apostolskij.
Petrb. Veruju Vb Boga Otca vsemogucago, tvorca nebu, i zemli.
Andrej. I vo lisusa Hrista, syna ego edinago, Gospoda nasego.
lakovb vecsij.
Zacata
ot Duha svjata,
rozdena izb Marija Devy ...
1.3.1 Predelan glagolski crkopis je Karaman s pridom uporabil v svojih liturgicnih izdajah, v misalu in brevirju. Med izdajami je bore malo razlik. V Misalu 1741 in v Brevirju 1791 Karaman, za razliko od Bukvarja 1753, naceloma ne oznacuje naglasnih mest. Nekaj posebnih diakriticnih znakov (ki ne sluzijo za oblikovanje znacilnih grafemov vzhodnoslovanizacijskega obdobja) najdemo v misalu, vendar njihova funkcijska opredelitev v samem delu ni mogoca. Mednje spadajo:
- apostrofi /gr. spiritus lenisi za 'a < *? ((Da�8Eili3[in9Hi' [pocinaetsja'), m8rtia/daDbHi'W88 [mimohodjaciij, (orfirnami Ipamjatbl itn., vendar pa ���������� [blazennyjal gen. sg. f., ����^�' [moljasja'] < mol? s?) in za i (^dtaa^a' [slugi'), �1��88' [Mariij, maa' [moi], sOzAia'EI (Ami'iib] itn.); apostrofe uporabljata v svojih slovnicah tudi Zizanij in Smotricki, vendar oblikovno in funkcijsko spominjajo na grske pridihe (zastopana sta oba: spiritus asper /samo v besedah grskega izvora/ in spiritus lenis, oba tudi v povezavi z naglasnimi znamenji: npr. Ziz. '1�.�\�%, '17�� itn.; Smot. w Koeno^o- 'eKTWp-T�., ��� itn.); raba apostrofov se v misalu in bukvarju razlikuje: v slednjem so apostrofi po vzoru vzhodnoslovanskih slovnic samo v cirilski predlogi (npr. "fl^MMw ^ sIk(M8EI [Aminb), '���.���^^�^�� �^��������^� losvjatitsja), '\\�\�^ -> ama [imja], ''���,� -> fflan"Vifi lOtcaj itn.); posebna raba apostrofov (v nevzglasnem polozaju, za 'a < ? in za i) je tako v Misalu 1741 posebnost in novost;
- polkrozci se (redko) pojavljajo nad samoglasniki (npr. �8^8 [rizy), ��^� [vsja[).
^ Besedilo je opremljeno z naglasnimi znamenji, npr. (^gmouadbl dhfoa'o'DDarill'Q'^aM. �����!. qpfiiBapi um ffloD-vrfi qp"5'3ma?<ifflwrti^a, maoDB-vrfi ���^�, a
^��裏� vendar jih zaradi jasnejsega prikaza posebnih grafemov (z nadvrsticnimi znaki) izpuscam.
81
JEZIK IN SLOVSTVO, Letnik 44, 98/99, st. 3
RAZPRAVE   IN   CLANKIi
izjemoma pa tudi nad predhodnimi soglasniki, ko zaradi neprimerne visine samoglasnika z nadvrsticnim znakom zapis polkrozca nad njim ni mozen (npr. ]P89[hE8Bi [Pisanija]); veliko zgledov tega nadvrsticnega znaka najdemo v Zizanijevi slovnici, medtem ko v slovnici Smotrickega tega znaka ni (npr. Ziz. ^�^, Tii.iX'T*-. A<* �����^^��, ������^�., ^^AnoK'te^H. /ob jatu - graficno visokem samoglasniku - stoji polkrozec, enako kot pri Karamanu, nad levim soglasnikom/ itn.); v bukvarju se ta nadvrsticni znak uporablja tako v glagolskem kot v cirilskem tisku (u,Ap.�9k -> �vrfiEa [carja], ���.�� ^ ^���� [svoja], r'p'tex''' ^ ^Ea^l [grehb] /s polkrozcem nad desnim soglasnikom/, ��'���<\..9� ->� iniihHEilia [t^najal itn.);
- posevnice v desno ali v levo so v misalu najpogostejse nadvrsticno znamenje z vec funkcijami:
a) v redkih primerih jih lahko razlagamo kot ostanke oznacevanja naglasnih mest (ea ai^aAli1iEifiDh39a'aD3 a�3E8%amrti [so obemanadesja'te ucenikoma], (������� [tvoimb], ����� [dade], �� |se], �� [se];
b) dosledno se uporabljajo pri oblikah osebnega (in oziralnega) zaimka za 3. osebo (g [i] akuz. sg. m., jp [ju] akuz. sg. f., e [e] akuz. sg. n., a/dl |ihb] gen. pl. m., a [ja) akuz. pl. m., �/���� [ihze] akuz. pl. m. itn.); enako v bukvarju: Gnw 3%tS gen. sg. m., ���^ ->� Brtll dat. pl. itn.; prevzemanje iz vzhodnoslovanskih slovnic je ocitno (Ziz. "��'�'> "���*.; Smot. 'eno ali '�, "to, "e itn.);
c) najpogosteje je 5 posevnicami v desno zaznamovana mehkost soglasnikov; samo zaznamovanje se v obeh osrednjih liturgicnih knjigah razlikuje: v misalu (in v bukvarju) postavlja Karaman posevnico nad ustrezen soglasnik (npr. v bukvarju: cir. ����!�. : glag. (DlfliaiTDi; cir. ���.�. : glag. onapdfal itn.; v misalu: adboDifiEl [oltafb), ^sinil (sutb), ^Eanill [krovb] itn.); v brevirju pa je zaznamovanje mehkosti stalna graficna znacilnost izglasnega polglasnika (npr. Ώ��! [denb], Eawi [nocb], ^[ҏ| [Gdb], VrfiEl [Carb] itn.). Iz navedenih primerov je razvidno, da je Karaman v Misalu 1741 nadaljeval v bukvarju izoblikovano cirilsko-glagolsko razmerje �. : � -�� i : 'i (glej pogl. 1.1.1), v brevirju pa je izdajatelj poiskal drugacno graficno resitev: poudarjeno foneticno razmerje trdosti/mehkosti soglasnikov iz prejsnjih Karamanovih izdaj se je v tem delu graficno preneslo na polglasnika l |"b] : i [b], kar se je jasneje ujemalo s cirilsko predlogo. /Nemara je prav pri tej graficni posebnosti Brevirja 1791 potrebno pojasniti zgodovinske okoliscine nastanka tega liturgicnega dela. Brevir je za tisk, kmalu po izdaji misala, pripravil skupaj z Matejem Sovicem ze Karaman, vendar ga je Kongregacija za sirjenje vere natisnila sele po smrti obeh avtorjev - 1791. Delo je v ta namen ponovno pregledal in pripravil rabski skof Ivan Petar Gocinic (Tandaric, 149), zato je izvor posameznih odstopanj od Karamanovih tiskov mogoce pripisati prav temu dejstvu/.
Karamanovo preoblikovanje glagolskih crk po (vzhodnoslovanskih) cirilskih grafemih na Hrvaskem ni zelo odobravanja, saj je umetno trgalo vezi s hrvasko glagolsko
S2 JEZIK IN SLOVSTVO, Letnik 44, 98/99, st. 3
RAZPRAVE  IN   CLANKI
tradicijo in je nenamerno ustvarilo osnovo za postopno odtujevanje glagolske liturgicne literature od splosnejse rabe na hrvaskem podrocju. Karamanovo tiskarsko dejavnost je se stoletje kasneje grobo kritiziral Kopitar v predgovoru h Glagolita Clozianus. Po njegovem mnenju je Karaman glagolski crkopis z doslednim prilagajanjem rutenskemu crkopisu (t. j. crkopisu v vzhodnoslovanskih slovnicah cerkvene slovanscine, V. B.) povsem popacil. Preproste glagolske crke je popacal s "cirecarami" ali "musjimi drekci" (v mislih je imel diakriticne znake - pikice, crtice, predvsem pa vejice, apostrofe in naglasna znamenja, V.B.), da je lahko podal tezke norcije Rusov, ki so bile deloma povsem odvec. Za zgled je postavil prvo izdajo misala iz leta 1483 (tudi Levakovicevo), kjer je zapis jasen in cist, medtem ko so Karamanovi razmiki med vrstami zapolnjeni in popacani z musicami (Kopitar, XVI-XXVII). V svoji kritiki Karamanovih del pa Kopitar nikjer ne omenja, da so "cirecare" in "musji drekci" ze v Levakovicevi izdaji brevirja iz leta 1648 in tako niso povsem Karamanova novost.
1.3.2 Besedilnemu delu bukvarja ponovno sledi tridelni gramaticni razdelek:
- glagolska razvezava ligatur (8<ff|DEihaDlfl]3e83 CS^mBi^A\v.&}a\ (D8<ffm3EI lispravlenie svjazanihb pismenb]), npr. 35 le*"] = ���� 335� leze eze), [fi |p'| = �� Ipr), |m"| = ma [mol itn.;
- glagolska pojasnila titelnih okrajsav ((^[flia^tia 8rti3Ei [Daofai DDanndtaitima [Slozi imenb podb titlamil), npr. dkcfblltasrh lAllia] = sOzdtadfaadtaaSih lAlliluial, Hf^nD8 IBgvi] = Ka^aona IBogovil, ^rfhi |Glb| = ^rfhih^aifbl jGlagolbj itn.;
- obsirna latinska razlaga glagolskih in cirilskih grafemov (In Alphabetum Illyricum expo/itio).
Zadnji gramaticni razdelek je Matej Karaman oblikoval kot samostojno studijo o glasovnih vrednostih slovanskih crk. Pri vsaki je izpisana njena ustrezna glasovna vrednost v latinscini, ob mnogih pojasnitev izgovornih razlicic pri vzhodnih (Rutheni, Moscovitw) in juznih Slovanih (Dalmatw, Bulgari) ter njihova primerjava z drugimi neslovanskimi jeziki. Vse izgovorne razlicice so podkrepljene s primeri, najveckrat z latinskimi v treh pisavah ali s slovanskimi (praviloma pri znacilnih slovanskih fonemih, kot so npr. z, dz, c itn.). Obrazlozeni so vsi grafemi iz glagolskega niza na osmi strani, kot samostojni gesli sta navedeni se varianti dveh grafemov: ob iff [jj razlicica 8 [jI in ob w [c] razlicica w |s*|). Na koncu razlage so dodani se stirje grafemi: glagolski on ffl, cirilska a. � *S, posebni grafem ^ ter dva interpunkcijska znaka ; in . Skupno je v opisu oseminstirideset gesel.
Latinska razlaga grafemov je izvirno Karamanovo delo, v katerem je dokazal svoje prefinjeno poznavanje glasovnih raznolikosti posameznih slovanskih jezikov. Predstavitev njegove graficnofoneticne studije, ki v zametkih posega tudi v oblikoslovje, je zanimiva tudi zaradi jasnih povezav z vzhodnoslovanske slovnico Meletija Smotrickega (avtoricini zaznamki so oznaceni z zvezdico *).
83
JEZIK IN SLOVSTVO, Letnik 44, 98/99, st. 3
RAZPRAVE  IN   CLANKI
Razlaga v ilirskem crkopisu.
rfi &. d ustreza lat. a: npr. Adam, dhnhihrtl, �./�,��\. C? 8^ K ustreza lat. b: npr. bibe, �^81^3, ����. �� &, K ustreza lat. y. npr. vivo, ������, ����.
^    r� ustreza lat. gh: npr. ^ae^ihp, ����?�, ghibaju, flecto. Pri Rutenih zveni kot h pri Germanih: �����^�., hospod, Dominus. Dh &. A ustreza lat. d: npr. dedi, ����, a^A"-3 & e ustreza lat. e: npr. edere, �����, ��^�^-
flfi &. � zveni kot lat. x, ko mu sledi galski / npr. ieaflB3, ����, Boze, Deus. ^ ^ ^ ustreza lat. z: npr. zelus, 0(l3dtas9, ^��8�.
ifi &. s zveni mehkeje, kot da bi bil polovicen ^ &, ^: npr. ifimaa, zmija,
/erpens.
8 8. � ustreza lat. �: npr. imis, amaff, ��1��. Ko stoji samostojno s padajocim naglasom, zaznamuje eum in se takrat izgovorja kot gi: npr. ^�8 8, 55�� �, zri gi, a/pice eum.
5" 8    i zveni mehkeje, kot da bi bil polovicen i: npr. msEl, �\\�^^, mir, mundus. 8 8. � ustreza lat. � za vokali, nikoli pred njimi: npr. rha 38 88, �� �� ��, aj, ej, oj; Hi8 jP8 aa, 'fetM �>� ��, jej, juj, jaj.
Iff pri Dalmatincih ustreza tako pred kot za vokali lat. / npr. jocus, Iffa^aff; za vokali se izgovarja kot a.
^ 8. K ustreza lat. k ali c, ko mu sledi a is. o: npr. Kalendas Greecas, ��������� 5t<jB3^ifi"ff, �����^�� npeKdc.
ifb &, � ustreza pred vokali 3, 8, 8 lat. /: npr. lepus, litus, lyra; ifli3(Da9, dfaaoDS?, ����; /lenSc, �����, �����. Pred a, a. JP, a zveni kot 1 v gli, degli, agli: npr. Aiaiina, /I'teT'o, Ijeto, s/tas; ^tfliaDDHDifi, ����^��, Kljatva, juramentum. Pred ih, a, �, a zveni zelo trdo: npr. mih[ft]88, mriidfaiti, mihdfaa, mrfilflis; �\���1�, �\&/\&, �\��<�, �\��>&; malji,* mala, malo, malu, parvus, parva, parvum, parvo.
*Latinska razlicica zapisa ne potrjuje trdega izgovora glagolskega in cirilskega primera (glag. rtiihllfaaa in cir. �\���% : lat. malji).
m & 'M ustreza lat. m: npr. memor, �����, �*��4��.
E 8. M ustreza lat. n: npr. non, ���, hoh.
a &. o ustreza lat. o: npr. onus, aEaS", ��8�.
(D &. n ustreza lat. p: npr. peperi, |��(���8, ������.
�    p ustreza lat. r. npr. rorate, �������, �����-�.
B" &, C ustreza gr. <�. npr. Salmon, ^ihiffamaEI, ����^����..
UD 8� T ustreza lat. t: npr. tctendit, �������ϟ���, ��������-
a 8>. S3 ustreza lat. u. npr. unus, aEaw, SmJSc.
� 8> � ustreza lat. /: npr. fefellit, ������ϣ���, ����^��^�.
&, X ni samo navaden pridih, ampak tudi crka, ki oznacuje aspiriran glas in ustreza gr. X'. npr- ����^����, XlpicToc, Hri/tos, Chri/tus.
i &, w ustreza lat. ot, iz katerih se tudi sestoji: npr. ottimo, ioDBma, ����뻩. Je
JEZIK IN SLOVSTVO, Letnik 44, 98/99, st. 3
84
RAZPRAVE   IN   CLANK 1|
predlog in zaznamuje ex, a, de: � w stoji v prvem delu sestavljenke; brezpredponski samostalniki in glagoli imajo ��) 8. ot: ne pisemo 3"V! 8. weu,*-*�., ampak am]3'Vl &. o'i'en,-w. Otez, Pater.
"V &. u, ustreza lat. z: npr. grazia, ^Brfi'Varfi, ����^��.
� 8. � se izgovarja kot romanski c pred vokali e ali /: npr. cecini, ��8�8, ������. � &. � ustreza lat. /c: npr. /cio, �8�, ���.
w & t4J ustreza lat. fcch: npr. WBOnu �����"�., fcchit, /cutum. Bolgari in nekateri Dalmatinci ga izgovarjajo kot fct: npr. fctit.
W pri Dalmatincih zveni kot ch: npr. /dawa, hochju, velo, vendar pa ga Ruteni izgovarjajo kot fcch, torej x^4J^> hofcchiu in to posebno dalmatinsko crko imenujejo fcchja.
! &. "Ti. se imenuje vezalni vokal, ki povzroci, da je soglasnik ob njem trd: npr. arfbl, ill, limus. Poleg tega je razpoznavni znak spola in deklinacije; vsi slovanski samostalniki, ki se koncujejo na i &, �^, so moskega spola in spadajo v drugo sklanjatev.*
*Karamanov poseg v oblikoslovno ravnino prica o vzhodnoslovanski slovnicni predlogi, saj se ujema z razvrstitvijo samostalnikov pri Smotrickem, kjer so v drugi sklanjatvi poleg ostalih tudi samostalniki moskega spola na trd soglasnik, tipa �������^�^, Opopotcik., np'fex'T*- 'tJi- Razvrstitev v Zizanijevi slovnici je drugacna: druga sklanjatev je zenska tipa Hoipi�., -�, samostalniki moskega spola, tipa Kom�., -�, pa so uvrsceni v prvo sklanjatev.
8 8. ustreza lat. i, pri katerem je jasno opazna trdost rutenskega izgovora. Dalmatinci ga v zadnjih zlogih vseh odvisnih sklonov, razen v ablativu mnozine druge sklanjatve,* izgovarjajo kot odprti e: �����, vode, aquae.
*V mislih je nedvomno imel instrumental plurala samostalnikov moskega spola io-sklanjatve, npr. stcsl. mgzb nom. sg. m. -> mgzi instr. m. pl.
1 8. 1�. je drugi vezalni vokal, zaradi katerega zveni predhodni soglasnik mehkeje: npr. %8E1, i�om�., cogn, equus; E8[lta8in]3dfal, ��������., roditegl, gcnitor. Tako kot zvenita n v ogni in / v egli zaradi predhodnega g mehko, prav tako postane mehak pri Slovanih soglasnik, ki mu sledi i 8. i�.. Enako funkcijo opravlja rastoci naglas ob soglasniku: npr. (naift^rti zveni enako kot (nadbi^ih. Samostalniki moskega spola, ki se koncujejo na i 8, i�., spadajo v cetrto, samostalniki zenskega spola pa v tretjo slovansko sklanjatev.*
*Tudi tu opazimo sovpadanje s slovnico Smotrickega, ki je v svojo cetrto sklanjatev vkljucil poleg ostalih tudi samostalnike moskega spola tipa: ndcnri*.ipb., ���̟. itn., v tretjo pa samostalnike zenskega spola, tipa: ^����'^^!�-, ������., ��^��. itn. V Zizanijevi tretji sklanjatvi so samostalniki srednjega spola, v cetrti pa samostalniki zenskega spola: J^-^tla, ?�*���.
ft 8. "te je dvoglasnik. Moskovcani in nekateri Dalmatinci ga izgovarjajo kot je; Bolgari in nekateri Dalmatinci kot e; Poljaki in nekateri Dalmatinci kot /: npr. ODftBiti,
85 JEZIK IN SLOVSTVO, Letnik 44, 98/99, st. 3
RAZPRAVE   IN   CLANKI
B'tep<�, vjera, vera, vira, fides.
3 &, e na zacetku besede ustreza je, v sredini in na koncu besede pa e; tedaj je razpoznavni znak mnozine: npr. �я��! 3S4ID1, Gahm"-!*. �����., jedin je/t, unus eft; ���^��, ����,�^*-��., Otzem, per Patrcm; auD'VSmi, �'�'�,6�*'�., Otzem, Patribus*. Ko stoji samostojno s padajocim naglasom, pomeni iJJud: npr. �������� 3, coT'BopH e, fotvori je, fecit illud.
*e [e| je razpoznavni znak mnozine tudi v vzhodnoslovanskih slovnicah: Smot. T'te^i'T*. '����^���*. instr. sg. m. : t"^!*�--!*. '���^��**-!�. dat. pl. m. in nm^-i/viTi. '�^���^�. dat. pl. n.
]P &     ustreza lat. ju. npr. juftus, pffoDfflB*, ����8�.
a 8> w je odprti o in locuje mnozinske sklone od edninskih: npr. [DEaBa^^attlU npopoKo^i-Tiw, prorokom, per prophetam : (�����^���, npopoKw^iT�., prophetis.
*Ponovno najdemo zgled v vzhodnoslovanskih slovnicah: Smot. npopoKo^*^ instr. sg. m. : OpopoKW*" dat. pl. m. in celo s premeno korenskega vokala, npr. Ziz. i^ocT-M gen. sg. f. : Kwcth nom. pl. f.
Hi &. � je dvoglasnik. Ustreza lat. ja: npr. Troja, ^���, ����. Dalmatinci ga pogosto izgovarjajo kot odprti e: npr. gma, ime nomen; na koncu nekaterih glagolov, ki se koncujejo s "ffa: npr. �1��]8�19�, molimfe, oramus; v zadnjih zlogih za crkami flfi, "V, �, w, w: ������, mrexe, retis; aiiDH/a, Otze, Patres; aoEilitta, vraze, medicos; ^�����, junofce, juvenes; eawa, nifcchje, inopes; aewa, obchje, communes; v odvisnih sklonih prve sklanjatve samostalnikov,* ki se koncujejo praviloma na cisti ih ter na cisti in necisti a: npr. �|��8�, Marie, Mariae; ^amiflia. Zemlje, terrac; ansa, vije, colli. Ruteni izgovarjajo v koncnih zlogih za istimi crkami kot a, npr. /����.�9�, �����; ���,^, otza itn., Moskovcani pa v omenjenih sklonih namesto A deloma b.i deloma �: npr. ElionopoA'^iA'^i ��.��1�, Bogorodizi Marii, Dei genitricis Maris.
*Enako v slovnici Meletija Smotrickega, kjer so v prvi sklanjatvi samostalniki zenskega spola (in moskega spola), tipa �\-���, iomoiji<\. itn. V
Zizanijevi slovnici so v prvi sklanjatvi samostalniki moskega spola na trd soglasnik, npr. Ker"Tv.
a - to crko uporabljajo Ruteni na enak nacin kot Grki, Dalmatinci pa na tem mestu pisejo ve - crki, iz katerih sestoji: npr. oha^WU Aisa'T*., Duks, Dux.
8. M'' ustreza pf. Ruteni ga uporabljajo v grskih besedah, Dalmatinci pa za oznacevanje stevilcne vrednosti 700.
ob &.     zveni kot gr. �. Tako Ruteni kot Dalmatinci jo uporabljajo v grskih besedah:
npr. iiDaaAiaTal, -�-�����-�., Tbeologh, Theologus.
8 &. v- ustreza �. npr. a^^afDI, v-ccwir-i�., yffop, hy/Jopus.
ob S se v ilirskem brevirju uporablja za grski v: npr. QDihlloadtal, Odve^T*., Pavel, Paulus; dka^a^DDl, Auguft, Augu/tus.
86 JEZIK IN SLOVSTVO, Letnik 44, 98/99, st. 3
RAZPRAVE   IN   CLANKI
oy S3 je pri Rutenih ista crka: � zacenja, 8 nadaljuje in zakljucuje besedo: npr. ��8��^. usuxdu, judicabo.
ra in A sta ista crka: �* zacenja, ra* nadaljuje in zakljucuje besedo: npr. 1�1�/1.>����.^, javljajusja, appareo.
*Crki sta v opisu ocitno zamenjani, saj sam primer izpricuje ustaljeno rabo obeh grafemov: ra na zacetku, a v sredini in na koncu besede.
^ je rutenski ^ ali navaden �, ki sta se uporabljala namesto t. D C e so se pisale namesto k.
; - za vprasaj uporabljajo Ruteni piko z vejico.
- ta znak prav tako oznacuje mnozinske sklone; ostali primeri, ki jih lahko uvrstimo v pravopis, etimologijo* in skladnjo, obelezujejo v ilirski ali slovanski slovnici besede, ki napominjajo Boga.
*V vzhodnoslovanskih slovnicah Lavrentija Zizanija in Meletija Smotrickega je z izrazom '(^���������"'! fl poimenovano oblikoslovje.
Z zadnjim razdelkom bukvarja, t. j. z latinsko razlago grafemov, je Karaman postavil temelj graficnim resitvam, s katerimi je karseda natancno projiciral vzhodnoslovanske cirilsko predlogo v glagolsko grafijo. To je s pridom uporabil in nadalje razvil v svojih izdajah liturgicnih knjig (v Misalu 1741, v posthumni izdaji njegovega brevirja /1791/ pa njegov naslednik Ivan Petar Gocinic).
Literatura in viri
Babic I: Vanda Babic (1997). Vzhodnoslovanizacija hrvaskih glagolskih liturgicnih tekstov v 17. in 18. stoletju in oblikovanje znacilnih graficnih sistemov Levakovicevih izdaj misala in brevirja. SLOVO 47. Zagreb. V tisku.
Babic II: Vanda Babic (1986). Hrvatskoglagoljske tiskane pocetnice iz 1527., 1530. i 1561. godine. Diplomska naloga. Ljubljana.
Babic III: Vanda Babic (1996). Vpliv vzhodne cerkvene slovanscine na hrvaske glagolske tekste iz 17. in 18. stoletja. Doktorska disertacija. Ljubljana.
Cronia: Arturo Cronia (1954). �Glagolitica vaticana� v Karamanovih �Considerazioni sul' Identita della lingua litterale slava� iz leta 1753. Slavisticna revija, letnik 5-7. Ljubljana, str. 99-108.
Derganc: Aleksandra Derganc (1986). Prve cerkvenoslovanske in Bohoriceva slovnica. Slavisticna revija, letnik 34, st. 1. Ljubljana, str. 67-76. EJ: Enciklopedija Jugoslavije 5 (1962). Zagreb.
Hamm: Josip Hamm (1971). Ruska redakcija u glagoljskim spomenicima. Slovo 21. Zagreb, str. 213-222.
Jagic I: Vatroslav Jagic (1910). SHUHKnoneaifl c�a�^�c�o� �������1�. ��������������. Jagic II: Vatroslav Jagic (1913). Hrvatska glagolska knjizevnost. V: Branko Vodnik, Povijest hrvatske knjizevnosti, knj. 1. Zagreb, str. 9-64.
87
JEZIK IN SLOVSTVO, Letnik 44, 98/99, st. 3
RAZPRAVE  IN   CLANKI
Jembrih: Alojz Jembrih (1980). Najstarije hrvatske pocetnice. Istra 3-4. Pula.
Karaman: Matej Karaman (1753). Bukvar6 slavensky. Rim.
Misal 1741: Matej Karaman (1741). Missale romanum slavonico idiomate. Rim.
Brevir 1791: Matej Karaman (1791). Breviarium romanum slavonico idiomate. Rim.
Kopitar: Jernej Kopitar (1995). Jerneja Kopitarja Glagolita Clozianus - Clocev glagolit
(uredil in spremno besedo napisal Joze Toporisic, prevedel Martin Benedik). Ljubljana.
Kukuljevic: Ivan Kukuljevic (1860). Bibliografija hrvatska 1. str. 131.
Levakovic: Rafael Levakovic (1629). Azbukividnjak slovinskij. Rim.
Pandzic: B. Pandzic (1978). Franjo Glavinic i Rafael Levakovic u razvoju hrvatske
pismenosti. Nova e vetera 1/2. Sarajevo, str. 85-112.
Putanec: Valentin Putanec (1979). Znacenje rijeci psaltir �bukvar�. Slovo 29. Zagreb, str. 93-96.
Smot.:     �������     ����������     (1979).     ����^�������     �������1��� �����/(��� �-��-���^�. �>"�� 1619. ��1�. Faksimilna izdaja. Stojkovic: Marijan Stojkovic (1930). Pokusaj uvodenja ruskoslavenske gramatike M. Smotrickoga kod Hrvata katolika. Nastavni vjesnik, knj. 38. Zagreb, str. 120-131. Tandaric:    Josip    Leonard    Tandaric    (1993).    Dodaci    Karamanovu    misalu. Hrvatskoglagoljska liturgijska knjizevnost. Rasprave i prinosi. Zagreb, str. 148-151. Uspenski: �. A. ��������� (1987). ������� �������� ������������� ����� (XI - XVII ��.). Mtinchen.
Ziz.: ��������� �������. (1980). ����1�1����� ���������. ��/1�� 1596. ��1�. Faksimilna izdaja.
Ge. Mateji Kunstek se za svetovanje in korigiranje prevoda iz latinscine najlepse zahvaljujem.
Vanda Babic UDK 811.163.42(091)"17/18":003.349:929 Karaman M.
SUMMARY
THE 1739 PRIMER � MATEJ KARAMAN'S INTRODUCTORY PUBLICATION AND ITS PLACE IN THE DEVELOPMENT OF A SPECIAL GLAGOLITIC GRAPHIC SYSTEM IN KARAMAN'S EDITIONS OF UTHURGICAL BOOKS
At a ��� point of convergence of two graphic linguistic traditions, the Croatian Glagolitic one and the Eastern Slavonic Cyrillic one, Rome's publishing was marked by two experimental publications � the primer Azbukividnjak slovinskij (Rome, 1629) and Bukvarb slavenskij (Rome, 1739). The two books present their respective authors' (Rafael Levakovic and Matej Karaman) graphic and printing solutions to be used in their later publishing ente�rises.
Levakovic's primer is a forerunner of his 1631 Misal, and Kramer's book anticipates his 1741 Misal (and his 1791 Misal). While very similar in their contents, the books accept two different orthographic
traditions in designing their Glagolitic graphic and orthographic systems: for one it is the principles of Croatian (more exactly, Protestant) publishing, and for the other it is the Eastern Slavonic graphic system, which adapted the Glagolitic writing system to the Cyrillic one and thus created the basis for the development of the characteristic Eastern Slavonic phonetic orthography. The 1739 primer with its revised Glagolitic writing system (not entirely original, as most of the new graphemes had been designed and used already in Levakovic's 1648 Brevir) meant a definitive and deliberate adoption of the Eastem Slavonic grammatical tradition.
88
JEZIK IN SLOVSTVO, Letnik 44, 98/99, st. 3