Ob tvojem pravniku, Ljubljana
Preko inozemskih sejmov prodiramo na zunanja tržišča
Naj se naše rflisli povrnejo za 20 let nazaj, v tiste majske dni v zadnjem letu vojne, v dni, ko so končno osvobojene zadihale naše vasi in mesta, ko so se iskale oči matre in sinove, znance in prijatelje, ko je odmevala pesem zmage, sreče in svobode.
Ti, Ljubljana, v najhujših preizkušnjah
večno neuklonljiva in zmagovita, kako smo
te ljubili in te ljubimo in kako smo vedno ponosni nate!
Čeprav te je okupator vso prepredel z Učnimi ovirami, s španskimi jezdeci in bunkerji, te spremenil v svojo najmočnejšo policijsko postojanko, si bila v prvem letu boja za svobodo celo center osvobodilnega gibanja in si bistveno'vplivala na širjenje upora v vse predele razkosane slovenske zemlje.
Čeprav so številne močno oborožene Patrulje stalno krožile po mestnih ulicah, so se tisoči borcev in bork, organizirani v borbene grupe, Narodno zaščito in varnostno obveščevalno službo borili proti sovražniku v samem mestu. Tisoči so odhajali v partizanske čete, tisoči, ki jih je okupator Zaradi njihovega sodelovanja v ljudskem uporu — strpal v zapore in taborišča, so tam v najtežjih življenjskih pogojih nadaljevali boj proti sovražniku.
Vse to je danes skorajda legendarno.
Kolikokrat so te z obronkov Mokrca in Krima, z Dolomitov in drugih vrhov gledali borci z vsem hrepenenjem, pomenila si jim svobodo, čutili so s teboj in sanjali o velikem dnevu svobode.
Prišel je tisti dan. Pred 20 leti sredi sončne pomladi, sredi rož in zelenja.
Z veselimi vriski, z udarno pesmijo v spremljavi harmonik so korakali po s cvetjem posutih ulicah tvoji sinovi — borci, ki so v trenutku pozabili dolge pohode, mraz in sneg, lakoto in pomanjkanje, boje in kri, mračno negotovost, mučenje in teror.
Prinesli so ti svobodo.
Tudi danes te ljubimo, da tudi v imenu vseh
tistih, ki so krvaveli in umirali celo na
tvojem pragu zato, da smo mi, ki smo bili
tedaj še majhni, danes srečni in ponosni na tebe, Ljubljana!
Na vsakoletnem sejmu v ropskl in drugi proizvajalci deš prav vse, o čemer sanja-Kdlnu, ki traja od 18. do vse proizvode, ki jih uporab- jo naše žene, ko sii resnično 21. februarja, razstavljajo ev- ljajo gospodinjstva. Tu naj- ali v fantaziji opremljajo
svoja stanovanja. Iznajditelji In proljzvajalci prikazujejo najmodernejše, čimbolj avtomatizirane aparate za čiščenje stanovanja, za električno ali drugačno ogrevanje ali ohlajevanje stanovanja, za pranje perila in kuhinjske posode, za pripravo hrane in pijače, celo za loščenje čevljev.
Razen teh šteto tovarni notna nove
posode, železne, porcelanske, steklene in celo dz plastične mase, tki prenesejo vsako vročino.
V poteh, silno nazsežnih, večinoma v dive nadstropji grajenih dvoranah so proizvajalci prikazovali vse te dobrine. Same znane firme so se vrstile druga poleg druge: Siemens, I-gnits, Bosch, itd.
Ce si si hotel dobro ogledati vse to, je bilo štiri dni premalo.
Na sejam so smeli priti le testi, ki so prejeli 'povabilo sejemske uprave, To so bili predvsem komercialisti in tehniki proizvodnih in trgovskih podjetij, dočiim potrošniki teh dobrin niiso mogli
Mojca uspešno prodira v inozemstvu	(nadalj. na 4. strani)
Gospodarske težave povzročajo neizpolnjene pogodbene obveznosti
S 1. aprila dopoldne sta obiskala naše podjetje republiška poslanca tovariša Miran ing. • Guzelj in Jože Greben, spremljala pa sta ju sekretarja republiških zborov, tovariša S Stane Zagoričnik In Jože Dolenc.
aparatov je ne-priikazalo popol-obkJke kuhinjske
Pila si vzgled mesta, ki se je borilo za svobodo.
Zato se ob tvojem prazniku s teboj
iskreno veselimo, naša Ljubljana, živimo s teboj
m smo priče tvoje rasti in tvoje nove, svetle podobe.
Slavko Gerlica
Namen njihovega obiska je bil ugotoviti, kako se v praksi -izpolnjujejo pogodbene obveznosti, kaj vpliva na to, da se pogodbene obveznosti ne spoštujejo in podobno. Z ozirom na to, da je vse to
Predlogi za reorganizacijo sindikata
® V prvi polovici maja bo občni zbor sindikalne organizacije. Ob pripravah je pred-
•	sednlk tov. Vrzel napisal nekaj misli o aktualnih problemih, katerim bo moral občni
•	zbor posvetiti veliko pozornost.
^ dosedanjem delu in or- kako si predstavljamo delo nost oziroma objektivno gle-kanizacijski strukturi IO sin- sindikalne podružnice in nje- danje na probleme v posa-‘kalne podružnice namera- no funkcionalnost. Iz doseda- meznih EE. Ugotavljamo še amo narediti določene spre- nje prakse lahko opažamo, vedno, da v EE vse preveč n-n?'*>C" Za*° Je Prav. da o da nismo našli najboljših lju- razpravljamo o načelnih pro-. čimbolje razpravljamo, di za delo v pododborih. blemih, da trenutno nismo ziroma kolikor mogoče kon- Ugotavljamo namreč, da zagotovili še ekonomske sa-ruktivno povemo, kakšni nam v aktivnosti vseh teh mostojnosti ter da vzporedno aJ bodo izvršni odbori in organov manjkata sprošče-	(nadalj. na 3. strani)
vezano na splošno gospodarsko stanje in problematiko, so jim stanje v podjetju tolmačili glavni -direktor tovariš Zdravko Rak-ušček, komer-ciallimi direktor Stane Rozman in direktor zunanjetrgovinskega oddelka Miloš Čopič.
Goste so seznanili z izredno težkim stanjem v podjetju z ozirom na občutno zmanjšana devizna sredstva, ki naj bi jih podjetje dobilo za uvoz reprodukcijskega materiala v letu 1965. Znesek, predviden za naše podjetje, je 500,000.000 obračunskih dinarjev, od tega 250,000.000 za uvoz iz konvertibilnega področja in 250,000.000 iz vzhodnoevropskega področja. Da bi bilo stanje še slabše, moramo od navedenega zneska
poravnati najprej vse uvoženo in neplačano blago v letu 1964.
Naš (zahtevek za uvoz reprodukcijskega materiala v 1. 1965 pa dosega 1.426,431.000 obračunskih dinarjev. L. 1964 smo uvozih za 965,576.000 obračunskih dinarjev, s pripombo, da smo plan za letos občutno povečali. Razen tega smo imeli v začetku leta dokajšnje zaloge uvoznih materialov, pa tudi Železarna Jesenice je v začetku 1.1964 še proizvajala tanjšo vrsto pločevine, medtem ‘ko smo proizvodno leto 1965 začeli tako rekoč brez vsakršnih zalog uvoznih materialov, domače železarne so prenehale že v drugem polletju 1964 s proizvodnjo tanjših pločevin, (nadalj. na 5. strani)
Lz uradnih listov
številka 11/65
RAČUNOVODSKI IN KOMERCIALNI SEKTOR
Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o poslovnih stavbah in prostorih; Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o avtorski pravici; Pravilnik o načinu obračunavanja in plačevanja prispevkov iz osebnega dohodka delavcev; Pravilnik o spremembah pravilnika o razvrščanju porabnikov družbenega premoženja o njihovi dejavnosti; Odredba o spremembi odredbe o določitvi deviznega zneska za plačila v zvezi z izvozom hi za druga plačila v tujini, številka 12/65
RAČUNOVODSKI, KOMERCIALNI, KADROVSKI sektor Zakon o bankah in kreditnih poslih; Zakon o narodni banki Jugoslavije; Zakon o spremembah zakona o čeku; Zakon o knjigovodstvu gospodarskih organizacij; Temeljni zakon o tržni inšpekciji; Zakon o primerih in pogojih, v katerih se opravljanje določenega dela ne šteje za delovno razmerje; Uredba o spremembah tarife prometnega davka; Odlok o najvišji obrestni meri, ki jo je mogoče izgovoriti za kredit; Zakon o potnih listinah jugoslovanskih državljanov; Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o visoki šoli za politične znanosti; Zakon o prenehanju veljavnosti zakona o pristojnosti občinskih in okrajnih ljudskih odborov in njihovih organov; Zakon o prenehanju veljavnosti zakona o štipendijah; Popravek zakona o prometu eksplozivnih snovi; Odlok o uikrepih in pogojih za oblikovanje ravni cen, določenih proizvodov in storitev (proizv. gosp. org. ne smejo za svoje industrijske proizvode zviševati prodajnih cen, po katerih so jih prodajale na dan 22. marca 1965); Uredba o spremembah tarife prometnega davka (v tar. štev. 34 se tč. 1 pod b) — stopnja 5% nadomesti s stopnjo 10%; Nova davčna stopnja Iz 1. točke 1. člena te uredbe bo veljala od dneva, od katerega bodo proizvajalci na podlagi obvestila, ki ga dobijo od Zveznega urada za cene, začeli prodajati osebne avtomobile po novi ceni);
številka 13/65 KADROVSKI SEKTOR
Zakon o spremembah in dopolnitvah temeljnega zakona o prekrških; Zakon o gibanju in prebivanju tujcev v SFRJ; Temeljni zakon o pomoči družinskim članom, katerih hranilec je v obvezni vojaški službi; Odločba o izvedbi ankete o čistih osebnih dohodkih po poklicih in o strokovnem usposabljanju zaposlenega osebja; številka 14/65
KADROVSKI, RAČUNOVODSKI, KOMERCIALNI sektor Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o narodni obrambi; Zakon o prenehanju veljavnosti uredbe o vajencih; Zakon o prenehanju veljavnosti uredbe o strokovnem usposabljanju in o nazivih delavcev; Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o prometu blaga in storitev s tujino; Temeljni zakon o upravnih taksah; Temeljni zakon o prometnem davku; Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o obveznih rezervah skladov; Popravek pravilnika o načinu obračunavanja in plačevanja prispevkov iz osebnega dohodka delavcev;
številka 15/65
RAČUNOVODSKI, KOMERCIALNI, KADROVSKI sektor Zakon o uporabi določb temeljnega zakona o financiranju družbeno-političnih skupnosti za stanovanjske sklade; Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o prometu z zemljišči in stavbami; Temeljni zakon o javnem pravobranilstvu; Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o tisku in o drugih oblikah informacije; Temeljni zakon o pošiljanju tiskov določenih zavodom; Zakon o kreditnih poslih s tujino; akon o deviznem posloavnju in plačilnem prometu s tujino; Zakon o deviznem poslovanju in plačilnem prometu s tujino; Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o ureditvi posolvnih razmerij na trgu; Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o družbeni kontroli cen; Zakon o prepovedi sprejemanja daril s strani predstavnikov in članov delegacij in o prepovedi dajanja daril iz družbenih sredstev; Ukaz o razglasitvi zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o obrestih od gospodarskih skladov; Zakon o obveznem premoženjskem in osebnem zavarovanju; Temeljni zakon o organizaciji in financiranju zaposlovanja; Temeljni zakon o varstvu pri delu, Temeljni zakon o evidencah na področju dela; Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o zdravstvenem zavarovanju; Zakon o prisilni poravnavi in stečaju; Zakon o prenehanju veljavnosti zakona o ustanovitvi komisij za izvajanje predpisov o delitvi čistega dohodka gospodarskih organizacij in zavodov; Zakon o prenehanju veljavnosti uredbe o centrih za strokovno izobraževanje delavcev; Popravek zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o sodnih taksah;
številka 11/65 SRS
KADROVSKI, RAČUNOVODSKI sektor
Zakon o državljanstvu SRS, Zakon o volitvah delavskih svetov in drugih organov upravljanja v delovnih organizacijah; Zakon o spremembah zakona o gasilskih društvih; Zakon o določitvi dela stanovanjskega prispevka, ,ki se vplačuje v sklad za zidanje hiš tiste občine, na katere območju ima sedež izplačevalec delavčevega osebnega dohodka.
Odlok o ugotovitvi republiškega povprečja osebnih dohodkov zaposlenih v letu 1964.
20. APRILA smo prvič uresničili ustavno načelo o volitvah v organe samoupravljanja
Takoj po sprejetju nove ustave in po splošnih volitvah smo izvolili nove organe delavskega samoupravljanja podjetja in ekonomskih enot. Že takrat smo vedeli, da bomo morali čez leto voliti v te organe novo polovico članov. In že je prišel čas, ko smo začeli prvič razpravljati o novih volitvah v samoupravne organe. Centralni delavski svet je razpisal volitve za 20. marec, družbene organizacije in organi upravljanja v ekonomskih enotah pa so začeli razglabljati o članih kolektiva, ki naj bi zamenjali polovico tistih, katerim se je mandat iztekel.
Ekonomske enote so prod- volilni odlbori odprli volišča vseh volilnih upravičencev, in lagale nove kandidate, volili- že nekaj minut pred šesto, da so rvoliili že skoraj vsi vo-:na komisija je osvojila ruji- tako da je 'nočna izmena lah- lirvci, ki so delali v dopol-hiove predloge in že je prišel kio volila že ob odhodu z damski izmeni, dam volitev.	dieto. Sodelavci so že takoj Okrog osmih se je navail
VoLilini odbori so dan pred po prihodu na delo odšli na na volišču, polegel, prihajali volitvami okrasili volišča in volišča iiin ob 7. mini so ekio- so samo še posamejzniiiki, ki pripravili vse potrebno za nomske enote zabeležile, da jih je zadržalo delo. Volilni nemoten potek. 20. aprila so je volila že skoraj polovica odlbori so nestrpno pričakovali začetek druge izmene, saj so hoteli čimprej zaključiti delo. Urini kazalci se -pomikajo prati 14. uri, na volišča- prihajajo najzgodnejši -iz druge -izmene. Zadnji naval, še nekateri posamezniki in vtoliiltrve so končane.
Z-nario je, da so ekonomske enote izvolile polovico članov v centralni -delavski svet. Izvolite so naslednje tovarišice in tovariše:
RAZVOJ IN DELAVNICE: Peter Strniša In Drago Novak TISKARNA:
Franc Trinkaus STRANSKI OBRATI IN SKUPNE SLUŽBE; Zofka Kuhar, Jožica Kovačič, Marija Anžič . EMBALAŽA:
Marija Kitamiič, Marija Sinkovič, Jelica Vladovič in Viktor Zemljak ZALOG:
Helena Golubič, Fani Grojzdek, Em-il Hočevar, Ana Zavrl
OBRAT TEHNIČNIH PREDMETOV:
Slavka Grm, Matija Gvardjančič, Miha Škarja in Jurij Tudi drugod je bilo tako živahno	Vabšek
Kisline še vedno brez strehe
Že neka-j let i-m-armo kisline v balonih kar pod mi-liim nebom na dvorišču tovarne. V gailvanl in tiskarni porabimo precejšnje količine akumulatorske žveplene, solne in soli-trne kisline. Pred gradnjo niov-ih objektov smo imeli zasilno shrambo za kisline, tako da so bile zaščitene pred slabim vremenom -in so bile pod ključem. Pri sedanjem stanju pa skladiščnik ne more odgovarjati za zaloge, ker lahko vsak jemlje kisline, -kolikor jiiih potrebuje. Tako nimamo evidence, koliko kislin je porabljenih in ikoiliiko jiih je še na zalogi. Zaradi tega nastane večkrat pomanjkanje, ker ni bilo pravočasno poslano naročilo za novo nabavo.
V deževnem vrememu voda moči košare in posode, v ka-
terih so baloni. P-oziimi vse to zmrzne in se kvari. Baloni pa začnejo pokati. Ko vse s-kupa j prekrije sneg, je treba z lopato Uskaiti balone, kair lahko povzroči- novo škodo. Razen -tega je vse izpostavljeno raznim gradbenim delom lin mehanizacijii,
ki se -giblje po tovarniškem dvorišču.
Tako stanje nam povzroča nered in škodo, zaradi česar bi morali balone čimprej zaščititi s streho in vsaj žično ograjo. Ta objekt bi lahko zgradili z majhnimi stroški, ki bi sc amortizirali v nekaj letih. Leopold Uraj nar
Stroj za zapiranje steklenic z Aluvi pokrovi
Podjetja, ki predelujejo sadje, likerje, vina in vse vrste proizvodov, ki se polnijo oziroma embalirajo v steklenice, so v večini prešla na naš standardni Aluvi pokrov. Za ta pokrov rabimo zapiralne stroje, katerih pa trenutno na našem trgu ni in so bila podjetja vezana na uvoz. Toda uvoženi stroji so veliki, v večini primerov popolnoma avtomatični in seveda z velikimi zmogljivostmi. Take stroje so nabavila samo večja podjetja, katerih proizvodnja se vsaj delno ujema z zmogljivostjo stroja. Manjša podjetja pa so se morala zadovoljiti z ročnimi zapiralkami, ki niso priročne, slabo zapirajo in imajo razen tega še zelo majhne zmogljivosti.
Na podlagi teh zaključkov ljani izdelali stroj, čigar d,o vrtljive zvezde in rta poje maše podjetje predlagalo, zmogljivost je od 2000 do stavi steklenico na bat, ki da bi izdelali zapiralni stroj 3000 zapnt h steklenic na uro. se spušča in dviga. Bat pre-domače proizvodlnijle, iki bi bi‘l Ta stroj je avtomatičen, nese steklenico pod zapiral-Primeren za večja im tudi za polno steklenico, na katero no glavo tin ijo diviigne. V tem manjša podjetja. Taiko smo nataknemo pokrov, postavi- pa opravi svoje delo zapi-v kooperaciji s TS Šv Ljub- mo na transporter, ki jo nese ralina glava, iki zapre pokrov.
Bat nato nese zaprto steklenico do druge zjvezde, ki po-' stavi steklenico na drugi dal transporterja.
Še dve veliki prednosti ima novi stroj:
—	da na njem lahko zapiramo steklenice od višine 120 do 380 mm, ter da je
—	prirejen tako, da na njem lahko zapiramo tudi različne dimenzije pokrovov: 0 24, 28, 31, 35 mm.
Prvi poskusi na novem zapiralnem stroju so pokazali odlične rezultate, zato smo ga poslali na 'sipomladanisiki velesejem v Zagreb, kjer so si ga ogledala vsa podjetja, ki so zainteresirana, da je bil stroj narejen.
Zanimanje za novi stroj izredno	Milan Zrimšek
Predlogi za reorganizacijo sindikata
Trenutna zadržanost pri ki ustvarjajo manj sredstev,
ORGAN
i SAMOUPRAVLJANJA
SPOROČAJO
(nadalj. s 1. strani)
s tem delno hromimo interese organov samoupravljanja.
Vsi sc moramo zavedali, da UU1 itLUV je mogoče zadostiti potrebe
Tl O plrnnnmclri „ ... .. ..i ..	*
delitvi dohodka po ekonom- njihove potrebe pa so večje, skih enotah je opravičena, Verjetno bomo morali v kajti manjka nam vrsta ela- tem smislu organizacijo dela boratov in pravilnikov. Vse izvršnega odbora spremeniti.
ekonomski samostojnosti, ^ nasprotno pa prav tako ugo- stvarj tavljamo, da je samostojnost vezana na vrsto problemov v notranji organizaciji.
Sindikalna podružnica je na svojih sejah razpravljala tudi o tem, da bi v Izvršnem Celotna organizacija v no- odboru sindikalne podružni-v*h oblikah ekonomskega po- ce uvedli določene reorgani-slovanja zahteva vrsto orga- zacije. Ugotavljamo namreč, nzacijskih sprememb, na da pododbori niso tzaintere-katere pa nihče ne pomisli sirani, če me razpolagajo z takrat, kadar forsiramo de- določenim delom dohodka litev sredstev po EE. Ko za- sindikalne organizacije. Vzpo-govarjamo pravilnost delitve redno s tem bo treba izdelati poslovnik o delu Izvršnega odbora in pododborov. V tem poslovniku bi morali
smo razmišljali, toda prepričani smo, da celoviteje urediti te bomo dosegli boljše rezultate pri delu. Slavko Vrzel
CENTRALNI DELAVSKI SVET
@ Delavski sveti ekonomskih enot, ostali organi upravljanja in družbenopolitične organizacije naj predlog Pravilnika o nagrajevanju po premijskem sistemu temeljito preštudirajo in dajo nanj svoje predloge. Po teh razpravah bo CDS o predlogu ponovno razpravljal in ga sprejel.
© Centralni delavski svet odobri odpis treh zapiralnih strojev in enega knakerja.
© Mehanografskemu centru naj se izplača prispevek v višini 12,500.000 dinarjev.
© Glede na novo razdelitev dopolnilnega proračunskega prispevka se bodo tarifne postavke v btto znesku povečale za 4,13 %.
© Dnevnice se zvišajo na 3.500 dinarjev za vse člane kolektiva, nočnine pa naj se obračunavajo do 2.000 dinarjev s tem, da mora upravičenec potnemu obračunu priložiti račun.
© Predlog Pravilnika o nagrajevanju po premijskem sistemu, o katerem so razpravljali člani kolektiva na sestankih ekonomskih enot, stopi v veljavo z dnem sprejetja. Premije pa naj se obračunavajo po novem načinu od 1. aprila.
UPRAVNI ODBOR
© Podjetju TAKOVO sc prizna zahtevana odškodnina, predlog za plačilo bo UO poslal CDS v potrditev.
© Skupno s tovarno emajlirane posode v Celju naj se razstavlja na mednarodnem sejmu v Kolnu.
© Tovarišu Stanetu Rozmanu, direktorju komercialnega sektorja omogoči uporabiti vse pristojnosti za nemoteno izvrševanje plana izvoza. Po zakonitih predpisih pa mora komercialni sektor najmanj vsake tri mesece enkrat poročati UO in Centralnemu delavskemu svetu o zunaifjetrgovinskem poslovanju.
© Predhodno sprejeti sklep o delovni sili ostane še v naprej v veljavi, ker pa je trenutno stanje v embalaži zelo kritično, naj kadrovski oddelek sprejme 26 novih sodelavcev in sodelavk.
© Upravni odbor je potrdil sklep kadrovske komisije o odpovedi delovnega razmerja tovarišu Gantarju. Meni, da so razlogi utemeljeni in stvarni.
© Tovarišu Ferenčaku in tovarišici Granerjevi naj se izplačata nagradi v višini enomesečnih osebnih dohodkov za prizadevno delo pri izdelavi letne bilance.
© Centralnemu delavskemu svetu naj se pošlje predlog za povišanje dnevnic na 3.500 dinarjev in za povišanje povračila stroškov prenočevanja do 2.000 dinarjev. V kolikor bo CDS predlog sprejel, naj bi začel veljati sklep s 16. februarjem 1965.
Pomlad 1965 v Zagrebu
© Zagrebški velesejem vzbuja že vsa leta veliko zanimanje. Gospodarskim organizacijam © povzroča precej skrbi, kakšni bodo uspehi. Od uspešnosti priprav in kvalitetne © izvedbe paviljona je odvisno, ali bodo obiskovalci obstali pri našem paviljonu in si © ogledali razstavljene izdelke.
17. aprila se je začel Spo- žar, 'ki je idal še zadmlja na- Za prvimi obiskovalci so mlaidainsiki velesejem. Po št c-	vodila ea obrtniška- dela in	prišli drogi in taiko je šlo iz
-______ ________________  „	lcm 1)0sioviuK.u	ui mui «n	y6i*lu raizstaivljaJcev sicer ni	n^to začel paviljon aranžirati,	dlneva v dan. Po informaci-
njihovem	vplivu	na	naš	na-	jasno začrtati	pristojnosti	S |PIliKade,v'nim ddom ™ iz"	■)=*- M smo Jih dobili v sre-
daljnji	razvoj.	Poskrbeti mo-	pododborov in	izvršnega od-	Teih^je^bilo 66 iin\o bile na	na‘j|d*lii'v0Sl,,j0 'Jc bil paviljon	dini sejma, smo izvedeli, da
dohodka po EE moramo razmisliti o vseh dobrih In slabih lastnostih oziroma
farno, da bodo principi jasni, bora. Prav tako je potrebno	J
Kako zagotoviti razvoi nod-	crnkt,,-, Mnnnrine 1	2.
zagotoviti razvoj podivja po enotnih načelih delitve sredstev po EE in njihovem skladnem razvoju. “Clitev odgovornosti po EE jc več kot nujna, biti pa n,ora povezana z interesi
X1 , uiui,.ju„u prikazovanju raz- . razdeliti sredstva članarine Sltav{i,jettl)ilj1 predmetov, organ«- Je čakai1 'le še uradno otvo- stroj za zapiranje steklenic z
ob ,določenem času nared din je največ zanimanja za nov
po posameznih EE.
Jasno jc, da bo moral poslovnik razčistiti vprašanje, koliko od celokupne članarine bodo dobile posamezne EE im kako ga bomo delili.
ziraniim stiiikom poslovnih partnerjev itd. Potrošniki pa so imeli priliko ogledati si novosti industrijskih podjetij.
V priprave na uidialežlbo na-
ritev in prve obiskovalce.
aluvi vijaki.
n°!.an]?z.neSa Pro'zvajalca in Predvidoma naj bi od sred- šega podjetja na sejmu je
bilo vloženega precej truda
Ul^avljaJca, kajti le v tem stev članom, ki nam ostane-i^,,imi)_pravllen razvoj pod- j„ dobila vsaka EE del, so-
!e‘ia- Postavlja pa se vpra-fanje, kaj smo že storili, da
.* naše proizvajalce zaimtere-siraii za objektivno odloča-
razmeren številu članov. Preostala sredstva, to je skupno :e 15 % od vseh EE, pa bi do-
— ~.,j.—v------------— bil Izvršni odbor za financi-
Jc ° vseh ostalih problemih. ranje skupnih potreb, ki so Prepričani smo, da mora- predvidene za izvajanje pro-jf10 v našem nadaljnjem grama dela. azvoju začrtati jasna pota Ce bi sc v tekočem letu <l-šim službam, ki delajo na pokazala potreba po skupni
be|‘-'iZah Poslovanja. Poskr-brQ
litev
moramo, da bomo do-urediii samo notranjo de-
in čaisa. Prve priprave so se začele že v začetku -marca, ko komisija za ekonomsko propagando 'izdelala operativni plan. Po njem so začele teči organizacijske, tehnične in druge priprave, pri katerih sta -nosila levji -delež prodajni oddelek ih mizarska delavnica. Pripraviti je bilo treba predmete za razstavljanje, urediti vse potrebno za montažo -in zunanjo tor notranjo ureditev pavdil-jona.
akciji, pri tem mislim razne proslave itd., morajo posamezni pododbori financirati In zajemanje stroškov akcijo v takem obsegu, koil-Va cn-i strani, na drugi pa kor imajo zaposlenih v EE. n°m» morali povedati, kakš- Poslovnik bi moral tudi jas- , a so posamezna odstopanja no opredeliti sistem delitve No jc billo vse potrebno pri-po EE bi proizvodnjah.	in financiranje za tiste EE, pravljeno, je prišel aran- Prizadevni tovariši so delo dobro In hitro opravili
JANEZ VRBANEC 1. 3. Pri prelaganju zabojev s sodelavcem je z desno nogo zadel ob zaboj in si jo poškodoval. Do poškodbe je prišlo zaradi tesnega prostora.
ANTON KRISPER 2. 3. Ponesrečenec je ravnal kaljeno letev. Pri tem mu je drobec kladiva odletel v sredinec desne roke. Poškodba je bila manjšega značaja.
REZKA KANDIČ 2. 3. Pri dviganju težkega zaboja si je poškodovala zapestje desne roke. Roka ji je otekla. Slaba organizacija dela je vzrok te poškodbe.
JOŽE VREZE 4. 3. Med potjo na delo je padel in si pri tem poškodoval hrbtenico — slabo cestišče.
FLORIJAN NOVAK 5. 3. Pri prenašanju zarobljenih pladnjev na mizo se je urezal v prstanec leve roke.
FRANC ARNIK 5. 3. Med potjo na delo je padel s kolesom in si poškodoval desna rebra — poledica.
JOŽE ŠTEBLAJ 8. 3. Na poti z dela je na križišču Pokopališke ulice in Ob železnici padel ter si poškodoval palec na desni roki.
ANA KRALJ 9. 3. Pri gumi ran ju »mandolink« je z roko zašla pod orodje in si poškodovala sredinec leve roke. Poškodba je nastala zaradi nepravilnega delovnega postopka.
ANTON KOŠČAK 10. 3. Ponesrečenec ja padel na stopnicah, ki vodijo k razdelilcu pare in si poškodoval palec desne roke. Vzrok poškodbe so nevzdrževane stopnice.
MARIJA RITLEP 11. 3. Pri čiščenju valjev je z roko prijela valje, ki so se vrteli. Poškodovala si je sredinec in prstanec desne roke. Poškodovala se je, ker ni upoštevala HTV predpisov.
IVANKA KOVAČIČ 12. 3. Pri prenašanju ji je pločevina zdrsnila. Urezala se je v kazalec desne roke. Neprevidnost!
SLOBODAN TRIPKOVIČ 13. 3. Pri izstopu iz avtobusa mu je spodrsnilo in je padel. Poškodoval si je desno koleno. Spolzko stopnišče na avtobusu.
JUST GRUM 15. 3. Z roko je ustavljal vrtečo stružno glavo in si poškodoval palec leve roke — neprevidnost.
ANTON KOČAR 15. 3. Ponesrečenec je prijel okvir pri-trjevalca obročev 0 105 v kro-movi banji. Opekel si je kazalec leve roke. Do poškodbe je prišlo zaradi slabe organizacije dela.
MARTIN TIHELJ 15. 3. Ponesrečenec je v obratu nerodno stopil in si poškodoval gleženj desne noge.
FANI VODE 16. 3. Ponesre-čenka je Z desno nogo zadela ob nezavarovano pločevino in si jo poškodovala. Tesen prostor in nezavarovana pločevina.
MARIJA ŠINKO 16. 3. Pri prenašanju obodov za konzerve so nekateri padli ponesre-čenki na desno nogo.
ZOFKA SVETEK 18. 3. Pri štancanju je ponesrečenka hotela odstraniti odpadek z gornjega dela orodja, z nogo pa je neprevidno sprožila stroj. Poškodovala si je kazalec leve roke.
IVAN VALENTAK 19. 3. Pri poliranju obročev 0 105 mu je spodletelo in si je urezal štiri prste na desni roki.
FRANC LEVEC 22. 3. Med pogonom je izključeval števec. Pločevina ga je zadela v prstanec leve roke in mu ga poškodovala. Kršitev HTV pravil.
DOSTA BORKOVIČ 22. 3. Med zlaganjem je ponesre-čenki padla pločevina na levo roko. Poškodovala si je kazalec in sredinec.
ANTON BREGANT 26. 3. Pri nalaganju pločevine mu je tujek padel v levo oko.
IVANKA BREZNIKAR 24. 3. Pri robljenju doz »motorol« je z roko zašla med robilce, pokrov pa ji je porezal kazalec desne roke. Poškodba je nastala zaradi hitrega tempa dela.
VILJEM MOZETIČ 25. 3. Pri vstopu v dvigalo je nerodno zaprl vrata in si poškodoval gleženj leve noge. Nepazljivost!
KRISTINA JELNIKAR 26. marca. Ponesrečenki je so-
delavec prevrnil kovinski zaboj na glavo. Delavka je utrpela pretres možganov in si poškodovala desno roko. Do poškodbe je prišlo zaradi tesnosti prostora.
ANA KOZLEVČAR 26. 3. Pri robljenju pokrovov »meda« ji je stroj poškodoval levo podlakt.
ASIM BEGOV1Č 27. 3. Pri prenašanju miz si je na stopnišču poškodoval noge. Nepravilni delovni postopek!
AMALIJA HRZENJAK 29. 3. Ponesrečenka se je peljala s kolesom v obrat Zalog z namenom, da bi delala nadurno delo. Pri padcu si je nalomila gleženj desne noge.
ROZIKA BORSTNAR 30. 3. Pri zvijanju obodov doz za Izolirko ji je pločevina različne debeline, ko jo je potisnila skozi valje na stroju, padla na levo nogo in jo poškodovala. Vzrok poškodbe je bila motnja v tehnološkem postopku.
ANTON GLOBOKAR 30. 3. Ponesrečeni je z levo nogo zadel ob vijak na tiskarskem stroju. Poškodoval si je levo koleno. Vzroka poškodbe sta bila hiter tempo dela in neprevidnost.
ANA ZAVRL 31. 3. Pri odvijanju matice na nožnih Škarjah ji je matični ključ zdrsnil. Zadela se je ob pločevino in se urezala v palec desne roke. Tesen prostor in slaba organizacija dela.
Komisija HTV pri CDS je skupno z varnostno službo obravnavala vse nesreče pri delu, razen tistih, ki so se pripetile med potjo na delo in z njega. Ugotovila je, da precejšnjemu delu nesreč pri delu botruje slaba organizacija dela, ki se kaže v neredu na delovnih mestih. Zato komisija meni, da bi z redom na delovnih mestih in dosledno uporabo zaščitnih sredstev zmanjšali število nesreč pri delu, ki so sedaj precej narasle. Potrebno je, da vsi mojstri in preddelavci ter obratovodje napnejo vse sile, da bi ta problem rešili. Le tako bomo lahko zmanjšali poškodbe na delovnih mestih.
) Drobtinice našega življenja
i Prišla je v mesto delat. Zaposlila se je v tovarni. f Ker ni drugače dobila stanovanja, se je domenila pri i neki družini, da bo pomagala za hrano in stanovanje. ^ Tako je z dela prihajala domov lin spet delala. Postala
#	je utrujena. Ko jo je nekega dne ogovoril mlad fant in
#	ji začel govoriti o ljubezni, mu je vse verjela. Želela 4 si je svoj dom. Zgodilo se je drugače. Zanosila je. Sedaj 1 pa ji faint ni več govorili o ljubezni. Zapustil jo je. Tako 1 so se ji podrle vse lepe sanje o lastnem domu. Ni si
#	vedela pomagati. Če ostane noseča, bo izgubila sobo in
#	hrano. Kam maj gre z otrokom? Kdo ji bo pomagal?
£ Cele noči ni spala. Odločila se je za splav. Kako f sramotno in ponižujoče je bilo stati pred komisijo, da f jo naj reši otroka, ko si ga je vendar tako zelo želela, f Stiskala je zobe. Po splavu je prebolela še vnetje jajčni-f kov. Leta so minila. Počasi je pekoča bolečina zaradi f izgubljenega otroka in sanj o domu utonila v pozabo.
i Poročila se je. Toda sedaj, ko je imela dom in do-i brega moža, ni mogla zanositi. Koliko bolečih preiskav i in zdravljenja je že prestala, pa še vedno nič. Noči so J minevale brez spanja, najhujši pa so bili očitki, ki jih a je očitala sama sebi. Takrat je zavrgla otroka, danes pa \ ga ne more imeti.
Preko inozemskih sejmov prodiramo na zunanja tržišča
(nadalj. s 1. strani)
na sejem. Pa so bile dvorane kljub temu od jutra do večera polne obiskovalcev. Sejem je bil odprt od pdl devetih zjutraj vse do sedme ure zvečer.
Na tem sejmu je razstavljalo izdelke tudi maše podjetje. To je bil takorekoč prvi nastop ina nekem inozemskem sejmu v lastni režiji.
Na razstavnem prostoru, velikem 18 m2, smo razstavljali skupno s Tovarno emajlirane posode iz Celja. Mi
smo razstavili embalažo za široko potrošnjo, nikljaste in litografirane pladnje, reklamne plakate, varnostni trikotnik, kolesarski žaromet in okrogli kuhalnik ter Mojco. Ob idiveh mizah in osmih stolih smo sprejemali interesente iin jim ponujali naiše -izdelke, jim pripovedovani o prodajnih pogojih dn sprejemalii njihove pripombe. Prihajali so v večini resni interesenti, puščali so svoje naslove s prošnjo, da bi jim čimiprej poslali 'želene vzorce izdelkov. Največ so se zanimali za kuhalnik Mojco. Zanj In še za nekatere druge izdelke (kolesarski žaromet, embalaža) se je priglasilo 34 lnotzemskih kupcev
iz Zahodne Nemčije, Avstrije, Italije, Švedske, Norveške, Švice, Francije, Luxem-burga, Holandije in Združenih držav Amerike.
Menim, da udeležba na tem sejmu mi biila zaman in da se bodo uspehi kmalu pokazali. Nekateri interesenti so se že pismeno javili, eden je celo naročili prvih 100 kuhalnikov Mojca. Pričakujemo, da 'bodo sledila večja naročila tega tako veliko zanimanja vzbujajočega kuhalnika takoj, ko bodo pristojni inozemski uradi izjavili, da kuhalnik odgovarja zadevnim tehničnim predpisom. Upamo, -da ne bo težav. Brez teh odobritev prodaja nam-reč n-i dovoljena.
Velika trgovska hiša v Avstriji bo sliko »Mojce« brezplačno natisnila v svojem prospektu, ki ga letno razpošilja v m,Čil j on -izvodih, s čimer bo lahko vzbudila zanimanje vsakega potrošnika v Avstriji. Predvidevamo, da bo podobna akcija stekla tudi v Zahodni Nemčiji.
Ta način propagande bi nam zagotovil večje izvozne možnosti.
Priporočljivo bi bilo, da bi se v bodoče udeleževali tudi drugih, našim izdelkom ustrezajočih inozemskih sejmov.
Miloš čopič
O pomenu strokovne, družbene, gospodarske in splošne
V sedanjih industrijskih proizvodnjah se je jasno pokazala potreba po višje izobraženih delovnih kadrih, ki morajo obvladati že mnogo bolj zamotane proizvodne postopke in zato imeti višjo stopnjo strokovnosti. Ta ugotovitev potrjuje tudi značilni pojav v sodobnih proizvodnjah, da je delavcev v neposredni proizvodnji relativno vedno manj, vedno več pa je potrebnih tehnikov, ki ne bodo več toliko stregli strojem, ampak bodo uravnavali proizvodni proces. Z ozirom na to bi lahko ugotovili, da se je v podjetjih izkristaliziral že tudi globlji smisel kadrovske službe, ki
je v tem, da se je kadrovska služba približala tehnično-proizvodnemu sektorju. Ona si mora soodgovorno prizadevati za doseganje osnovne gospodarske težnje podjetja, doseči večjo proizvodnost podjetja s strokovno usposobljenimi delovnimi kadri. Iz tega pa sledi, da se je dejavnost kadrovskega sektorja v sedanjem razvoju že toliko razširila, da je v njej nastala potreba po posebnem delovnem področju, po posebni izobraževalni službi.
Nekaj značilnosti, ki utemeljujejo potrebo po višje strokovno usposobljenih kadrih:
S Praksa v sodobnih go-spodarsko-industrijskili organizacijah kaže, da so zgradbe in stroji šele na pol poti do proizvodnje in da je druga polovica poti prav v popolnejših oblikah in načinih izobraževanja strokovnih kadrov.
S Kadrovska služba v podjetjih je dobila danes že globlji in širši pomen. Ne opravlja več le tehničnega dela pri sprejemanju in odpuščanju delovne sile, marveč si mora prizadevati, da delavce tudi višje strokovno izobrazi.
• Kadrovska služba je stalno vključena v vse probleme podjetja, zlasti pa v tiste, ki
so vezani na uresničenje dolgoročnega plana s strokovno višje izobraženimi kadri.
0 Vsak plan, ki si ga podjetje postavi — proizvodni, finančni, komercialni ali drugi — vsebuje tudi potrebo po strokovno višje izobraženih kadrih.
0 Racionalno gospodarjenje v podjetjih je danes že pogojeno v potrebi po višje kvalificiranih kadrih.
Z decentralizacijo samoupravljanja v podjetjih se je preneslo več pravic na ekonomske enote oziroma na neposrednega proizvajalca, ki pričakuje, da mu bomo nudili za kvalitetnejše proizva-
janje tudi ustrezno višjo strokovno izobrazbo.
Delavsko samoupravljanje je prineslo v naša podjetja spremembe v organizaciji in v formiranju socialističnih odnosov med kadri, ki sc morajo usposobiti za proizvajalce in upravljalcc. V našem socialističnem sistemu je temelj človek, ki je tudi njegov ustvarjalec. In jasno je, da je upravičena zahteva delovnega kadra v podjetjih, da se seznani tudi z vsebino naše družbene in gospodarske ureditve.
Nekaj značilnosti, ki jih vsebuje naša socialistična družbena ureditev.
Gospodarske težave povzročajo neizpolnjene gospodarske obveznosti
(nadalj. s 1. strani)
taiko da je stanje v preskrbi z reprodukcijskim materialom izredno kritično.
Da bi mam bito stanje o preskrbi z deviznimi sredstvi popolnoma jasno, smo posredovali točen podatek, s kolikšnimi sradsitvfi sploh še
razpolagamo:	
!• — konvertibilno	
področje ob-	
računskih di-	
narjev	250,000.000
— že izkoriščeno	
v I. četrtletju	
leta 1965	108,000.000
ostane 142,000.000	
— dolgovi iz le-	
ta 1964	66,693.039
ostane	75,306.961
— že angažirano	
v I. četrtletju	
leta 1965	44,965.811
ostane še za kori-	
ščenje v 1. 1965 iz	
konvertibilnega po-	
dročja	30,341.150
2. — vzhodnoevrop-	
sko področje	
obrač. din	250,000.000
— uvoženo in že	
izkoriščeno v	
letu 1965	100,345.358
ostane še za kori-	
ščenje v letu 1965	
iz vzhodnoevrop-	
skega področja	149,654.642
To stanje, gledamo iz jugoslovanskega gospodarskega stališča morda niti ne izgle-da talko kritično, za mas pa
je. Toda to stanje bo povzročilo verižno reakcijo, in sicer najprej pri prehrambeni industriji, ker ne bo pravočasno dobila potrebnih doz za konzerviranje sadja, zelenjave, sokov, mesa, itd. Sadje, zelenjava, in ostalo bo dozorelo, čakati ne more in ga mora proizvajalec takoj konzervirati. Ce res ne bi Pravočasno dobili konzerv-
nih doz, lahko nastane ne-skupaj z njimi najti izhod iz
te žagajte. Kot ,rečeno, pa smo o vsem tem seznaniti tudi naše goste — republiške poslance ob njihovem obisku pri nas in tudi oni so obljubili, da bodo te naše težave posredovali na pristojna mesta.
popravljiva gospodarska škoda, posebno še, ker je velika večina teh konzerv namenjena izvozu. Ta verižna reakcija ipa se endivij a naprej, zadeva tudi naš turizem, in sicer pri malenkostih, kot so na primer kronski zamašiti. Plutovinastih zamaškov mi, podjetja, ki še proizvajajo kronske zamaške, imaljo že iz preteklega leta izvozne obveznosti in talko je pritisk na -naše podjetje večji, mi pa nimamo ma razpolago potrebnih materialov in se kaj lahko dogodi, da ne bo kron-sk h zamaškov ea pivo, ne za mineralne vode dm me za sadne sokove ter ostale pijače. Problem je v bistvu malenkost, iima pa ilahiko sila neprijetne posledice.
Pomanjkanje surovin zadeva tudi kemično 'industrijo, ki ima pogodbene obveznosti do inozemskih 'kupcev za izvoz ban' in lakov. Ta industrija že sedaj nima iin tudi ne bo imela kam embalirati svojih izdelkov.
Vsekakor pa pomanjkanje uvoznega materiala močno prizadene tudi motorno industrijo, ki je v bistvu v istem položaju, kot prej imenovane panoge. Vrednost naših izdelkov, vgrajenih v motorno vozilo, predstavlja v primerjavi z vrednostjo motornega vozila malenkost, vendar brez teh malenkosti vozilo ni uporabno in tako se to kolo verižne reakcije vrti naprej.
Končno pa vse to negativno vpliva ma izpolnjevanje pogodbenih obveznosti, ki se iz takšnih iin podobnih razlogov ne morejo spoštovati.
Da bi težave premostili ali vsaj omilili, so odgovorne strokovne službe v podjetju, z glavnim direktorjem na čelu, Se ipodvzele določene ukrepe, ter o tem stanju seznanjajo vse pristojne organe in ustanove in skušajo
"GLAS SATURNUSA«, glasilo delovnega kolektiva tovarne Saturnus Ljubljana. Ob železnici 16, tel. 33-666. Ureja uredniški odbor: Jože Finspiler, Janez Herzog, Peter Marn, Janez Ošaben in Elizabeta Vide. Glavni urednik: Jože Einsplier. Odgovorni urednik: Peter Mam. Tiska iskarna CP »Gorenjski tisk« Kranj. Rokopisov ne vračamo.
Vsi pa upamo in želimo, da bodo podvjzete akcije za rešitev tega skrajno težkega problema uspešne, vendar je prav, da smo s tem stanjem seznanjenji prav vsi v kolektivu.
S.R.
Montažna garaža za »Fičke«
Montažno podjetje Metal iz Vinlkovcev je izdelalo prototip garaže za avtomobile Fiat 750. Sesitoivljena je iz kovinske koirasbnuikoije, zidovi pa so obloženi z obarvanimi vezanimi ploščami. Pripravljajo' se na seiniijsko proizvodnjo. Ema garaža bo
stala 170.000 dinarjev.
Wixš šapah
Dobra ekonomska propaganda — pogoj uspešne prodaje
Pomembnost ugotovitve, ki je napisana v naslovu, smo v naši tovarni spoznali že lansko leto. Takrat je bila ustanovljena posebna komisija za ekonomsko propagando, ki ima nalogo izdelati program in ga nato skupno s strokovnimi službami tudi izvajati.
Pri izdelavi programa ekonomske propagande za letošnje leto je komisijo vodila misel, da je treba oblike in način propagiranja predvideti že vnaprej, tako da bi lahko zanje planirali tudi potrebna sredstva. Ekonomske propagande namreč ne smemo prepuščati stihijskemu delovanju, ker so v takem priimera vsa porabljena sredstva neracionalno naložena in od take ekonomske propagande ni mogoče pričakovati želenih rezultatov.
Letošnji plan ekonomske propagande predvideva naslednje akcije oziroma oblike: prospekti, sejmi in razstave, časopis, radio, televizija, svetlobni napisi in film.
Velika je potreba po prospektih, tako. da jih bomo letos morali natiskati več, če bomo hoteli vsaj malo izpolniti vrzeli iz preteklih let.
Letos smo že sodelovali na Spomladanskem zagrebškem velesejmu. Razen na tem pa bomo še sodelovali na Kmetijskem sejmu v Novem Sadu, na sejmu Alpe-Adria v Ljubljani, na Sejmu tehnike v Beogradu, na Jesenskem zagrebškem velesejmu in na Sejmu motorjev in motornih vozil v Beogradu. Udeležili se -bomo tudi Gospodarske razstave, ki bo ob občinskem prazniku iin Novoletnega sejma na Gospodarskem razstavišču. Mimo teh domačih je predvidenih tudi nekaj sejmov v inozemstvu; to pa predvsem zaradi zagotavljanja našega izvoza.
Z oglaševanjem v časopisih, revijah in v radiu ter televiziji nameravamo doseči še večjo uveljavitev našega podjetja v družbeni -skupnosti. V določenih primerih pa bo oglaševanje služilo propagiranju naših izdelkov.
Peter Marn
liiiiiiiiiiiiiiiiiiiimuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiH
morem pomagati. »Prošnja nič ne pomaga,« je vzdihnila Marica »bova morala že sama
Marico
in Vinka
»Kje sva se spoznala« je odvrnil Vinko na moje malo in-diskretno vprašanje »kje, v tovarni, v Zalogu«. Marica pa se je ob tem vprašanju muzala in se čudila moji radovednosti. »Sliko bi rad«, sem napeljeval vodo na svoj mlin, »da tudi s sliko predstavimo nov zakonski par članom našega kolektiva«. Pa sta se kar oba izgovarjala, da slike še res niso gotove, in da res ne moreta ustreči moji želji. Vdal sem se v polovičen uspeh intervjuja in nadaljeval s svojimi radovednimi vprašanji o stanovanju, načrtih in še o drugih stvareh.
»Stanovanje«, sta vzkliknila oba hkrati, »to je najin največji problem«. Sedaj stanujeva vsak na svojem koncu!« Res je, sem modro kimal in
si mislil, da res ni prav, da sta mlada zakonca tako daleč vsak na svoji strani. Pa sem raje molčal, ker jim pač ne
rešiti to težavo«, jo je dopolnil Vinko. »Tako je prav, le pogumno naprej, sem jima rekel ter jima zaželel vso srečo na skupni življenjski poti.
Janez Herzog
Elmaza in Katarino
V Ljubljani sta se srečala. Ona iz Markovcev pri Ptuju, on iz Prištine — Elmaz Jeti-ši in Kati Klinc. Spoznala sta se leta 1963, ko je Elmaz Je-tiši še nosil vojaško suknjo. Zal Kati ni bila prisotna pri razgovoru, ker je peljala sedem mesecev starega sina Marjana k svojim staršem v Markovce. V Ljubljani nimata skupnega stanovanja ter zato ne moreta imeti pri sebi sina.
»To je najin največji problem«, je rekel tovariš Jetiši.
»Če bi dobila vsaj malo večjo sobo, pa bi lahko precej ceneje uredila svoje življenje«. Dalje je povedal, da se hranita v menzi kar gotovo več stane, kot če bi živela skupaj.
Na vprašanje, kako se je vživel v Sloveniji, saj je po narodnosti Siptar, je dejal, da mu tukaj ugaja ter bo ostal v Sloveniji.
Zaželel sem mu še srečo na nadaljnji skupni življenjski poti ter se poslovil.
Janez Herzog
izobrazbe v delovnem kolektivu
•	Vsebuje prizadevanje za izvijanje vseh oblik med-n,itr.°.tlncga sodelovanja, ki služijo miru in medsebojnemu spoštovanju, prijateljstvu ‘n zbliževanju med narodi ,er prispevajo k skupnim
uristim zlasti pa socializmu n družbenemu napredku.
•	Vsebuje prizadevanja za escvanje mednarodnih spo-
,0v z miroljubnimi sredstvi l' za Dopolno razorožitev ter Uklanja vojno kot sredstvo a reševanjc sporov.
® Vsebuje podporo tež-'Jam naprednih narodov v °ju Proti kolonializmu in eokolonializmu oziroma pro-1 vsem oblikam modernega zasužnjevali,ja narodov.
< Vsebuje podpiranje pravic zatiranih narodov do samoodločbe in nacionalne neodvisnosti in pravic, da se z vsemi sredstvi borijo, da bi te cilje dosegle.
• Vsebuje prizadevanja za gospodarsko pomoč državam v razvoju.
0 Vsebuje podporo revolucionarnih teženj svobodoljubnih narodov, kadar so v bistvu napori za dosego socialističnih ciljev.
0 Vsebuje prizadevanja za ohranitev vseh nacionalnih in socialističnih pridobitev naše revolucije (agrarna reforma, enakost ženske, socialno zavarovanje, bratstvo in enotnost jugoslovanskih na-
rodov itd.).
Nekaj značilnosti, ki jih vsebuje naša socialistična ekonomika:
0 Sredstva za proizvodnjo so družbena, s čimer preprečujemo obnovitev izkoriščanja človeka po človeku in osvobajamo človeka kot bistveno vrednost socializma.
0 Družbena lastnina je pogoj za enakopravnost delovnega človeka.
0 Neposredno soodločanje delovnega človeka v gospodarskih organizacijah, to je, da imajo delovni ljudje pravico in dolžnost gospodariti, enakopravno in odgovorno planirati sami ali po svojih samoupravnih organih.
0 Delovni ljudje v gospodarskih organizacijah odlo-t čajo sami o vrednotenju dela po načelu: vsakemu po njegovih sposobnostih in njegovemu delu.
0 Delovni ljudje imajo pravice in dolžnosti, da v skladu z ustavo, zakoni, statutom in z drugimi na zakon oprtimi predpisi določajo osnove in merila za razdeljevanje dohodkov.
Odveč bi bilo utemeljevati tudi potrebo po splošni izobrazbi delovnega kadra. V napredni družbeni ureditvi težimo, da bi splošna izobrazba in kultura koristno služili delovnim ljudem za širše in boljše razumevanje, pred-
vsem proizvodnih, družbenih in gospodarskih problemov v podjetjih.
Iz vsega navedenega sledi:
#	Naš delavec — proizvajalec bo tem kvalitetnejši na delovnem mestu, čim bolj bo strokovno usposobljen,
•	naš delavec — upravlja-lec bo tem kvalitetnejši za podjetje in družbo, čim bolj bo družbeno-ekonomsko izobražen,
S naš delavec — proizvajalec in upravljalec bo postajal tem večji socialistični humanist, čim bolj si bo oblikoval svojo osebnost tudi s splošno izobrazbo in kulturo.
Rudolf Volk
Dvanajsto tekmovanje smučarjev - 58, 59, SMUK!
0 Kot vsako leto tako so se tudi letos naši smučarji pomerili na belih strminah,
•	kjer je vsak po svoje pokazal zvrhan koš smučarskega znanja. To res ni bilo prvo-
•	razredno tekmovanje, bila pa je atrakcija, ki je privabila precej tekmovalcev kakor
•	tudi gledalcev.
Da basite imel i pravo predstavo, kakšno je tako tekmovanje, vam ga bom ma 'kratko opisal.
Same priprave za to »gaila« predstavo se prčiono že v začetku smučarske sezone, vsak po svoje trenira, se uči, da bo takrat, ko bo šlo zares, v vrhunski formiii. Izbira itelk-movalline proge da tudi precej misliti, ker ni vseeno, po kaikšni strmimi se bodo poganjali naši »difcarji«. Letos smo se odločili za Kranjsko goro, ker je bilo belega elementa na pretek, tereni pa so zadovoljili še talko zahtevnega smučarja. Bistvo vsega pa je, da je tam naš počitniški dom, na volijo so vlečnice in izrek »čez komot ga ni«. Ko smo izbirali -tekmovalno progo, smo se odločili za" Branimo in nekaj dna popraj poslali »tehnično ekipo«, ki je morala pripraviti progo in urediti vse potrebno za tekmovanje.
Na predvečer tekmovanja se je večina -tekmovalcev zbrala v našem počitniškem domu, kjer je bila uradna otvoritev prvenstva ter žrebanje startnih številk. Ko je mala Somjiica vlekla imena iz vrečke, je vsak tekmovalec z nervozo čakal, katero startno številko bo dobil, saj je to sila važna stvar in kdor je vralžjiavoran, ve, da številke 3, 13, 23 niso najbolj srečne. Po končanem žrebanju je v domu kmalu zavladala tišina, saj je vsak hotel ujeti čim-več počitka, ki mu bo potreben za jutrišnji napor.
Napočil je dlan velikega obračuna. Tudi megleno jutro z dežjem nam ni pokvarilo vedrega -razpoloženja in vsalk je po svoje hitel s pripravami. Jutranja telovadba, pregled smučarske opreme, pogledi -v sivo nebo, je dalo slutiti, da je visalk tekmovalec zadevo vzel zelo resno, resneje kot na katerem koli tekmovanju do sedaj.
Varčnost nad*vse . . .
Ko s-mo prispeli v Brsniilno, so nas že pozdravili gledalci -iz Ljubljane, ki -so hoteli biti priča tekmovanju. Vse je b-ilo nared, starter, časome-rilci, kontrole, ambulanta pod kozolcem dn fotoreporter s svojimi kamerami. Da bi bilo razpoloženje še večje, sta poskrbela tovariš Matoz in vreme. Sonce je predrlo svinčene oblake in že so se bližnji vrhovi Škrlatice, Ra-zorja in Prisojnika kopali v žarkih spomladanskega sonca.
Na startu- se je javilo 23 tekmovalcev različnih starosti, velikosti, teže in spola. Razveseljivo je, da sta bili na startu tudi dve dekleti, katerima pa nihče ni pripisoval, da bi mogli doseči kaj več v talko hudi konkurenci, saj so bili tudi favoriti Kralj (ki je branil pokal), -Radelj, Jarc, Škarja, Kobilica, Bekš in drugi. Prepričani smo bili, da predstavniki močnejšega spola ne bodo dopustili presenečenja toda s-tvari so se odvijale drugače. PredVozač je nakazal smučino po pirogi, ki je bila -v prvem delu strma in zahtevna, v drugem pa bolj odprta nn hitra.
že je na startu prvi tekmovalec. 58, 59, smuk in se požene po strmini, kamera našega fotoreporterja Zvone-
ta brni, izivozl zgornji del in trenutek nato je že daleč v dolini. In talko gre vse do favorita številka I, Kralja. Lepo je prevozil najtežji del proge, slutili smo, da bo že tretjič postal prvak -im osvojil pokal v trajno last. Toda, ko je v smuku peljal proti cilju, je nenadoma izgubil ravnotežje, sc povaljal po snegu in obležal. Posledica — zlomljena noga in zapravljeno prvo mesto. Sedaj so se odprle šanse za druge tekmovalce. Kdo bo prvi? Radelj ali Metka? Imata najboljša časa v prvi vožnji. Mogoče se bo kdo prerinil naprej. Gledam tekmovalce na startu in jih skoraj ne morem prepoznati. Trema je napravila svoje. Miha je bled kot reklama za jogurt, Mitja zvit kot paragraf — želodčni krči, sneg okoli drugih je rumen, trema pritiska na mehur ... Ko se je Matija spustil po strmini, smo mu želeli vse najboljše, ker samo on bi lahko rešil moško čast. Toda tudi njega je zapustila športna sreča, padel je in tako je splavalo po vodi prvo mesto. Metka je jz dobro vožnjo dokazala,.da je trenutno najboljša in zasložmo osvojila prvo mesto. Tudi drugi tekmovalci so se srčno borili za čimboljši uspeh, eni bolj, drugi manj uspešno.
Popoldne je bila slovesna razglasitev rezultatov in podelitev nagrad. Prvič, odkar
Ko se ptice selijo . . .
Pri težavah, ki jih imamo z oskrbo, moramo tako gospoda- Dekleta iz komerciale si gotovo želijo še kakšno selitev, riti, da gre čim manj materiala v odpad	Dokumentacija pa...
so smučarska tekmovanja v našem po-djetju, je pokal prišel v ženske roke. Metka Jarc je naš novi klubski prvak za leto 1965. čestitamo. Bukov pokal, trofejo, za katero tekmujejo starejši člani, je dobil star smučarski veteran Mitja Kobilica. Tudi njemu iskreno čestitamo.
Na koncu naj pohvalim organizacijski odbor in vodstvo športnega aktiva za dobro organizacijo in pomoč.
Prihodnje leto — NASVIDENJE!
Zvone Pirc
EE OTP
V lakirnici premagali težave
'V lakirnici Obrata tehničnih predmetov smo zabeležili prijeten napredek. Obratovati je začela prva tunelska peč, ki smo jo izdelali sami. Samo veri-go z vodili in pogonom smo uvozili iz inozemstva. Veliko priznanje moramo izreči našim -strokovnjakom, da so bili prvi poizkusi uspešni. Tudi inozemski konstruktor je pohvalil solidno delo.
Dokler še nimamo kabine, v kateri bo lakiranje elek-tro-po starem, -sušimo pa jih že statično, lakiramo izdelke še v novii peči. Naprava je dolga okoli 10 m. Skozi tunel peči, -ki je predeljen po sredini, -potuje veriga, -na njih so obešeni lakirani kosi. Pot skozi ipeč z gretjem je dolga približno 23 m. Hitrost pomika verige lahko poljubno naravnamo in znaša od 0,30 m na minuto do 1.75 m na minuto. Tudi -toploto peči lahko prilagodimo potrebam sušenja. Predvidevamo montažo še ene peči v povezavi s prvo tako, da bomo posebej brizgali in sušili osnovni premaz in nato lakirali in sušili lak. Vse -bo povezano z verižnimi prenosi, -tako da bo odpadlo vsalko prevažanje.
S to pridobitvijo nismo rešili le ozko grlo v lakirnici, ampak bo ta med najsodobnejšimi lakirnicami v državi.
Stane Bogataj
Po petnajstih letih srečnega zakona . . .
-ToUE?	- j
c£ So .cjpm ;
£>OPUi T /1*1 77 7*7 t/H/l/rie ■ ££ So Al A,ož ’	T/J
/vw ot&ije /a/ 0*1

-£w/ c tr ser , Po^-rAvi P04TOA/ = C, /	A-9
, *»*-	7 , A'/? 7r*E,
t>£AC,i t-toieK

000001 M00
NOVI SODELAVCI Rajmund POGRAJC, Trivo ŠUČUR, Jože MARS, Marija NOVAK, Venčeslav JAZBEC, Jože SMEREKAR, Mustafa SALKIČ, Jernej MEVZELJ, Frančiška NALER, Albin ing. ROME, Janez ROME, Vinko POVSE, Adam MAREKOVIČ, Jurij VOKAL.
Novim sodelavcem želimo, da bi se v kolektivu prijetno počutili.
ODŠLI IZ KOLEKTIVA SPORAZUM — NA LASTNO ŽELJO
Ivanka HUDEŽ, Anica BE-ZAK, Ana PAVLIČ, Jožefa FRBEZAR, Danijela ŠTAM-PAHAR, Rudi BRGLEZ, Jelena PONGRAC, Olga VOLO-VEC, Marija RAKAR, Jožefa ZUPANČIČ, Milka ČUDEN, Brigita ŠORLI, Vinko KENK, Jože ZAIČEK, Mileva STAN-CULOVIČ, Terezija UCMAN. SAMOVOLJNO:
Stanislav ŠTEFIN, Zinka MRČUN, Alojzija DUŠA, Rozalija MAROLT, Franc ARNIK, Marjan SMREKAR, Magdalena KRHLIKAR. ODŠLI V JLA:
Nikola DRAKULIČ, Ciril ŠKAFAR, Štefan PUCONJA, Dimitrij STOPAR, Peter ŠVIGELJ, Bogo MALOVRH, Pavel VRBINC, Vilidard ŠKRLJ, Marjan VIDIC, Maks PLA-CAR, Janez MAGISTER, Andrej VALENTINČIČ, Janez 'LIKOVIČ, Milan KASTELIC, Franc PROŠEK, Sandi MLAKAR, Jože URBANČIČ, Miro KOČAR, Stane PODRŽAJ, Božidar TRTNIK. UPOKOJENEC:
Matija ŽNIDARŠIČ Tovarišu Matiji želimo, da bi kot upokojenec dostikrat prišel med nas.
POROČILI SO SE:
Lunder Darinka — poročena KOVAČ, Dečman Irena — poročena ZADRAVEC, Kralj Franc — poročil našo delavko tov. Anico SEVER.
Mladoporočencem in mladoporočenkam mnogo sreče na novi življenjski poti. ROJSTVA:
Stane Plečnik — dobil sina
Kegljači slabše kot lani
Že vrsto let naši kegljači nastopajo v naj višjem tdk-tnovailmem belem razredu in t>otj ali manj usipešno branijo svoje barve. Z letošnjim slabtim startom v ligi nismo niogiii pričakovati boljšo uvrstitev na lestvici. Vse leto Je naša ekipa nepopolna, dotoka novih članov pa ni. ^at° so pri sestavljanju ekipe velike težave, saj moramo igratj z igralci, ki so že davil0 nehali aktivno tekmovati. Joda kljub vsem težavam, ki so -nais spremljale v letošnji sezoni, moramo brati za-uovoljni z rezultatom, ki smo dosegli. Ob zaključku ligaškega tekmovanja v borbe-igrah smo zaisedih sedmo rneft°i i'!1 se talko plasirali za nadaljnje tekmovanje.
Zvone Pirc
Marka, Julijana Čarman — rodila hčerko Simono, Jusuf Omeradžič — dobil sina Enes.
Očkom in mamicam dosti zadovoljstva, malčkom pa želimo vse lepo.
NA OSMI STRANI VAS ČAKA NAGRADNA KRIŽANKA Rešitve oddajte do
17. maja v nabiralnik. Nagrade:
1.	nagrada 6.000 dinarjev
2.	nagrada 5.000 dinarjev
3.	nagrada 4.000 dinarjev
4.	nagrada petkrat 1.000 dinarjev
Uredništvo!
Poslušajte dobro, kaj
#:
8 g
f!
'M
1
I
1
1
n
I

i
I
O e E N A Š
Oče naš — delavski svet, ki si glava v podjetju, spoštovanja vzbujajoče naj bo tvoje ime:
Ne vrzi nas iz svojega kraljestva
in zgodi naj se tvoja volja
kakor pri osebnih dohodkih
tako tudi pri premijskem nagrajevanju.
Daj nam danes višje osebne dohodke,
ne glede na naše grehe,
kakor tudi mi ne gledamo na uspehe dela.
Ne spravljaj nas v skušnjavo,
temveč reši nas dela in garanja.
Zdrava bodi sindikalna podružnica, delavec s teboj, spoštovana si med nami, in blagoslovljen je trud za nabavo ozimnice in kurjave.
Ekonomska enota, mati delavca, prosi za nas grešnike, sedaj in ob naši plačilni uri v podjetju.
Čast in hvala naši tarifni komisiji, da bi nam še kakšnega jurja primaknila, kot je bilo v začetku rečeno, tako sedaj in do pokojnine AMEN.
Majda Polc
|i
i
i
s
m
*
§8
m
šl
Sl
1
8
#iš
II
61
K
M
p.
81
pravi Vaš stric
Napisal sem zopet za vas nekaj vrstic, poslušajte dobro kaj pravi naš stric.
Se fičko podražil je letos na nov, adijo — adijo sedaj sem gotov, po luknjah se vozil ne bom nikdar več, tud’ morska bolezen pri meni je preč.
Mleko in kruh, lahko malčki jedo, ker otroške doklade so nizke zelo, študiraš in tuhtaš si beliš glavo, kako cel mesec za hrano bi b’lo.
Kako naj se človek na morje poda, če v žepu denarnico prazno ima, denarček je tisti, ki vlada ta svet, zato se brez cvenka ne more živet.
Kdor možnosti nima, da plača penzion, temu regresa ne dajo za Ion. Družinica taka ostane doma zato, ker premalo denarčka ima.
V gostilno sem stopil, pri šanku sem stal, sem plačal račun in dal jurja na dlan, adijo — adijo gudbaj majne jur,
'Se nisi nažrl pa šel je cel jur.
Ko človek bolan je in strašno trpi, za njega v bolnici postelje ni, potrpi še malo saj bolje bo kmal, sezidan nov pri nas bo spital.
Karte kdor nima naj plača takoj, saj vožnja je udobna, je skoraj zastonj, komolci trpijo, adijo bonton, je glavno, da prideš brez gumbov domov. Najboljše zdravilo proti revmi je švic, nahrbtnik na ramo in hajdi na grič, saj s hojo v gore si telo okrepiš, čeprav si med potjo gest el oznojiš.
Na skupno ležišče kosti položiš, se v deko zaviješ in glasno smrčiš.
Te sonce planinsko iz sanj prebudi in brinjevček prima ti kri poživi.
Zgodbic veliko povedal je stric, pa kaj, ko že vemo, da vse je na špic, zato vam stric pravi: na luno, na marš, saj tam ni problemov, je standard za nas.