OKTOBER 1988, ŠTEVILKA 10, LETO XXII Glasnik izdaja Delavski svet sozda IMP-Industrijska montažna podjetja v 7.200 izvodih. Uredništvo: Ljubljana. Likozarjeva 6. telefon (061)314-562. Glavni in odgovorni urednik je Janez Volek. Člani odbora za obveščanje IMP so: Bojan j|fl PCrmovšek. Mojca Ipavec. Dragica Janežič. Dušan Jovanovič. Nevenka Kavkler. Lijana Kokotec. Biserka Lazar. Marija Leskovar, Anton Maček. Lidija Močilnikar. Iztok Munih (predsednik), Joži Pipp. Marija Servatzy, Franc Šeruga, Štefan Šeruga Primož Zupančič. Marjan Žnidaršič. Tiska Tiskarna Ljudske pravice v Ljubljani. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Po mnenju sekretariata za informacije IS SRS št. 421-1-72 z dne 26. 9. 1974 je IMP Glasnik oproščen temeljnega davka od prometa proizvodov. Do ukrepa družbenega varstva Idrijski Tio se otepa s problemi že lep čas. Nenazadnje so dokaz za to Pogoste zamenjave vodstev v zadnjih nekaj letih. Nedvomno je že to Pn/ °kaz, da so se problemi v organizaciji kopičili tudi zaradi tega, ker v organizaciji ni bilo stalnosti (kontinuitete) vodenja. Vendar to že Presega meje tega zapisa, ker preprosto razmer tako daleč nazaj ne Poznam. Za celovitejšo podobo pa bom poskušal kronološko povzeti dogajanja v zadnjem letu. Motnje in težave v poslovanju So se pojavljale že v lanskem letu. tnč ^red približno dobrim letom so ivo|Se razmere v kolektivu zaostrile 'ln takrat je direktor, zaradi ne-htoči ponudil svoj odstop, vendar d° njega ni prišlo. Kot vemo, |djub določenim prizadevanjem lri pomoči sozda Tiu ni uspelo ■ j sPlavati in je poslovno leto zak-a/'| 'iučil z izgubo v višini 605 milijo-iol’ n°v dinarjev. Kot vemo,je bila ta '2guba pokrita z združevanjem igi, sredstev delovnih organizacij nt v IMP-ju. krat sprejet tudi sanacijski program na poslovodni ravni in ravni vseh družbenopolitičnih samoupravnih struktur v podjetju z zborom delavcev na čelu. Vendar je kot kaže, ostalo le pri »blagoslovu«. Ne bom podrobneje razčlenjeval sanacijskega programa, ker smo o njem pisali neposredno po njegovem sprejetju. Namesto dviga padec Žal se je v Tiu spet vse izjalovilo. Kot da se ne bi zavedali Postavimo pod drobnogled nekatere podatke, ki odslikujejo položaj v Tiu. Nekateri pa so dvignili tudi precej prahu v obliki očitkov o nestrokovnosti in administrativnosti, predvsem glede normativov. Boiezninevv mesecu januarju je bilo 7,3 odstotka,, bolniških izostankov do 30 dni, v februaiju 9,3, v marcu, 10,3, v aprilu 11,9, t maju 9,6, in juniju 9,1 odstotka. V povrečju je bilo v prvem polletju kar 9,5 odstotka delavcev v bolniškem staležu. Navajamo še podatek, ki ga je navedel vodja proizvodnje na seji delavskega sveta okrog nespoštovanja prihodov na delo, časa, določenega za malico in odhodov z dela. Skratka problem absentizma na takšni ali drugačni ravni je dokaj pereč. Na programu posod je bilo porabljenih kar 2050, ur več, kot je bilo načrtovanih. Načrtovanih je bilo okoli 12.210 porabljenih pa 14260 ur. 1000 dodatnih ur je bilo opravljenih na programu klimatizacije zaradi dodatno odprtih faz dela in subjektivnih napak. Poleg tega je bilo opravljenih 2300 ur zaradi reklamacij na vseh treh proizvodnih programih. Izgubljenih je bilo potemtakem okrog 5600 ur, ki so bile opravljene in plačane. Vzroki so v nespoštovanju normativov, ki so jih določile strokovne in plačane službe (po oceni kar 80 odstotkov), preostali del pa je moč pripisati slabi kakovosti materiala in strojev. Če k temu dodamo prej omenjeni odstotek bolniškega staleža v urah, je to dodatnih 5000 ur. j Delovne organizacije so zdru---j zevale sredstva, namenjena za ^ s«lad obveznih rezerv za sana-gMjo. Preprosteje povedano, na-■ nie$to odvajanja teh sredstev republiški sklad so bila sredstva ^Združena pri interni banki in na-tnenjena za pokritje izgube v Tiu. ^ En del je bil pokrit s sredstvi, ki bi jih morali usmeriti v poslovni -Hsklad, drugi del z delnimi nepovratnimi sredstvi, en del pa s pokalnimi rezervnimi sredstvi. Po- kalna sredstva, ki so jih dobili, hodo vrnili po 6-tih letih, s tem, J*3 se ta sredstva vsakoletno revalorizirajo za polovico uradne revalorizacijske stopnje. Kot nam le takrat povedal direktor In-Jorne banke mag. Alojz Kosi, je ko dobil kakovosten kapital |§lede na pogoje), ki bi morali blti jamstvo, da se organizacija 'zkoplje iz težav, seveda ob doslednem uresničevanju sanacijskega programa in izboljšanem Poslovanju. Kot vemo, je bil ta- ' J Pogled nazaj in naprej Bogdan Rupnik, predsednik delavskega sveta: »Poročila, takega kot ga je podal direktor na seji delavskega sveta, le ta ni potrdil, ker je ocenil, da je bilo poročilo preveč enostransko in ni v celoti upoštevalo poročil vodij sektorjev. Zato je bila ustanovljena komisija, ki ni bila strokovna, vendar z namenom, da doda svoje razmišljanje k prej omenjenemu poročilu. Resje, daje na tej seji direktor ponudil ostavko, ki pa je nismo sprejeli , ker smo bili mnenja, da bi se s tem opral svojega dela odgovornosti. Mislim, da v tem ni nič bogokletnega. Nesprejemljiva se mi zdi tudi ocena, da delavski svet minira odločitve vodstva, mi smo to naredili v dobri volji, da razrešimo probleme v Tiu, kajti agonija, v kateri se nahajamo, traja le preveč dolgo. Glede ugotovitev komisije delavskega sveta, prav tako ne gre za nobeno enostranskost ali dodatni birokratizem, kar dokazuje tudi to, da so bile ugotovitve komisije, ki so bile strokovno in $no izpodbite in ne. Glede očit- kov pri normiranju, moram reči, da je večina delavcev in vodij v proizvodnji prepričana, da so bile vsiljene po administrativni poti in brez strokovne podlage, zato smo se obrnili na delavski svet, ki je o problemih razpravljal in zavzel svoje stališče. Prav tako se nam je zdelo nesprejemljivo, premeščanje delavcev na slabše plačana dela, kar smo ocenili za šikaniranje. Glede opozicijske vloge, bi dejal, da je to povsem izključeno, mi smo stremeli za tem, da bi razrešili nastale probleme. Trditev nasprotuje dejanskemu stanju, saj delavski svet niti ni bil dovolj informiran. Vzemimo primer pobud za ukrep družbenega varstva, mi smo za to uradno zvedeli šele en dan pred sejo delavskega sveta, ko smo se sestali: vodstva družbenopolitičnih organizacij in s predstavniki občine in sozda. Pri pripravi teh ukrepov je sodeloval samo direktor. Glede moje opozicijske vloge, kar ste me vprašali, moram povedati, da sem prej opravljal dela tehničnega vodje, vendar sem na svojo željo odstopil, brez konfliktnih situacij, zato so nesmisli, da gre za nek revanšizem. Prav tako je tudi zgledno moje sodelovanje s sedanjim tehničnim vodjem. Strinjam pa se z ugotovitvijo, da je škoda tovariša Rupnika, da se ubada z organizacijskimi problemi, kajti kot prvovrsten strokovnjak bi lahko dal veliko več, kot je dal že do sedaj. Razmere in ukrepi pri vodenju so po moji oceni pripeljali do lažnih solidarnosti med ljudmi, ki se zaradi nekaterih potez ne upajo več izpostavljati. Zdi se mi, da kritike, naslovljene, na delavski svet niso umestne, to pomeni zvra-čanje krivde in usmerjanje pozornosti v drugo smer, kajti treba je le povedati, daje odbijajoč odnos do direktorja prisoten med skoraj vsemi člani kolektiva. Sicer pa niso rezultat skrhanih medsebojnih odnosov stalne kadrovske menjave v vodstvu, kot sem zvedel, je v odpovedi poleg vodje razvoja tudi vodja kadrovske službe, ki je prišel pred nekaj meseci. Glede discipline vam še moram odgovoriti. Resje, da disciplina ni na zgledni ravni, vendar če smo se odločili za poostritev discipline, bi jo morali udeja-niti na vseh ravneh, ne pa samo v enem delu delovne organizacije, s tem pa se nismo mogli strinjati.« resnosti položaja, so ob polletju spet pristali v rdečih številkah. Ob tem se zastavlja vprašanje, zakaj? Namreč ob že prej omenjeni oceni finančnega strokovnjaka, da je Tio pridobil dovolj kakovostna sredstva, ki mu zagotavljajo možnost, da splava iz težav, ni moč zaobiti tudi strokovne ocene programov, ki so jo dali strokovnjaki z razvojnega in tržnega področja, ti so namreč ugotovili in v svoji oceni poudarili, da ima Tio kakovosten in tržno izredno zanimiv proizvodni program. Po njihovi oceni so pretežni vzroki za slab položaj organizacije znotraj same organizacije in jih ni moč iskati zunaj nje. Rečeno je sicer bilo in v sanacijskem programu tudi zapisano, da je potrebno proizvodne programe prevetriti, vendar osnovni programi so dovolj kakovostni, da zagotavljajo preživetje in ne samo preživetje, ampak normalen^ razvoj te organizacije. Žal so ocene eno, realnost pa je drugo. Res je tudi to, daje Tiu nakopala določene težave velika izvozna naravnanost,- saj vemo, v kakšnem položaju so se nahajali izvozniki. To pa je verjetno samo del, ki ga lahko pripišemo objektivnim okoliščinam. Slišali smo sicer očitek s strani delavskega sveta, da so izvozne pogodbe sklenjene v škodo delovne organizacije. Žal je bilo ob tem zane-Nadaljevanje na 2. str. Ali je »general« izgubil bitko? Za izgubljeno bitko je kriv general, mi je povedal v pogovoru Janez Mohorič, in ne vojska. Vendar ob tem se mi je takoj porodilo vprašanje, a se vendarle v Tiu v zadnjih nekaj letih ni zamenjalo preveč generalov, ki naj bi bili vsi tako nesposobni in bi izgubljali bitko za bitko. Če je res tako, potem je sedanji triumvirat (začasni KPO) obsojen na izgubo vojne. Zakaj sem si zastavil to vprašanje, marveč vsi generali zapovrstjo bodo izgubljali bitke, to pa zato, ker sedanji položaj, skorajda že agonija idrijskega Tia, kaže le na to, da 5 komandnim kadrom na nižji ravni nekaj ni v redu. Drži torej le drugi del Mohoričeve teze, da je vojska v redu. In da s komandnim kadrom res nekaj ni v redu, kaže že toliko zamenjanih generalov. In kot rečeno izgubljena bo vojna z zadnjim poskusom, če se ne začne pri komandnem kadru nekaj spreminjati. Okrog tega ni potrebno posebej filozofirati, v spomin si prikličimo samo nekaj podatkov, ki smo jih zajeli v prejšnejm zapisu, ali ki smo jih povzeli iz poročili o uresničevanju sanacijskega programa. Bojkot norm, izgubljene ure zaradi reklamacij, k temu kaže dodati še to, da je v tej delovni organizaciji od nekaj čez 280 zaposlenih 108 nekvalificiranih delavcev s končano osnovno šolo od tega 68 z manj kot osmimi razredi osnovne šole, v proizvodnji pa je zaposlenih 150 delavcev. Ni spremljiva tudi teza, da sanacijski program ni bil uresničen, ker je bil delavcem vsiljen od zunaj, torej s strani sozda. Problem tiči zunaj vseh teh okvirov,, ostal bom pri prejšnejm terminu: komandnem kadru. Očitno je, da je bila storjena napaka, pri sedanjem generalu, saj le-ta preden se je sploh lotil posla, ni uspel ali znal razčistiti odnosov s komandnim kadrom. Da zadeve preveč ne zafilozofi-ram in speljem na že tako ali tako občutljivo vojaško področje, bom poskušal razčleniti in razgrniti problem s svojega zornega kota. Nedvomno ponazoritev kvalifikacijske sestave delavcev kaže na jedro problema, namreč iz tega jasno izhaja, da so tudi nekatera vodstvena delovna mesta bodisi v proizvodnji ali v drugih režijskih sektorjih, vzemimo npr. prodajo (s tem ne mislim na samega vodjo) strokovno neustrezno zasedena. To nenazadnje dokazuje npr. sklicevanje na neustrezno usposobljenost prodajne službe. Bistvo problema torej leži v srednjem vodilnem kadru, ki mu je še kako v velikem interesu, da ohrani status quo in s tem svoje oblastne pozicije. Za ta sloj, ki enostavno zaradi strokovne neusposobljenosti ni sposoben slediti zahtevam časa, poskuša ohraniti svoje pozicije s pomočjo manipulacije s podrejenimi in izredne tolerantnosti do podrejenih, zato so kakršni koli premiki v pozitivni smeri naleteli na odpor najprej v teh vrstah, kajti pozitiven premik, naj bo takšen ali drugačen, pomeni izgubo zaupanje in s tem moči ter oblasti, zato je nujno sprožati obrambni mehanizem in se zadržati na oblasti, ki je v tem trenutku bistveno močnejša od »uradne« oblasti. Da je teza točna, potrjuje tudi druga socialna skupina, ki deluje znotraj sistema, namreč razvojno raziskovalni oddelek, ki je kljub vsem zdraham dosegel določene rezultate. Čeprav je to socialna skupina, ki je znotraj našega modela organizacije po vplivu in moči porinjena na povsem stranski tir, to nam nenazadnje potrjujejo sociološke raziskave, še posebej raziskava dr. Vladimirja Arzenška, pa tudi Rusa in Adama, ki so desetletje spremljali, še zlasti prvi vpliv in moč v delovnih orgnaizacijah. V našem primeru nam to dokazuje tudi primer okrog nagrajevanja tega kadra in plačevanja njegovega dela zunaj delovnega časa, ko ga je prej omenjena skupina blokirala. Vendar, ravno ta skupina, je na nek način pokazala zobe in pripadnost kolektivu s svojimi rezultati na razvojnem področju, ki pa niso majhni. Ampak še zmeraj je marginalna in nič vredna v očeh prej omenjenih. Pojavil pa se je še en problem, problem »svetovalcev«, namreč nekoliko moteče deluje ugotovitev »kadrovskega«, ko ugotavlja, da mu primanjkuje delavcev (koliko jih le potrebuje za 280 zaposlenih?) in pomanjkanje pisalnih strojev ter nadaljuje s splošnimi frazami o takšnih in drugačnih ukrepih ter predlaga že danes eno izmed preživelih metod priznavanje internih kvalifikacij, kaj malo pa pove o dejanskem problemu ali sliki kadrovskega stanja. Npr. tega, da je v podjetju celo delovodja s štirimi razredi osnovne šole, kot trdijo nekateri. Pač je že tako, da mu je pomembnejša oblastna kot strokovna funkcija. Po drugi strani ga je tudi moč razumeti, da se je sedaj težko znajti v vlogi »pometača« z ljudmi, toda kje je bila dosedanja strokovna funkcija te službe (pri tem številu se ni moč sklicevati na pomanjkanje evidentičarjev), da ni organizacijsko in kadrovsko ocenil položaja in ga prevetril. Nesmiselno je sedaj valiti krivdo, na iskanje dodatnega zaslužka in nedefiniran predvsem polproletarski status delavcev. Grenka pilula, ki so jo morali požreti celo politiki, ko so ga poskušali s političnimi parolami iztrebiti. Preprosto, ker praksa kaže drugače, namreč v Sloveniji obstaja firma in to ne samo ena, ki z 80 odstotki zaposlenega polproletariata dosega evropsko produktivnost. Jasno pa je, da so ravno ti polproletarci položaj, ki so si ga pridobili v zameno za ohranitev oblastnih pozicij svojih nadrejenih spretno izkoriščali. Da zaključim, kje lahko iščemo krivca? General je nedvomno kriv zaradi svoje kratkovidnosti in prevelikega zaupanja v »komandni« kader, pa tudi eh del svetovalcev, »vojska« je bila očitno zaslepljena, ker je slepo nasedala »komandam« predpostavljenih in bitka je izgubljena. General brez zaupanja pač ne more voditi bitke, vojska pa ne brez komande in spet smo tam, upajmo le, da vojna ne bo izgubljena iz istega razloga. JANEZ VOTEK Nadaljevanje s 1. strani marjeno dejstvo, da svetovni trg deluje tržno in ne realsocialistično. Ima pač določene kriterije . ki se jim je potrebno prilagoditi. Ob polletju je Tio spet pristal v rdečih številkah, problemi v organizaciji so se zaostrili, konflikti med direktorjem in samoupravnimi organi pa so se zaostrovali. V avgustu so samoupravni organi in družbenopolitične or- * v skega sveta, ki je poročilo obravnaval. Namreč direktorju je bilo očitno, da posameznih poročil vodij sektorjev ni dovolj upošteval, oziroma jih je prikrojil. Kot izhaja iz njegovega poročila, na kadrovsko socialnem področju obstajajo problemi, ki so se vlekli že nekaj časa, preprosteje rečeno, se ti problemi odražajo v nepopolnosti vodstva delovne organizacije. V bistvu so bile sko- Iz poročila vodje proizvodnje inž. Ivana Rupnika: »Na splošno ugotavljam, da znotraj delovne organizacije praktično ne obstajajo horizontalne povezave med službami (vprašanje strokovnosti, zavzetosti in sposobnosti vodij posameznih služb), da se velika večina nalog izpelje s pritiski z vrha navzdol. Opažam izrazito in nesistematično ter neodgovorno ravnanje organi-zatoijev proizvodnega dela z naročili iz tujine, saj je končna posledica zamujanje dobavnih rokov in slaba kakovost izdelkov. Izrazito nizek je nivo strokovnosti delavcev v proizvodnji in njihovih vodij (pomanjkanje organizacijskih znanj, kije občutno prenizko za posamično in sunkovito proizvodnjo). Slaba je tudi povezava tehnologov, vodij proizvodnje z neposrednimi vodji proizvodnje. Posledica tega je nepravilno ravnanje s tehnološko dokumentacijo, stalno pomanjkanje polizdelkov za kompietiranje, nekontroliran proizvodni proces tako po kakovosti, kot po obsegu. V delovni organizaciji je prisotna solidarnost med organizatorji proizvodne dejavnosti in delavci, kjer se opravičujejo vse napake, solidarnost med delavci in člani delavskega sveta, ki se odraža v primerih premeščanja delavcev na nižje vrednotena delovna mesta in izredno slabo vzdušje v medsebojnih odnosih ter slaba povezanost obratov Idrija-Godovič. Opaža se tudi šibka ali komaj zadovoljiva podpora odločitvam kolegija. Analitično določeni normativi sestave rototermov, ki bi vzpostavili tehnološko in delovno disciplino, so doživeli neuspeh zaradi generalnega bojkota cele delavnice in pritiskov delegatov delavskega sveta ter te delavnice, da analitično določeni normativi niso realni normativi...« ganizacije delovne organizacije obravnavali poročilo o poslovanju in uresničevanju sanacijskega programa za prvo polletje. Kot je zapisal v poročilu direktor delovne organizacije Zdenko Golob, cilj, ki je bil zastavljen v sanacijskem programu - poslovanje brez izgube v prvem polletju - ni bil uresničen. Razloga naj bi bila dva: pomanjkanje dela v prvem četrtletju in neuresničevanje sprejetih nalog v sanacijskem programu. To pomeni, da se stroški poslovanja niso bistveno zmanjšali, kar je bil eden od osnovnih ciljev sanacijskega programa. V ponazoritev navajamo kazalce poslovanja v prvem polletju, ki smo jih povzeli iz poročila. Plan pogodb v prvem polletju je predvideval 7,190.802.000, dinarjev realizacije, realizirano pa je bilo 5.471.172.000 dinarjev, kar je komaj 76 odstotkov. Plan fakturirane realizacije je bil doseganje 6.537.091.000 dinarjev realizacije, doseženo pa je bilo, 4.841.748.000 dinarjev, ali 74 odstotkov. Udeležba izvoza v fakturirani realizaciji znaša nekaj čez 30 odstotkov. Celoten prihodek je znašal 5,012.154.000 dinarjev, dohodek 1,080.883.000. dinarjev, izguba pa 511,990.000 dinaijev. Terjatve so znašale 336,953.000 dinarjev, terjatve v izvozu , 392.982.000 dinarjev, zaloge re-promaterialal polizdelkov, gotovih izdelkov in nedokončane proizvodnje so bile vredne 1.708.055.000 dinarjev. Kratkoročna zadolženost je bila 1.802.447.000 dinarjev. Povprečni osebni dohodek pa je znašal v juniju 50307.800 dinarjev. Problemi so - problemov ni! Dejstvo je, da zgolj gole številke ne morejo pomeniti edinega relevantnega pokazatelja vzrokov za nastali položaj v Tiu. zato povzemam še nekatere ugotovitve iz poročila direktorja, ki so naletele na neodobravanje delav- rajda vse vodilne in vodstvene funkcije do nedavnega nezasedene ali pa izpopolnjene z vršilci dolžnosti. Bistvo problema je, da eni prihajajo, drugi odhajajo. Pred kratkim sta bili šele izpopolnjeni mesti vodje komerciale in kadrovsko splošne službe, v odpovednem roku pa je bil vodja razvoja. Kot smo zvedeli, se je premislil tudi vodja kadrovsko splošne službe in je tudi ta dal odpoved. Nerazrešeni so kadrovski problemi v razvoju, prodaji in kontroli. Boleča točka je še naprej delovna in tehnološka disciplina, po oceni iz poročila, so bile v prvem polletju tudi hude kršitve delovne discipline z ogrožanjem družbenega premoženja, absentizem se ni zmanjšal. Odklonjeno je bilo izobraževanje s sklepom delavskega sveta. Razmerje proizvodnja-režija se ne popravlja. V poročilu je tudi zapisano, da delavski svet posega v strokovne odločitve. Na razvojnem področju je v poročilu ugotovljeno, da se načrtovane naloge izvajajo prepočasi, kar se odraža v izgubljanju stika s trgom, vzroki pa so predvsem v šibki kadrovski zasedenosti razvojnega oddelka, ki se mora poleg stalnih razvojnih nalog uk- Iz poročila vodje razvojnega sektoija inž. Nevenke Antičevič: »Glede na razmere v delovni organizaciji je bilo predvideno, da bomo v letošnjem letu obdelali konstrukcijo in tehnološke postopke za stare izdelke in čimprej obdelali tudi nove izdelke. To delo se je zaustavilo, ker ni bilo dovolj razvojnega kadra, ker nismo uspeli pridobiti novega in ker ni bilo možnosti popoldanskega dela oziroma plačila za to delo. Prostih dni, ki bi ob takem delu nastali, pa ne moremo koristiti zaradi pomanjkanja kadra, oziroma velike zasedenosti v rednem delovnem času. Za skrajšanje časa od ideje do proizvodnje je potrebno imeti dobro prototipno delavnico oziroma sposobne ljudi v proizvodnji...« varjati ob slabi strokovnosti prodaje tudi s t. i. tehnično komercialo. Na področju proizvodnje so opazni premiki na tehnološkem področju, o čemer bom več pisal v posebnem prispevku. Odprti pa še naprej ostajajo problemi tehnološke discipline. Slabo sodelovanje med posameznimi službami, nepopolno načrtovanje proizvodnje in slaba izraba delov rega časa. Občuten je tudi pat ec kakovosti izdelkov, neurejeno je vzdrževanje, slaba kontrola kakovosti. Na področju prodaje je bilo ugotovljeno, da se realizacija sklenjenih poslov povečuje, vendar še naprej ostaja problem izpolnjevanja pogodbenih obveznosti in spoštovanja rokov. Ugotavlja se tudi problem kalkulacij, ki so na nizki ravni zaradi pomanjkanja tehnološke dokumentacije, nestrokovnosti in nezainteresiranosti zaposlenih, da bi se stanje popravilo, pa tudi zaradi raznolikosti proizvodnje. Pri nabavi in skladiščih je osnovna ugotovitev, da enostavno ni ustrezne povezanosti med posameznimi službami. Na finančnem področju je osnovni problem prevelika kratkoročna zadolženost in ohranjanje likvidnosti. Na tej osnovi je direktor povzel, da se sanacijski program sploh ne uresničuje in poudaril, da so problemi v manjši meri objektivne narave, večji del pa izhaja iz nespoštovanja izvajanja nalog in malomaren odnos do dela in družbenega premoženja. Torej sanacija je padla na medsebojnih odnosih. Delavski svet revidira Kot je znano, delavski svet tega poročila ni sprejel. Ocenil je, da je poročilo enostransko in da premalo upošteva poročila vodij posameznih sektorjev, pa tudi zaradi tega, ker direktor ni izpostavil svoje odgovornosti. Hkrati so se zdeli delavskemu svetu nekateri očitki, ki so leteli na njegov račun, nesprejemljivi, zato je imenoval svojo tričlansko komisijo, ki je pripravila svoje ugotovitve k izvajanju sanacijskega programa. Ker delavski svet poročila direktorja ni sprejel, je ta na seji delavskega sveta ponudil svoj odstop, vendar ga je delavski sVet zavrnil. Predsednik delavskega sveta Bogdan Rupnik je to odločitev pojasnil, da bi se na ta način direktor izmaknil svojemu delu odgovornosti, ki jo bo kljub predvidenemu ukrepu družbenega varstva potrebno ugotoviti. Razprava o poročilu k poročilu Na seji, kjer je bilo omenjeno poročilo k poročilu obravnavano, smo imeli priložnost prisostvovati. Najprej na kratko povzemamo ugotovitve iz poročila k poročilu. Komisija delavskega sveta je po informaciji, podani na seji, temeljito pregledala poročila vodij sektorjev. Prvo dopolnilo ali pripomba se je nanašala na ugotovitve s kadrovskega področja; tu ugotavljajo, da vodstvo še vedno ni popolno in da so se od leta 86 do danes vršile številne kadrovske menjave. Vodilni so kot piše odhajali iz organizacije, ali pa so bili premeščeni znotraj organizacije. Delovno organizacijo je po oceni komisije zapustilo 7 visoko usposobljenih delavcev. Razvoj Firma le diha Kljub zapletenim odnosom znotraj Tia so bili le doseženi določeni rezultati znotraj razvojnega oddelka. Nedvomno je tudi to dokaz, da kljub slabemu materialnemu položaju, neustreznemu vrednotenju strokovnega in tudi opravljenega dela, doseženi rezultati le vežejo ljudi na to sredino, in da glede na položaj ni večje fluktuacije. Na tem programu je v razvoju električni motor hitro gibajočih vzgibnih vrat, ki je uporaben v razmerah, ko avtomatika in hidravlika odpovesta predvsem pri nizkih temperaturah. V razvoju sta dve inačici doma razvitega in uvoženega pogona, nam je povedal inž. Ivan Rupnik, ki nam je predstavil tudi ostale aktivnosti v razvojnem oddelku. V elektro oddelku razvijajo elektronske zaščitne letve. Te služijo za zaščito prehodov strojev obdelovalnih linij, ali kot varnostno alarmna naprava. Na programu rototermov in sušilcev zraka so razvili čistilno napravo za čiščenje satovja rotorja. Na tem programu gre za domačo inovativnost in ponujene boljše rešitve od partnerja KAH-a in je nadomestilo uvoza. V tem mesecu je bil končan razvoj jeklenih pest za segmente rotorje. Izdelovali bodo pesta dveh velikosti za rotorja 2150-2900b in 3200 ter 3800b. Tudi ta izdelek pomeni nadomestilo uvoza jeklenih delov. Skupaj z zunanjim partnerjem so nekje na polovici razvoja (skupaj z zunanjim sode- lavcem) variabilnega pogona rototermov. V protitipni delavnici je bil preizkušen že jakostni (močnostni) del. Preizkus krmilnika pa je predviden za ta mesec. Preizkus ničelne serije in normalen začetek proizvodnje pa bi že odprl možnosti nastopanja na trgu v začetku naslednjega leta. Če primerjamo cene domačega in uvoženega pogona, gre za skoraj 100 odstoten prihranek, saj bo doma za polovico cenejši od uvoženega, ki stane 6,5 milijona dinarjev. Sušilec zraka V pripravi za trg je nov izdelek in sicer sušilec zraka, ki je nepogrešljiv v farmacevtski industriji in vojni industriji. Ta izdelek naj 4 so bili premeščeni, prišli so pa samo 4 delavci (od konca leta 85). Pri takšni fluktuaciji kot pravijo. ni moč pričakovati homogenega vodenja in dolgoročnih usmeritev organizacije. Trditev je sprejemljiva, v razpravi pa seje zataknilo pri drugi ugotovitvi, da so vsi odšli zaradi nestrinjanja z direktorjevim vodenjem. Tej ugotovitvi je oporekal vodja kadrovsko splošne službe, ki je povedal, da fluktuacija ni povezana z vod -njem, ampak, da so razlogi odhodov drugje. V razpravi je bilo precej živo tudi okrog disciplinskih ukrepov (konkretno dveh suspenzov), ki jih je delavski svet omilil in okrog premestitev delavcev, ko so opozorili (predvsem v drugem primeru), da gre za nezakonitost in šikane. Tu je posegel vmes branilec družbenega samoupravljanja, ki je opozoril, da so premestitve zakonite, če gre za premestitve, ki zahtevajo isto strokovno usposobljenost, ki jo ima delavec, kije premeščen, ne glede na to, če gre za slabše plačano delovno mesto. Še ena boleča točka, ki j e bila po občutku zunanjega opazovalca nekolikanj manipulativna, je bila okrog izobraževanja delavcev, ko je vodja kadrovske Iz poročila vodje prodajnega sektoija inž. Živka Makuca: Plan pogodb smo v sedmih mesecih v letu 88 realizirali 82 odstotno. Plan pogodb je bil presežen le na programih klime in posode, vendar je glede na odziv kupcev zaradi zamujanja rokov pričakovati zmanjševanje naročil na teh programih, saj zadnje tri mesece rokov ne spoštujemo kljub veliki konkurenci na teh programih, ki je za 20 do 30 odstotkov cenejša. Po analizi je večina rokov zamujena med 10 in 25-timi dnevi. Delni izpad plana v višini okrog 350,000.000 je nastal zaradi ukinitve sekov, kjer zaradi nizkih cen pri konkurenci (20-25 odstotkov) nismo uspeli pokriti niti lastne cene... Glede na stanje na trgu bi bilo potrebno rezerve iskati znotraj DO, saj je splošna ugotovitev, da so na področju časovnih, kakor tudi materialnih normativov ogromne re- službe povedal, da je povsem jasen sklep DS, ki je bil proti izobraževanju delavcev na področju inovacij, ki ga izvaja Ekonomski institut iz Maribora. S tem je zavrnil sprenevedanje komisije, ki je zapisala, da je delavski svet podprl izobraževanje, vendar je opozoril na neustreznost termina. Na razvojnem področju se je komisija dotaknila le kadrovske nezasedenosti na področju klimatizacije. Kot ugotavlja, dodatna stimulacija strokovnega kadra ni prinesla željenih rezultatov. Kot kaže, je tudi to eden od kamnov spotike. Nadalje se očita prevelika pozornost premeščanju delavcev na program Efaflex, čeprav naj ta ne bi prinašal nobene akumulacije. Pri proizvodnji se ugotavlja, da je izredno slabo stanje zaradi neustreznega načina vodenja in organiziranja del v proizvodnem sektorju. Nadalje bom navedel »CVETKO«, ki se mi to dejansko zdi v pravem pomenu besede, namreč, da predlog kolegija, da se za vodjo vzdrževanja zniža stopnja strokovne izobrazbe in se zaposli človeka z določenimi izkušnjami in s special- bi pomenil tudi bolj intenziven prodor izdelkov Tia za potrebe JLA. Za ta izdelek je pripravljena tehnološka dokumentacija za potrebe raziskave trga in konstrukcijska dokumentacija za delo v proizvodnji. Na področju klime v tem letu intenzivno delajo na obdelavi konstrukcijske in tehnološke dokumentacije za vnos v računalnik. Program klime je namreč prvi predviden za preizkus in uvedbo načrtovanja in spremljanja proizvodnje s pomočjo računalnika. Konstrukcija in razvojna tehnologija. V prototipni delavnici je v izdelavi prva domača NC linija za razrez aluminijastih profilov in lukenj v stranice aluminijastih rešetk. Linija bo zaključena konec letošnjega leta. V začetku nasled- Iz poročila vodje kadrovsko splošnega sektoija iur. Andreja Mihevca: »... Možno bo torej govoriti o usposobljenosti sektorja za izvajanje opredeljenih nalog na kadrovsko splošnem področju, ko bo izvedena sanacija sektorja v organizacijskem in kadrovskem smislu. Temeljna izhodišča in iz tega izveden operativni program s konkretnimi zadolžitvami so namreč temeljni pogoj za uspešno delo sektorja, v tem pa tudi izvajanje nalog na predmetnem področju (torej PREDMETNEM op. P-> Glede sedanjega stanja-je brez dvoma ugotovljeno, da kadrovska služba ni ustrezno prilagojena stanju in potrebam delovne organzacije. Problem je organizacija in delitev dela v sektorju ter kadrovska zasedba; saj nekatera dela in naloge pokrivajo zaradi trenutnih potreb, izostalo je sistematično pridobivanje in usposabljanje potrebnih delavcev. Za izvajanje nalog po sanacijskem programu je torej potrebno vsaj v temelju zagotoviti ustrezne pogoje za takšno delo, tako glede organizacije in delitve dela v sektorju, pridobitve ustreznih kadrov, v skladu s potrebami in nalogami, zagotoviti ostale pogoje (prostori, oprema, pisalni stroji itd.). To seveda ne sme ostajati kot dolgoročna naloga. Če želimo uspešno izvajati opredeljene naloge, ki so v svoji realizaciji povezane v organizacijskem in vsebinskem smislu z ostalimi področji dela v delovni organizaciji, se tako postavljeni pogoji morajo opredeliti kot prednostne naloge. Da bi se ustvarila slika o stanju po posameznih nalogah, navajam naslednje: konsolidacija vodstva DO, zagotavljanje stimulativnega osebnega dohodka, zagotoviti maksimalno možno zasedbo del in nalog z razporeditvijo delavcev med lokacijo, povrniti zaupanje v uspešno poslovanje, zaostriti delovno disciplino, izdelati oceno delovnih mest, primernih za zaposlitev invalidov, zmanjšati število zaposlenih v režijskih službah, izboljšati razmere med režijskim in proizvodnim v prid proizvodnemu delu, zmanjšati absentizem, izboljšati kvalifikacijsko sestavo z internim izobraževanjem, upokojiti vse zaposlene, ki imajo ustrezne pogoje, (med drugim lahko preberemo kot enega od možnih ukrepov priznavanje internih kvalifikacij op. p.) nimi znanji, na delavskem svetu ni bil sprejet. Lomi se še na enem področju to je kontroli, kjer delavski svet ni pristal na prerazporeditve zaradi destimulativnega nagrajevanja (o zakonitosti smo že pisali.) Kar se tiče negativnih rezultatov na izvoznem področju, so vsega krive slabe pokalkulacije in neustrezne pogodbe, vendar vsaj tu so kriteriji jasni, ne glede na kalkulacije. In zaključek je, da ni zaupanja v direktorja in da se pojavlja pomanjkanje volje do dela in nezaupanje v prihodnost zaradi nepremišljenih kratkoročnih in pomanjkanja dolgoročnih usmeritev. Takšna je torej retrospektiva obeh poročil. Mozaik odslikave realnega stanja Posebne razprave o poročilu ni bilo razen ostre zahteve enega od članov po čimprejšnji odstavitvi direktorja 'Zanimiva pa ep mi j p? zdela konfrontacija enega od članov delvskega sveta, ki je ponazoril primer trenutnega prerazporejanja delavcev iz ene skupine v drugo, ko pravi, da eni morajo močno pljuniti v roke, drugi pa lahko po tovarniškem dvorišču postopajo, skratka opozoril je, da kljub velikemu številu organizatorjev firma nima organizacije, in s tem posredno izzval v tem trenutku odgovornega človeka za proizvodnjo (sicer vršilca dolžnosti), da je sicer dober strokovnjak, da pa nekatere poteze kažejo na to, da ni primeren za vodjo proizvodnje in da ga je škoda za to funkcijo. Na ta izziv se je vključil Ivan Rupnik, ki je poudaril, da so osnovni problemi Tia znotraj same organizacije, predvsem v slabi tehnološki in delovni disciplini, nespoštovanju dogovorov in notranjih blokad, proti katerim enostavno ni bilo mehanizmov za njihovo odpravo. Skiatka pojem odgovornosti je marsikomu na nižjih vodilnih in vodstvenih ravneh tuj. Poudaril je, da je nemalokrat pri zaostrovanju discipline in pri vztrajanju na dogovorjenem naletel na grožnje z bojkoti in štrajki. Rešitve za Tio so na dlani, je poudaril, zaostriti je potrebno tehnološko in de- lovno disciplino, ugotoviti renta; bilnost programov in dvigniti produktinost, kar pa v obstoječem stanju in ob obstoječih mehanizmih ni moč doseči. Ukrep družbenega varstva Delavski svet je zatem obravnaval predlog za ukrep družbenega varstva, o katerem smo podrobneje pisali že v prejšnji Številki, in ki ga je na pobudo vod; stva sozda potrdil tudi delavski svet sozda. Odločitev o ukrepu je podrobneje pojasnila predsednica komiteja za družbeno planiranje občine Idrija Nevenka Podobnik. Poudarila je, da je p° preučitvi pobude in dejanskega stanja izvršni svet prišel do ugotovitve, da se delovna organizacija nahaja v »pat« poziciji, ko se veliko energije posveča medsebojnim razčiščevanjem, kar se odraža v neurejenih samoupravnih odnosih in v motenem poslovanju delovne organizacije. Na osnovi tega bo IS predlagal1 skupščini občine ukrep družbenega varstva, ki obsega razreš-nico dosedanjega direktorja in razpustitev delavskega sveta in njegovih organov, ter imenovanje začasnega tričlanskega kolegijskega poslovodnega organa za obdobje enega leta. Naloga KPO je konsolidacija firme in uresničitev sanacijskega programa. J. VOTEK Iz poročila vodje finančno računovodskega sektorja eoc. Danice Kržišnik: »... Slab rezultat je po moji oceni posledica izredno visokih terjatev, prenizke realizacije, ki ne pokriva naraščanja fiksnih stroškov, povečanja izvoza, slabše izkoriščenosti delovnega časa, padanja produktivnosti. Širše gledano pa je do tega pripeljalo izredno pomanjkanje kakovostnih kadrov na vseh področjih, posebej v prodaji, splošno pomanjkanje volje do dela in slabe perspektive za prihodnost, zaradi dolgoletne krize, nepremišljenih kratkoročnih in dolgoročnih ukrepov, razpad sistema vodenja v proizvodnem sektorju, slab materialni položaj delavcev, ki sili v večje angažiranje v popoldanskem času...« njega leta bodo šli s programi v redno proizvodnjo. Uspešno delovanje linije bo prav gotovo velik prispevek k sanaciji. Z novo linijo bodo nadomestili klasično ročno žago, dve štanci, povečana bo kakovost obdelave. V procesu bo sodeloval le en delavec, ki bo nalagal 5 metrske aluminijaste profile v skladišče. Zmanjšalo se bo skladiše polizdelkov. Odpadla bodo medfazna skladišča, povečale se bodo proizvodne zmogljivosti. Povejmo, da na sistemu dela skupina strokovnjakov, vodja in konstrukter pa je inž. Ivan Rupnik. Nenazadnje pa je tudi to dokaz, da Tio razpolaga s strokovnjaki, ki so sposobni uresničiti najzahtevnejše projekte. V to proizvodno linijo bodo vključene nove hidravlične škarje in NC abkant preša. Oba stroja bosta povečala pretok materiala in kakovost polizdelkov. Uspešno deluje že obdelovalni center Amada. Za njegovo vzdrževanj6 in izkoriščenost so dobili cel° priznanje proizvajalca centra V tem letu je uvedena že tračna žaga Amada, ki jo koristijo za izdelavo polizdelkov tujega partnerja. To bi bil krate! prerez tehnološkega napredka v sami proizvodnji, s katero bod° odpravljena ozka grla in bo povečana produktivnost in kakovost izdelkov. Odprt problem ostaja še montaža, ki poteka v glavnefl1 še ročno, vendar naj bi tudi tlJ v naslednji fazi naredili določene tehnološke premike. Za začete) je predvidena gibljiva avtomatizacija, ki jo bodo uvedli v proizvodnji protipožarnih loput. Ko* je povedal Ivan Rupnik, imaj° razvojniki ambiciozen prograif razvoja v naslednjem letu, in tudi pripravljeni pomagati novemu. vodstvu ter,se-maksimalni angažirati pri sanaciji podjetja JV c v n k n P 0 P j' s t d n P r h t s s f z s c r r r j' c c c t: s c z s 1 s \ s t r 2 z j' c ii t s r i c ti \ t J F z Š( v p d d ri v t< n si d d z z ir d P Z: tl (1 n g v c v n n a v Š t z n ji F 1 .d I ii T Š .ii g $ L c t ta- «ti je- ie- jv- ?e- )0' te- )d- ski ije ;d- ni- ’o- po :ga ;°- za- se ;e- se |V' lr>- 0 Či- •K ii h i j ti 9 ti ti ti 3 ti nje el° ra. MC »ri- ža tet tka ,do ve-1 osi aja 3fll ta :ne tek iti- liz- ini J)0 na so to- no jv Sindikat V službi oblasti ali delavcev? O sindikatu,organizaciji delavskega razreda že nekaj časa v našem Mediju nismo namenjali posebne pozornosti. Kako naj bi jo, ko pa se kaj posebno bistvenega na ravni IMP-ja tudi ni dogajalo. Bilo je sicer tekaj zapletov okoli športnih iger, vendar to so le zadeve obrobnega Pomena. Tudi v tem pisanju ne pričakujte nekih posebnih novic 0 dogajanjih v IMP-jevem sindikatu. Tokrat je tema našega zapisa, prilagajanje sindikalne organizacije kot celote novim razmeram, če jih je moč sploh tako imenovati. Skratka tema tega zapisa je o prenovi sindikata in njegovemu približevanju interesu delavca in zaščiti le-•ega. Nenazadnje se tema ponuja sama po sebi, saj je socialna varnost delavca na psu, nezadovoljstvo med delavci narašča. Prevelika ohlapnost in izredno tesna povezanost uradnega sindikata z oblastjo je že Porodila ideje o ustanovitvi novega neodvisnega sindikata, ki je dokaj Razburkala tudi uradni sindikat, ki je na pobudo reagiral dokaj žolčno ju se branil s protiargumentom, da pobuda, oziroma programska izhodišča ne ponujajo nič novega, s čimer se ne bi ukvarjal že obstoječi sindikat. Nekoliko več o novi vlogi, bolje rečeno preobrazbi sedanjega sindikata, nam je uspelo zvedeti iz osrednjega sindikalnega medija in Pogovora predsednika slovenskih sindikatov Miha Ravnika z novinaiji združenega dela v Novi Gorici. Le učinek v korist članstva. Po oceni predsednika slovenskih sindikatov Mihe Ravnika je osrednja aktivnost sindikata namenjena trem že dokaj razvpitim reformam, poleg tega pa je aktivnost osredotočena na gospodarjenje in delo, na preobrazbo sindikata in na spremembe zakona o združenem delu. Po njegovi oceni je predvsem sklop zadnjih treh vprašanj tisti, v katerem, ali skozi katerega, se bo odrazila dejanska povezanost sindikata z delavci, oziroma skozi katerega se bo pokazalo, ali je sindikat Uspel, ali padel. Kot je ugotovil, Se je gospodarski položaj v slovenskem gospodarstvu zelo zaostril, kar nenazadnje dokazujejo tudi trendi gospodarjenja, ki so negativni. Po sindikalni oceni je 3,8 odstotni padec proizvodnje Raskrbljujoč. Po oceni sindikatov je ta padec predvsem posledica manjše konkurenčne sposobnosti m manjšega povpraševanja na trgu, ne pa posledica strukturnih sprememb v gospodarstvu. Namreč, če bi šlo za strukturne spremembe, bi bilo to pozitivno, vendar se ravno zaradi prej omenjenega zaostruje tudi vprašanje izvoza. Posredno s tem so opazne tudi spremembe na področju zaposlovanja - brezposelnost se je Povečala za pol odstotka, od nezaposlenih je kar 50 odstotkov šolanih in mladih ljudi. To zgovorno priča, da prej omenjeni podatek drži in hkrati potrjuje, da se je normalna fluktuacija kadra zaustavila in da ni moč govoriti o strukturnih spremembah v gospodarstvu. Prej omenjeno tezo potrjuje področje zaposlovanja, ko je opazno poraslo zaposlovanje pretežno nekvalificirane delovne sile. Hkrati pa to kaže. da slovensko združeno delo ne razpolaga s programi za prestrukturiranje. Kot smo že povedali, se je brezposelnost povečala, saj je nezaposlenih že okrog 5000 ljudi, kar za Slovenijo že predstavlja socialni problem, poleg tega je v slovenskem združenem delu že med 12 in 15 tisoč delavcev tehnološkega viška. Torej vprašanje socialne varnosti delavcev se vse bolj zaostruje. Po oceni sindikalnega predsednika, v tem trenutku ni dovolj poskrbeti za socialno varnost teh delavcev, ampak je nujno prezaposlovanje, prekvalificiranje in preobrazba združenega dela. Toda tu se zaustavi, namreč po.oceni sindikalistov se pristopa k razreševanju teh problemov preveč ekonomistično mimo delavcev. To je v bistvu tudi najlažja pot, ker ni programov za prezaposlovanje in prekvalifikacije ter denarja za popolno preobrazbo. Kot je poudaril, pa sindikat na to ne pristaja, vztrajal bo namreč pri tehnološki preobrazbi z delavci in se uprl ekonomistični preobrazbi. Socialni zlom Ostanimo še malo pri opisovanju teh splošnih razmer. Nič novega ne pove ugotovitev, da je socialna varnost delavcev na psu. Še posebej hudo je v tekstilni industriji in gradbeništvu, vendar se razmere zaostrujejo tudi v drugih vejah gospodarstva. Kljub zagovarjanju ekonomskih zakonitosti, pravi sindikalni vodja, je vse bolj prisotno nerealno vrednotenje dela. To je podkrepil s podatkom, da je delež mase za osebne dohodke padel za 3,8, akumulacija pa za 0,8 odstotka. vse ostale obremenitve gospodarstva pa so se povečale. To tudi zavrača tezo o konkurenčnosti našega gospodarstva na račun poceni delovne sile. Hkrati pa postavlja pred sindikat nalogo, da se bori za drugačno vrednotenje dela. Za sindikat je nesprejemljiv sedaj veljaven obračunski zakon osebnih dohodkov, zato je posredoval jasno zahtevo po spremembi tega zakona. Spremembe bi morale odpreti prostor za delitev osebnih dohodkov na osnovi ustvarjenih rezultatov tistim organizacijam, ki dobro delajo. Za sindikat so nesprejemljive sedanje uravnilovske težnje in zatekanje organizacij k načinu izplačevanja, ki velja za zgubaše, torej 80 odstotno lansko povprečje in valorizacija porasta življenjskih stroškov. Socialne zahteve sindikata Jasna je zahteva po 20 odstotnem znižanju prispevkov za SLO in družbeno samozaščito, po odpravi republiškega davka iz osebnih dohodkov. Sindikat zahteva, da se preverijo prispevne stopnje za kmetijstvo in vse, kar spada zraven, ob tem pa se zavzema za ustavitev plačevanja prispevkov za zaklonišča. Odpravljeni naj bi bili tudi prispevki za točo in spremenjene osnove in članarine ter prispevki, ki niso odvisni od dohodka. Jasna je tudi zahteva po drugačnem združevanju in zbiranju sredstev za gospodarsko infrastrukturo (ceste, luke, itd.) Izpostavljeno je tudi znižanje carinskih dajatev in prometnih davkov. Odprava prometnega davka na izolacijske materiale. Spremenila naj bi se tudi metodologija za določanje eskontne stopnje, revalorizacijskih in realnih obrestnih mer. Znižale naj bi se tudi prispevne stopnje na vseh področjih interesnega združevanja, kjer nastajajo presežki. In nenazadnje, je tu še neposredna naloga osnovnih organizacij, ki naj bi proučile vzroke za povečanje deleža sredstev v dohodku za delovne skupnosti in sicer tam, kjer so se sredstva v te namene realno povečala. Ukrepi, ki naj bi zmanjšali pritiske na življenjsko raven delavcev, temeljijo na zahtevi po ohranitvi kompenzacij za osnovna živila. Pred ustrezne institucije je postavljena zahteva, da zagotovijo zadostne količine kruha iz tipa moke 500 in 850 in oblikujejo Iskanja Prilagajanje trgu v montažni dejavnosti Uveljavljanje stabilizacijskih ukrepov od leta 1980 dalje povzroča, da se del delovnih organizacij, med njimi vse montažne, borijo z močno konkurenco na tržišču in da ne uspevajo pridobiti dovolj dela Za razpoložljive kapacitete. Sprostitev cen večjega dela opreme in materiala je težave poslovanja še povečala. Trdimo, daje omenjeni del delovnih organizacij prisiljen poslovati tržno - izpostavljen je vsem Posledicam delovanja trga, medtem ko precejšen del delovnih organi-Zac*j monopolne proizvodnje ali organizacij posebnega pomena, vpliv trga le izkoriščajo v svojo korist, ne čutijo pa posledic konkurence (komunalne organizacije, Petrol, organizcije monopolne proizvodnje BPr. za cevi, pločevino, armaturo, črpalke idr.). cene z delnim avansom, krediti Delovanje trga pri nas postavlja na sedanji stopnji določene gospodarske in druge subjekte v priviligiran položaj. Montažne delovne organizacije v hudi konkurenčni borbi, v kateri je najpomembnejši element cena in šele nato sposob-n°st in kvaliteta, ostajajo brez akumulacije in celo zaostajajo v rasti OD v primerjavi z republiškim povprečjem. Posledica te borbe je strokovno zaostajanje, zmanjšanje kapacitet ali celo ukinitev posameznih DO. . V posameznih slovenskih regijah - občinah vlada zaprtost, ki jo Podpirajo oblastniške strukture, kam so dela rezervirana le za domače izvajalce (Dolenjsko, Kočevsko, Koroško, Štajersko dd.). Podobno velja tudi v drugih republikah. Ljubljana je edino široko odprto področje za vse 'zvajalce, tudi iz drugih republik. Investitorji zlasti še izvajalci gradbenih del v vlogi investitorja * Pridom izkoriščajo možnosti delovanja trga pri svojih podizvajalci1. Izsiljujejo se nenormalni in tuc*i nemoralni pogoji: fiksne pod neugodnimi pogoji za izvajalce, opcijo 90 dni za ponujena dela, kar je pri današnjem dirjanju cen absurdno. Čeprav se slišijo nesprejemljivi, investitor najde izvajalce tudi za take pogoje. To samo potrjuje brezupnost situacije posameznih izvajalcev. Mnogi investitorji, tudi tisti, katerih sredstva za investicije se zbirajo iz prispevkov DO v SRS ali samo v Ljubljani, slovenske izvajalce izravnavajo po ceni s tistimi iz drugih republik, ki so zaradi razlik v OD, manjših davkov in prispevkov, lahko cenejši. Imajo tudi to prednost, da pri svojih bankah dobivajo lahko ugodne kredite za izvajanje del. Znano mi je, da je IMP soustanovitelj banke po SAS, znano mi pa je tudi, da ta banka ne kreditira montažnih del. (Morda bi se kazalo učlaniti v kakšno banko na Hrvaškem). Posebno nemoralne - oderuške metode uporabljajo nekatere gradbene organizacije (SCT). Sami sklepajo pogodbe po dum- pinških cenah, nato pa z oderuškimi pogodbami izkoriščajo podizvajalce. Primer: - Cena je na nivoju najcenejšega izvajalca tudi iz drugih republik. - V kolikor izvajalec sam doseže določeno ceno pri investitorju, ki pa zahteva, da se pogodbo sklene preko gradbenega izvajalca, zahteva ta za svojo koordinacijo najmanj 10 odstotkov. - Za plačilo situacije v zakonskem roku zahteva 5 odstotkov cassa sconto. - Zahteva varščino 5 odstotkov do zaključka del. - Zahteva fiksno ceno tudi samo za 50 odstotkov avansa. - Zahteva ključ v roke za izvedbo po slabih projektih. - Zahteva kredit po neugodnih pogojih za izvajalca. - V toku izvajanjane plačuje izvršenih del v skladu z zakonom o zagotavljanju plačil, izmišlja si razne izgovore za zavlačevanje plačil. Pogodba, sklenjena pod takimi pogoji, je za izvajalca gotovo pogubna. Za opravljanje inženiring poslov kompleksne izvedbe so montažne organizacije pred leti formirale organizacijo posebnega pomena »Inženiring«. Posebnosti te organizacije so opisane v SAS. V primerjavi s tovrstnimi organizacijami zunaj IMP-ja, ves čas svojega obstoja, enako kakor montažne organizacije, TOZD Inženiring ni mogel nuditi finančnih aranžmajev, kar je pomenilo slabši položaj pri pridobivanju del. Poleg tega je imel naš Inženiring do nedavnega za današnji čas neugoden privesek, to so mon- ustrezne cene tega kruha. Kot je poudaril predsednik sindikata, so kakršne koli karte ali boni nesprejemljivi, delavec mora, ne glede na zaostrene gospodarske razmere, zaslužiti toliko, da se preživi. Na področju zdravstva je moč videti cel paket zahtev, na eni strani povišanje participacije za 10 odstotkov, kar smo že doživeli, odpravo le-te za bolnišnično zdravljenje in oprostitev soudeležbe za tiste, ki so stari nad 70 let. Izpostavljena je zahteva po celoviti analizi kratkoročnih ukrepov v zdravstvo in z reformo zdravstva odprava le-teh. Zahteva, ki ni za v koš, je revalorizacija družbene pomoči otrokom, za to pa naj bi bil zagotovljen izvensistemski vir. Plače O zahtevah po spremembah zakona o plačah smo že nekaj zapisali zgoraj, hkrati pa so podobne zahteve že močno prisotne v skupščinskih telesih, zato povzemamo le še nekatere konkretne zahteve: takojšnja sprememba intervencijskega zakona, postavljena je zahteva, da se v prvi polovici oktobra objavijo pogoji gospodarjenja v naslednjem letu. Predvsem pa morajo temeljne usmeritve vsebovati soodvisnost osebnih dohodkov in akumulacije od ustvarjenega dohodka in rezultatov gospodarjenja, ne pa od administrativnih intervencijskih ukrepov. Na podlagi metodologije za izračun najnižjega osebnega dohodka, gibanja cen življenjskih stroškov in družbene produktivnosti dela. .naj bi znašal najnižji osebni dohodek za najbolj enostavna dela in naloge 453.000 dinarjev. Kot je poudaril Miha Ravnik, je zahteva upravičena. Po oceni sindikatov organizacija, ki ni sposobna izplačila takšnih dohodkov, posluje z motnjami. Skratka program, ki naj bi približal sindikat delavskemu interesu, če ga ne bo uspel izpeljati, bo pač padel, tako je vsaj zatrdil njegov »šef«. Bomo videli« Klasični sindikalni repertoar Za konec ostanimo še pri železnem programu sindikata, ozimnice, igre in tako naprej. Temu se sindikat prav gotovo ne bo odpovedal, kot smo lahko slišali, pa se tudi tu pripravljajo določene spremembe, ki naj bi osnovna živila približala delavcu in se izognili monopolom, ki navijajo cene. Kot je povedal Ravnik, so začeli razmišljati o diskontnih zadrugah, kar je v svetu že tradicija. J. Votek tažne organizacije po cenah, ki so manj konkurenčne. Že nekaj časa se Inženiring bori za preživetje podobno kot montažne DO. Z razširitvijo dejavnosti na gradbena dela izvršuje svoj plan realizacije, ki je za montažne dejavnosti IMP ustrezno manjši. Dobršen del realizacije naš TOZD posebnega pomena namenja torej delovnim organizacijam zunaj IMP-ja. V prihodnje pričakujemo še korak naprej. Inženiring bo namreč tudi montažne izvajalce izbiral zunaj IMP-ja. Če pride do tega, se bo konkurenca znotraj IMP-ja še stopnjevala, kar bo imelo hude posledice za montažno dejavnost, Inženiringu pa bo seveda lažje. Kako naj se ob teh pogojih montaža prilagaja trgu? Lastna cena naših storitev je višja kot tista, ki jo prizna trg. V lastni ceni je približno 60 odstotkov osebnih prejemkov DO, takih ali drugačnih. Ta delež je možno zmanjšati z zmanjšanjem števila zaposlenih (tehnološki višek). Ostali deli cene so indirektni stroški, ki rastejo s splošno rastjo cen in prispevki za delovno skupnost sozda, Marketing, Inženiring, ki so procentualni. Notranje rezerve lahko iščemo še pri krajšanju časov izdelave in racionalni porabi materialov, vendar so tu možnosti precej izčrpane. Usodno za investicijsko dejavnost v IMP je, da smo se v letih konjukture skoraj, izključno povezovali z gradbenimi organizci-jami, manj pa z industrijo. S tem smo si tudi omejili področje dela - gradbene instalacije in smo se temu ustrezno razvijali, kadrovsko in tehnično. RAZMIŠLJANJE Sindikalni boj Iz zapisa izhaja, kakšen je program, bolje rečeno, kakšne so zahteve sindikalne organizacije, ki jih je postavila pred oblastne forume. Vendar ta program postavlja organizacijo kot tako pred novo dilemo. Gre za vprašanje njenega delovanja in njegove preobrazbe. Torej ali naprej po poti vpetosti v sedanji sistem, ali postavitev organizacije na drugačne temelje. To je verjetno vsebinsko vprašanje, ki lahko tej organizaciji da določeno zaupanje med članstvom, oziroma ponuja se ji možnost, da se kot dosedaj izrazito forumska in »rekreacijska« organizacija indentificira z interesi delavstva. Gre za osnovno vprašanje, ali je ta organizacija v tem trenutku sposobna zaščititi delavski interes. Če bi sodili po nekaterih izjavah lokalnih funkcionarjev, ji je to še zmeraj tuje. Eden od teh je namreč izjavil: »Zaščita zaposlenih pred krivicami je klasična vloga zahodnik sindikatov, kjer je delavec v mezdnem odnosu in je lastnik kapitala delodajalec, kar pa si v naših razmerah ne znam predstavljati. Kdo je delodajalec, če delavec v združenem delu izstočasno upravlja z družbenimi sredstvi?« Kot, da ta funkcionar ni izkusil na svoji koži socialnih stresov, ki smo jim bili priče v minulem obdobju in kot če bi mu bili povsem tuji izsledki teorije, ki povsem jasno pokaže, kdo razpolaga z vplivom in močjo v delovnih organizacijah. Nenazadnje dokazuje potrebo po drugačnem odnosu sindikata do delavcev tudi njihova identifikacija s sindikalno organizacijo, ki je kljub navideznemu 100 odstotnemu formalnemu članstvu vseh zaposlenih zaskrbljujoča, saj kar polovica delavcev pravi, da sploh niso člani sindikata in to predvsem tisti, katerih socialna varnost je v tem trenutku najbolj ogrožena (90 odstotkov nekvalificiranih). Nadalje lahko postrežemo še z enim podatkom, povzetim„po Teleksu, ko kar 55 odstotkov naključno anketiranih poudarja, da sindikat, takšen ko je sedaj, ni potreben. Skratka dovolj zgovorni podatki, da je sindikat potrebe prenove in drugačnega pristopa v zastopanju svojega članstva, če ne želi svojega zatona. Če se povrnemo nekoliko nazaj, k tem trenutku najbolj jasnemu kazalcu socialnih stisk delavcev - k štrajkom - se je kljub prizadevanjem legalizacije le - teh pokazalo, da je sindikat politična organizacija, ki je nastopala, kot, da ne bi imela svoje baze. Ob tem se je pojavilo vprašanje, če se je masa odločala za štrajk, ali so to bila stališča sindikata ali niso. Pokazalo seje, da pogosto oziroma v večini primerov niso bili. Kot kaže je ta izkušnja vplivala na razmišljanje v vodstvih sindikata, vsaj v njegovem vrhu, da se je odločil za drugačen pristop. Kot pravijo, da bodo od sedaj naprej stali na strani delavca oziroma stopili na čelo z delavci. Vendar spet vprašanje, kako bo ta organizacija učinkovita pri uveljavljanju delavčevih zahtev, ko pa nima Svojih fondov, iz katerih bi lahko nekomu dodelila sredstva za osebne dohodke, kredite ali sanacije. To pa so v glavnem osnovni vzroki štrajkov. Ob tem je tudi upravičeno vprašanje, kakšen bo uspeh zahtev, ki so jih naslovili na oblastne forume, oziroma uresničevanje programa, ko pa nima izvršne oblasti, ampak samo zahteva, daje pobude in kanalizira. Nenazadnje, se učinkovitost sindikata odraža še v eni pobudi, ki se je porodila med ptujskimi mladinci in sicer ustanovitev neodvisnega sindikata, kot učinkovite delavske organizacije, povezane z delavstvom kot izraz njihovih interesov.r »Uradni« sindikalisti sicer pravijo, da ta oblika ne more zaživeti, ker se po svojem programu v ničemer ne razlikuje od njihovega programa. Dokaj žolčna je reakcija toge birokratske nomenklature, ki vodi sedanji sindikat, kar je tudi razumljivo predvsem z vidika tiste nomenklature na nižji ravni, ki se je glede na dosedanjo vlogo sindikta le gibala na oblastni ravni in uživala iz tega naslova določene bonitete. Zdi se, da se s tezo, da neodvisni sindikat ne ponuja nič novega, ni moč povsem strinjati. V tem primeru le kaže pritrditi mnenju, da gre pri tem sindikatu za korak več, za korak, ki pomeni ne zgolj negodovanje nad delom sindikatov, gre za samoreflektiranje v sindikalni organizaciji. Hkrati je potrebno pritrditi tudi mnenju, da so nove pobude o organiziranosti delavstva kritika sindikata in vprašanje sindikata samega ali jih bo reflektiral in se jim prilagodil. J. VOTEK S primernejšo oganiziranostjo bi bilo možno zreducirati danes številno režijo, kar bi bistveno znižalo lastno ceno montaže in povečalo konkurenčno sposobnost na trgu. Vse dejavnike investicijske dejavnosti bi bilo smiselno organizirati v eno samo »samoupravno montažno podjetje« z večjim številom obračunskih enot. Primer: Samoupravno montažno podjetje IMP (ugotavlja dohodek) 1. Delovna skupnost - Inženiring s projektivnim birojem za projekte PGD (ena enota) - Prodaja z izdvojenimi enotami: Ljubljana, Maribor, Murska Sobota, Celje, Koper pridobiva delo po teritorijalnem principu - Razvoj z nalogami za montažno dejavnost 2. Delovna skupnost 2 - Kadrovsko splošna služba z nujno potrebnimi deli po posameznih obračunskih enotah - PAOS - LPS m finančni inženiring Obračnske enote imajo delavce le za najnujnejša neposredna opravila. 3. Obračunske enote - Promont, Klima montaža, Elektromonter, Montaža Maribor, Blisk, Eko, Montaža-proiz-vodnja Celje, Montaža Koper. Omogočiti je prostovoljno priključitev. - V prodajnih službah današnjih DO je zaposleno precejšnje število delavcev, ki se zaradi vedno težjega pridobivanja del še povečuje. Delo teh delavcev se večkrat multiplicira (notranja konkurenca), kar dokazuje, da bi se število ljudi za ista opravila lahko zmanjšalo. Če pa bi začasno ostali pri istem številu, bi pri teritorijalni delitvi dela moralo priti do temeljitejše raziskave tržišča na omenjenem področju. - V KSS in EPS je podobno, če hočemo premisliti. Inženiring se lahko ukvarja z res pravimi inženiring posli doma in v tujini. Strokovnjake iz sedanjega projektivnega biroja bi bilo možno usmerjati v širšem interesu podjetja. Danes delajo le v interesu svojega tozda, kar je preozko in zaradi tega je prišlo do osipa delovne sile, ki seje več let usposabljala (gradbene instalacije). - Delovna skupnost 2 (KSS, PAOS, EPS) zagotavlja enotno vodenje naštetih služb, strokovnost dela, enotnost metod dela. Posamezni deli teh služb so razmeščeni po obračunskih enotah, kar omogoča boljše komuniciranje. - Obračunske enote se ukvarjajo s procesom izvedbe, ki se prične s projektiranjem PZI, kadar je porebno. - Razvoj je zadolžen samo za investicijsko dejavnost in bi njegovo financiranje imelo tako upravičen smisel. Omenjen predlog lahko privede do racionalizacije uporabe delovne sile, odpravi notranjo konkurenco in poveča možnost uspeha v konkurenci navzven. JANEZ JERNEJC Sejem elektronike Kakovost in profesionalnost Sejem elektronike je nedvomno ena najbolj obiskanih sejemskih prireditev na Gospodarskem razstavišču. To je tudi razumljivo, saj pomeni nekakšen letni presek dosežkov jugoslovanske industrije v tehnologijah tretjega tisočletja. Prisotni so sicer tudi nekateri razstavljale! iz tujine, vendar v manjšem obsegu in to predvsem preko predstavništev firm, kijih zastopajo v Jugoslaviji. Kljub vsemu pa je sejem le realen odraz sposobnosti našega znanja na tem področju in njegovih možnosti vključevanja v sodoben tehnološko razviti svet. Namen tega zapisa ni ocenjevanje sejma po tej plati, ampak se bomo osredotočili v prizadevanja in vključevanje IMP-ja v tehnologije in osvajanje tehnologij tretjega tisočletja, če se pogojno izrazim. Brez dvoma je Telekom organizacija, ki seje s svojim programom že nekaj časa pojavljala v tem »svetu«, vendar takega razmaha in tako hitrih korakov, kot so bili storjeni v zadnjih nekaj letih, bolje rečeno v zadnjem letu, niso pričakovali niti največji optimisti. so jih predstavili. Poleg zanimanja obiskovalcev za sisteme, so pokazale izreden interes tudi profesionalne hiše kot so RTV-centri. Pi etvorniki Na osnovi razvojne naloge je bil predstavljen 20 kilovatni oddajnik v novi obliki in pomeni istočasno osnovo za celo vrsto ostalih oddajnikov z močjo od enega, petih in desetih kilovatov. Razvoj tega oddajnika sovpada z željami njihovega stalnega poslovnega partnerja Siemensa, ki se je izredno pohvalno izrazil o novem izdelku in priznal, da ne zaostaja za evropskimi standardi. To pa ni samo značilnost oddajnika, ampak vse opreme, ki so jo predstavili na sejmu. Ivan Breznik pravi, da vsi izdelki prav nič ne zaostajajo za izdelki v razvitem svetu in se lahko brez bojazni z njimi pojavijo na zahtevnih zahodnih trgih. Da je oddajnik naletel na ugoden sprejem, dokazujejo naročila. saj imajo naročenih že deset 5 kilovatnih oddajnikov. Razen tega so njihovi partnerji izredno zadovoljni s tehnološkimi rešitvami. RTV center Skopje in RTV Ljubljana sta že naročila dva 20 kilovatna oddajnika v naslednjem letu in sicer za oddajnik v Pelisterju in na Nanosu. Prej smo omenili obliko, kot so nam povedali, se novi oddajnik ponaša tudi z nekaterimi vsebin- skimi novostmi, predvsem na modulatorju, ki predstavlja dušo elektronskega dela oddajnika. Signalizacija TV modulator - nova oblika, dopolnjena elektronska izvedba za stereo sistem Edini izdelek, ki ne spada med izdelke profesionalne elektronike in je tudi najširši izdelek serijske proizvodnje v Telekomu, so hišne govorilne naprave. V tem času so prenesli v serijsko proizvodnjo protitipno hišno go-. vorilno napravo, ki je bila pred- Profesionalna glavna postaja za sprejem in obdelavo klasičnih in satelitskih programov stavljena tudi na sejmu in je bilo veliko povpraševanja po njej. Predvsem pa je Obiskovalce zanimalo, zakaj je še ni v široki prodaji. Poleg hišne klicne naprave Zastavljena razvojna politika Ni dvoma, da je ta organizacija doživela svoj preporod, zaradi pametne strategije na razvojnem področju in pametne kadrovske politike. Sicer pa o tem nekoliko pozneje. Sedaj se povrnimo k njihovi predstavitvi na sejmu. Kot nam je povedal vodja Telekomovega razvojnega oddelka Ivan Resnik, je razstavljena oprema Telekoma naletela na izredno ugodne ocene poslovnih partnerjev in drugih poslovnežev, ki so jih obiskali. Ko je ocenjeval sejem, nam je povedal, da se ta vse bolj usmerja na profesionalno področje, kar je pozitivno tudi za njih kot razstavljalca in izdelovalca opreme. Razstavljena oprema Telekoma je namreč v pretežni meri profesionalna, namenjena določenim uporabnikom, znatno manj pa je oprema za takoimenovano široko potrošnjo. Konkurenca jih ni presenetila bil sicer že predstavljen na sejmih elektronike, prvič pa je bila predstavljena postaja za kabelske in satelitske sisteme. S to postajo so prehiteli konkurenco po kakovosti, dizajnu in profesionalnosti. Torej po vseh poglavitnih značilnostih. Poleg tega so predstavili elemente pasivnega razdelilnega razvoda v novi obliki in z boljšimi tehničnim značilnostmi. Vendar s tem razvoj na prej omenjenih sistemih še ni zaključen, dejstvo je, da je to področje komaj prav zajelo sapo, zato imajo dodatne načrte razvoja v tej smeri. Z uresničitvijo teh razvojnih nalog, bodo razširili in izboljšali celoten program satelitske in kabelske opreme. Načrtujejo še razvoj nekaterih komponent, ki jih še sami ne izdelujejo. Sistem kabelske in satelitske televizije je bil na sejmu predstavljen tudi v živo. Ocene so, kot smo že zapisali, bile izredno ugodne. Izredno pozitivno je bila ocenjena in sprejeta tudi dokumentacija, s katero so predstavili program, kar je bilo značilno za vse projekte, ki 20 kW TV oddajnik UHF - nova oblika in osnova za rešitev 1 kW, 5kW in 10kW oddajnik Po oceni Ivana Resnika so v zadnjem letu naredili izreden korak naprej, saj jih konkurenca ni presenetila, rekli bi lahko, da so na določenih področjih oni presenetili konkurenco. »Res je sicer, da je na sejmu opazen izreden napredek na področju računalniške tehnike, na področju signalizacije pa ni bilo opaznih večjih novosti. Projekte, ki smo jih predstavili na letošnjem sejmu, so plod razvojno raziskovalnega dela v zadnjem letu, ali pa dveh letih. V glavnem smo jih razvili sami s pomočjo nekaterih strokovnjakov od zunaj. Tu mislim na oblikovalca, kajti obliki naših izdelkov smo dali poseben poudarek. Vemo namreč, da oblika izdelka veliko pomeni pri njegovi uspešnosti na tržišču. Seveda pa je jasno, da brez kakovostnih strokovnih rešitev ni kakovostnega izdelka. Če se še dotaknem financiranja naših projektov, moram povedati, da so bile vse razvojne naloge, ki smo jih zaključili, ali jih pa zaključujemo financirane iz sredstev Telekoma. kreditov iž 'razvojnega sklada IMP-ja in sredstev za razvoj pri Ljubljanski banki,« je zaključil svoje razmišljanje Ivan Resnik. ’ • programe, ali pro-hočete, so nam rregovi sodelavci iz ielka. Najprej smo • otema kabelske in satelitske televizije, ki nas je ob obisku sejma prvi zabodel v oči in opozoril na IMP-jevo prisotnost na sejmu elektronike. Sistem kabelske in satelitske televizije je Posamc: jekte. kal predstavil: razvojneg; se dotaknil Sistem SKN SS/SG: bolniška signalizacija v povezavi z govorno med bolniškimi sobami in dežurno sestro Hišna govorilna naprava za večstanovanjsko zgradbo Hišna govorilna naprava za enostanovanjsko hišo so vnesli v serijsko proizvodnjo tudi signalno klicne naprave. Tudi za te izdelke je značilna bolj privlačna oblika, ki je izredno pomembna, ker gre za izdelke za široko potrošnjo. Sicer pa nekih »istvenih novosti na tem po-lročju ni. Kljub temu pa je pri-top, k temu delu izredno profe-: ionalen in še iščejo nove rešitve-xfa od teh je tudi povezava teh laprav z alarmnimi sistemi. Pro-esionalni del signalizacijskih na-irav predstavlja hotelska signali-acija, za katero je prijavljena azvojna naloga. Tokrat so j° iredstavili le s fotografsko doku-nentacijo, končana pa naj bi bil3 naclednjom letu. O bolniSniul'' ignalizaciji tokrat ne kaže izgubah besed, ker smo jo predstavili e v lanskem letu, čeprav so tudi d izpopolnili. kakovost predstavitve Nedvomno je narejen izreden iremik, lahko bi rekli revoluci-maren znotraj IMP-ja kar za-leva spremljajočo dokumenta-ijo. Vsi projekti so bili predstav-eni z računalniško obdelano do- * umentacijo, kar samo potrjuje ioslovna resnost in spremljanje odobnih tokov na področju trže- t nja v Telekomu. Sicer pa to na področju računalništva ni zadnja oziroma prva beseda v Telekomu. Kot nam je povedal Ivan Resnik, so v tem času uspeli razviti centralni nadzorni sistem in računalniško vodenje industrij-<~-skih procesov, ki pa ga žal nisoj^ mogli predstaviti na sejmu, ker je v poskusnem obratovanju v Jubu. V celoti so namreč razvili 'Ste programsko in računalniško $o: opremo. Razen tega so v Tele- Pre komu že prešli na računalniško kje načrtovanje in konstruiranje. Sij cer pa sta ti dve rešitvi posebej Ha zanimivi, zato jima bomo name';v0a nili več pozornosti v eni od pri-Pkl* hodnjih številk. Na Razkorak vse manjši ^ O vzrokih za tako intenziven "jat razvoj smo že zapisali nekaj be- Pog sed. Vendar kot pravi Ivan ReS" 'V nik, je vse to rezultat tega, da s° elel uspeli obdržati kadre in s tem jed specifična znanja, ki so potrebna lei za uspešno razvojno raziskovalno *or. delo. Sicer pa pravi, da so se t določeni problemi, vendar z na- '»ti črtno kadrovsko krepitvijo predvsem proizvodnje, jih bodo '->p: uspešno premagovali. Pravijo, da ah ni problem, da bi ljudje, ki soPPr v proizvodnji slabo delali, vendar Ke razvoj v njihovi veji je tako sum jrel kovit, da tudi proizvodnja potre' °v huje stalno kadrovsko obnovo in p: vnašanje novih znanj, da lahk° krt re- sledi čeno razvoju. Enostavneje — proizvodnja, mora pravrp tako izredno hitro osvajati nova Pha znanja, nove tehnologije in nove r saj postopke, kar pomeni garancij0 pj 'ka kakovosti izdelkov. J. voteK kd; prestrukturiranje Preboj v procesno industrijo I Tokrat smo se spet podali na enega od zahtevnejših IMP-jevih ™ pfadbišč. V prejšnji številki smo predstavili Pinus iz Rač, tokrat pa nas J* pot zanesla na Primorsko v Montažo Koper. Koprski monterji so Prav tako zagrizli v jabolko, ki presega okvire klasične montaže. Lotili se obnovitvenih del v koprskem Iplasu. Kot nam je v uvodu povedal “'rektor Montaže Zorko Cerkvenik, je zahtevala pridobitev posla Povsem drugačen pristop, kot so ga bili vajeni do sedaj. Hkrati je P'mionil posel izziv na vseh področjih od komercialnega do tehnologi skega. Vendar časi so taki, da ne kaže vztrajati pri starem, ampak se || Približevati zahtevam trga, čeprav so tovrstni posli vsaj navidezno II t°?tajšnje tveganje, gledano seveda na kratki rok. Dolgoročno pa je to |P 'dina možna pot. $!!, Prilagoditev zahtevam f i *chnološkega procesa 'if |li Iplasa ni potrebno posebej Predstavljati, vemo, da je to ke-* toična tovarna z zelo zahtevnim tehnološkim procesom, ki poteka skorajda neprekinjeno. Kot smo zvedeli oziroma prebrali, so nekateri deli proizvodnje že zažareli in dotrajani. Prvi od takih objektov, ki je bil potreben teme-J'te obnove, je obrat mehčal. Pri m °bnovi obrata so bili v ospredju trije problemi in sicer razrešitev ^ ekološkega vprašanja, celovita 1 “bnova opreme in izboljšanje ka-'.y! Novosti izdelkov. Kot je zapisal Inž. Aleksander Slejkovec: »Mi v Iplasu smo z dosedanjimi deli IMP-japri rekunstrukcijskih delih, ki jih je do sedaj opravil, izredno zadovoljni. Naj ne izzveni preveč čustveno, vendar sem izredno vesel, da se je koprski IMP preusmeril v montažo tehnološko zahtevnejših instalacij in jih vsaj po dosedanjih rezultatih sodeč tudi uspešno osvojil. Izredno pozitivno lahko ocenim, kot sem že dejal, do sedaj opravljena dela, razen tega pase mi zdi, da to ne pomeni, da so muha enodnevnica, ki seje lotila tega posla po sili razmer. To namreč potrjujejo prizadevanja in stalna prisotnost vodilnih delavcev na gradbišču. Namreč vsi vodilni od direktorja do tehničnega direktorja so bili skoraj vsak teden na gradbišču in to ne na protokolarnih obiskih, ampak neposredno na camem gradbišču. Edini zadržek, ki se pojavlja, če je to sploh zadržek, so cene, mislim, da bodo lahko uspešni le, če se bodo spustili s cenami na raven konkurence. Res je sicer, da ni moč pričakovati tako nizkih cen, kot jih ponujajo firme iz drugih republik, vendar bi morali priti v cenovni razred konkurenčnih podjetij v Sloveniji npr. Ininih strojnih delavnic iz Lendave, ali pa mariborske Hidromontaže. Sicer pa moram še enkrat poudariti izredno visoko raven poslovnega odnosa na vseh ravneh.« » lomu , j}'""1 =‘"»»1 SOFT PORTOROŽ ^ | 5d,I*7-l» dedeV09?«8nil°51 S21i j;!” DeUni Opis P r e j ’ T i«i /88* T" ®jtm PosJ. Opis postavke MTHpn !•= mir - liji || jpMTM.n Ulil illhlL,, H.jiliiiiiii" Ore Dok. o «8 36 6 0 ' 0 0 !:!!!:!!!;!! lil:!!!:!! i!!:!!!:!f 4 7 0 . 4 9 0, jjj 669.600 , 0C 134 0 S! l0$t SOFT PORTOROŽ I I P AARfiCA^ delovnepa^na loga S21Č I p 1 a s Polikol Dekani nosilec** 07 LEG :f»DBCRIS°SI‘ 0pis P°,t,vke Znesek 0:e D c k. Opis 01 IATERIU 03 R E DIE ORE 01 UDORE 05 PRESEG I0I1E 08 POSiEDII ST ROS F uumciSITI II sm!!i"s" ' "Ulil-llioii, OSTALI S TIC S XI ORE Opravljene .089.446,53 .546.100,00 0,00 !:!!!:!!!:!! 51.361.570,00 10.000.000,00 si:!!l:!!!;!! 1(L.......... n! n 'i; DO Hi 21 r -sts Računalniško spremljanje vsakodnevnih poslovnih gibanj na gradbišču 'je tju. ril'[Stefan Valenčič v glasilu Iplasa, k° so zaradi uskladitve z veljavnimi le- Predpisi o delovanju obratov, ko «]er se pojavljajo eksplozijske U toesi, opravili temeljite posege je] na vseh področjih. Okrog rezer-fiev z8raiena lovilna r'"ok a’ zSrajena predelna stena, bnovljena fasada, na dveh loka-'jah je bila postavljena varana zavesa, uredili so tudi si-ern zračnikov. V celoti so zame-eit Jani: instalacija, elektromotorni >e- rogon, strelovodna in ozemlji--s' «iena instlacija, zamenjana vsa s° ektro oprema, ki ni bila v S iz-:,n Jdbi. Za rešitev ekološkega pro-na ( ema je bil zamenjan kataliza-n° yr’ ki zahteva višjo temperaturo. sč . ta namen je bil vgrajen nov mastem termičnega olja, ki se bo 'j° lotevalo v termični peči. do 'Premo so postavili v bivši kot-da^hii. Vgrajena je bila nova S° 6kFeina za proizvodnjo tehnolo-iar'e pare, obnovljene so bile in- sfelne širale, mešala. Izdelali so e' n°V° tehnološko ocevje, nav 1,1 '|'lrr|i in hladilni sistem. Obnov-ko kni so še nekateri deli opreme. ei( ra[ka, kot lahko razberemo iz a' t.p dela zapisa, vidimo, da je vaLa. opravljena vrsta del, ki so ,v j. Havidezno povezana z insta-ij0^ Viško dejavnostjo IMP-ja. ven-kr'e ne gre za klasična instlacij-•Kl", . a-ki jih je bila Montaža do |>(- tudi v našem sistemu. Med dfda gim so tudi to področja, kjer pri nas pomanjkljivosti, ki jih o čuti marsikakšen posamezni ve za .. 81: k Mnogi nerešeni problemi s - ^ dravskega področja, ki se iz Ieivj( v leto poglabljajo, so tudi v te s# ^ zvezi z omenjenimi dejavnik 7a Rezultati ustreznih ukrep( s tega področja so dolgoročen vendar zanesljivi, v bistvu pa v val razviti svet zelo sistematično |P° učinkovito pristopa k reševati)1 c teh problemov. V osnovi ugota' p,' ljajo, da so zadovoljni člani k’ ,je lektiva manj odsotni z dela, bcjttle ustvaijalno delajo in so tudi kij1' va, do večjih učinkov. Te tudi f Pa potrebujemo za preživetje. Ar EMIL SMREKAfde, gO' 'ha, vr. 40-urni delovnik Robert C. Dorney . H AR WARD BUSINESS REVIEW m \potovanje v Rim a« : t Tudi tako se potuje! j il Zgodnja jutranja ura. Obrnili smo ! jil Svoje bicikle v načrtovano smer in Pčeli pot proti oddaljenim mestom.: ,padovi, Asiziju, Rimu. Naša romar-ug(rska pot se je začela. ■ oi je ponedeljek, zgodnje avgustovsko jutro. Posadka je štela štiri \n2