Posamezni Izvod 1.30 Sil., mesečna naročnina 5 šilingov. Izdajatelj, lastnik in založnik: Dr. Franc Petek, Velikovec. — Uredništvo in uprava: Celovcc-Klagenfurt, Gasometergasse 10, telefon 56-24. Glavni urednik: Rado Janežič, odgovorni urednik: Lovro Potočnik. — Tiska: Založniška in tiskarska družba z o. j. Drava, Cclovec-Borovlje. — Dopisi naj se pošiljajo na naslov: Celovec-Klagenfurt 2, Postfach 124. Letnik XIII. Celovec, petek, 19. september 1958 Štev. 38 (854) Le domačini morejo odločati o problemih domačega prebivalstva Na zborovanju SPD „Zarja“ v Železni Kapli so ostro obsodili gonjo proti dvojezični šoli Sramotni pojavi nacionalistične nadutosti Sicer se večkrat dogaja, da pretirane strasti zameglijo jasne poglede na svet in dogodke, toda tako očitno zgubo trezne razsodnosti le ni lahko najti, kakor jo vedno bolj opažamo pri gotovih nemško govorečih avstrijskih in zlasti koroških krogih. Njihovo bolestno prizadevanje, da bi bili bolj papeški kot je papež sam, je povzročilo, da je njihova zdrava pamet splavala po vodi in se je njihov stopnjevani nacionalizem spremenil že v izrazit šovinizem, ki le prečesto povzroča popolno zaslepljenost in nadutost. V tej svoji nacionalistični nadutosti seveda le preveč radi pozabljajo, da so časi nemškega „herrenvolka“ že davnaj minili, kakor je minila doba, ko je nemški „gosposki človek“ v škornjih in rjavi srajci z bičem, puško in KZ-taborišči vsiljeval svojo „kulturo“ evropskim narodom. Ker pa so tako pozabljivi, seveda tudi ne morejo razumeti, da današnji svet stremi za zbližanjem med narodi, da si želi medsebojnega spoznavanja in da zlasti z medsebojno izmenjavo kulturnih dobrin gradi mostove prijateljstva in mirnega sožitja. Trdoglavim šovinistom tako plemenito prizadevanje seveda ne gre v račun, zato se strastno kakor bik v rdečo ruto zaletavajo posebno v vsak poskus kulturne izmenjave med Avstrijo in sosedno Jugoslavijo, kateri očitno še vedno ne morejo odpustiti, da se je junaško uprla njihovemu osvojevalnemu pohodu na jug. Zato jim je trn v peti vsak obisk kulturno-umetniških skupin iz Slovenije na Koroškem'kai se je posebno izrazito pokazalo ob razstavi slovenskih slikarjev v Wolfs-bergu, in celo avstrijsko-jugoslovanski plesni turnir v Leibnitzu smatrajo za skrunitev nemške prireditve. Toda ne samo to, tudi izletnikom iz Slovenije bi hoteli preprečiti prihod na Koroško, češ da so taki obiski izzivalni, ker hočejo Slovenci obiskati tudi Gospo Sveto ter Gosposvetsko polje. Sami pa z velikim navdušenjem vodijo skupine nadebudnih mladeničev iz Nemčije v dvojezične kraje ter jim na „zgodovinskih mestih“ slikajo boje za „utrjevanje nemštva“. Če pa že govorimo o „izzivalnih obiskih“, naj le mimogrede omenimo nedavni pripetljaj v planinski koči na Triglavu, kjer je eden izmed koroških turistov tako prepričljivo kazal svojo nadutost, da so se njegovi tovariši osramočeni oprostili pri vodstvu koče. Prepričani smo, da tudi med nemško govorečim prebivalstvom Koroške in Avstrije pretežna večina odklanja take pojave, ki so le izraz popolne nacionalistične zaslepljenosti ter nepomirljivega šovinističnega sovraštva do vsega, kar ni nemško. Taki pojavi so dejansko izraz tiste fanatične miselnosti, ki je našo državo ter premnoge evropske narode že enkrat izpostavila nevarnostim neusmiljenega barbarskega režima, zato je na vseh, ki so demokratičnega in miroljubnega mišljenja, da se z vsemi silami uprejo razširitvi in obnovitvi nevarnega duha narodnostne nestrpnosti in zločinskega šovinizma. Posebno pri nas na Koroškem smo ravno v teh dneh spet priča pojavom, ki kažejo, da gotovi ljudje nikakor nočejo pomiritve v deželi, da hočejo za vsako ceno razplamtevati nove strasti in novo mržnjo med obema narodoma. Ali ni nebrzdana gonja proti dvojezični šoli v resnici le gonja proti slovenski narodnostni skupini ter gonja proti mirnemu sožitju med slovensko in nemško govorečim prebivalstvom? Vse govoričenje o „borbi proti nasilju nad nemško in domovini zvesto večino“ je le perfidno zamegljevanje pravih namenov, ki bi jih radi dosegli z zlorabljenjem formalno-demokratičnih načel, kajti noben razsoden človek ne bo verjel, da pomeni znanje slovenskega jezika, torej jezika drugega deželnega naroda, nevarnost za večinski narod. V času, ko govorimo o združeni Evropi, je znanje jezikov še posebno potrebno, znanje jezikov obeh narodov, ki živita na skupni zemlji, pa je dejansko življenjskega Borba koroških Slovencev za domovinsko pravico' slovenščine na šolah južne Koroške ni šelei od danes ali včeraj, ka-kcr bi to gotovi krogi radi prikazovali, marveč je to že stoletni boj našega ljudstva, ki se je moralo že v vsej zgodovini trdo boriti za svoje najosnovnejše narodne pravice in enakopravnost, je poudaril govornik na razširjeni seji Slovenskega prosvetnega društva »Zarja« zadnjo' nedeljo' V Železni Kapli. Čeprav je bil ta boj dolgotrajen in trd, je naš človek vztrajal in ni klonil niti v času najhujšega nasilja, ko s<> naše zavedne ljudi izseljevali, zapirali in pobijali, naše osebno in narodno premoženje pa zaplenili in uničevali. Zato smo bili po končani vojni prepričani, S tem, da se je francoski ministrski predsednik De Gaulle o'b koncu pretekle^ ga meseca odpravil na Večdnevno potovanje skozi afriške dežele, ki so pod francosko upravo, med njimi tudi v Alžirijo, da bi z raznimi obljubami prepričal prebivalstvo črnega kontinenta za: glasovanje za novo ustavo, je sprožil val ogorčenja predvsem v Alžiriji, kjer se ljudstvo že več let bori za samostojnost in neodvisnost in odločna odklanja novo ustavo, ki je diktatorskoi-monarhističnega značaja. Poostrile so se borbe med francoskimi Vojaškimi silami in enotami alžirskega narodnoosvobodilnega gibanja v Alžiriji. Dejavnost alžirskega narodnoosvobodilnega gibanja pa se je od tega časa naprej močno razširila tudi v Francijo, kjer so alžirski komandosi spustili v zrak že Več milijonov litrov bencina in nafte ter izvedli atentate in napadel na policijske in Vojaške postojanke V francoskih mestih. Celo v središču Pariza: je že Večkrat prišlo do ostrih spopadov med Alžirci in policijo ter Vojaštvom. Doslej, je policija izvedla že številne racije za Alžirci v Parizu in drugih večjih mestih in pdstaniščih ter na stotine Alžir-cev internirala V zasilnih koncentracijskih taboriščih. Vendar dej a vnest alžirskih komandosov v Parizu in drugod po Franciji še ni zlomljena. V ponedeljek je bil sredi Pariza pri belem dnevu na ministra za informacije in bivšega alžirskega guvernerja Soiustella izvršen atentat, pri čemer je bil minister le lažje ranjen. To je bil prvi atentat, izvršen na enega izmed članov vlade. Ob temi atentatu je francosko ministrstvo za notranje zadleve prvič uradno spoi-ročilo, da sprejemaijoi Alžirci V Franciji pomoč odi komunistov in redakcij časopisov »Humanite« in »Liberation«. Rečeno pomena ter samoumevnost za vsakogar, ki ni obremenjen z nacionalistično nadutostjo. Pravi pomen znanja obeh jezikov pa bi se vsekakor pokazal takrat, če bi država dosledno uresničila vsa določila člena 7 Državne pogodbe, kakor je bilo to z uradne avstrijske strani slovesno zagotovljeno tudi na zadnjem zasedanju mešane avstrijsko-jugoslovanske komisije. Sicer pa pretežna večina prebivalstva južne Koroške že od vsega začetka ne vidi nič „nasilnega“ v dvojezičnosti, marveč so le posamezni hujskači, ki umetno ustvarjajo „od-por“ proti slovenščini. Posebno značilno za ta pojav pa je dejstvo, da prihaja ta gonja da je napočil čas pomiritve in sprave, čas medsebojnega razumevanja in prijateljskega sožitja med obema narodoma, ko je bila leta 1945 ustanovljena dvojezična šola, ki naj bi vzgajala ljudi obeh narodnosti v medsebojni ljubezni in spoštovanju. Vendar danes spet doživljamo, kako brezvestni hujskači nekaznovano ščuvajo proti našemu ljudstvu — je dejal — doživljamo, kako se zaletavajo v dvojezično šoloi in v slovenščino sploh. V teij zvezi je govornik posebno' obsodil šovinistični tisk, ki pomaga razpihovati narodnostno mržnjo ter tako zastruplja odnose med obema narodoma V deželi. Razgalil je nesmiselnost trditve, da znanje slovenščine je tudi, da se bo ministrstvo odločno postavilo po robu takšnemu položaju s pomočjo izrednih pooblastil, ki bodo kmalu razširjena:, desničarske stranke pa zahtevajo prepoved francoske KP, ki je najmočnejša stranka, v deželi. Vzporedno s temi dogodki pa gre boj De Ganila in njegovih pristašev za pridobivanje glasovalcev za novi osnutek ustave naprej. Glasovanje boi v dveh tednih. Stranke so žei izrekle svoja stališča. Komunistična, stranka in večina levičarskih strank so se izrekle proti, ostale stranke pa za; novo ustavo1. Tudi kongres, francoske socialistične stranke je sprejel resolucijo, ki odobrava De Gaullovoi ustavo, zatoi pač je prišlo V stranki do razcepa in je bivši minister Depreux skupno z nekaterimi poslanci ustanovil noVo »neodvisno socialistično stranko«. Sicer kaže, da bo nova, us,taVa sprejeta z večinoi 60 °/o. Vendar velja to le za Francijo, dočim prihajajo iz Afrike za De Gaulla vznemirljive Vesti, koi zasužnjeni narodi vse bolj odločno zahtevajo neodvisnost in pozivajo na, glasovanje proti ustavi. Dočim so obstreljevanje otoka Kvemcij še vedno nadaljuje in so Čangkajškcve čete že skoraj popolnoma blokirane in jih le s pomočjo močnih ameriških vojaških sil oskrbujejo z najnujnejšimi potrebščinami, sc se v Varšavi pričeli razgovori med ameriškim veleposlanikom Beamcm ter veleposlanikom LR Kitajske Vang Ping Namom. Tem razgovorom pripisujejo veliko važnost, ker obstoja upanje, da bodo' z med- zlasti iz krogov priseljenih tujcev, ki v izvedbi člena 7 vidijo največjo nevarnost, saj bi bilo potem konec njihovega bivanja med ljudstvom, katerega jezika ne obvladajo. V tem se kažejo nevarne posledice tujerodnega doseljevanja, proti kateremu se z vso žila-vostjo borijo tudi Južni Tirolci in zagovornike gonje proti dvojezični šoli vprašujemo, kaj bi rekli, če bi ha Južnem Tirolskem doseljeni Italijani na podoben način reševali življenjska vprašanja domačega nemško govorečega prebivalstva, kakor to pri nas delajo ne samo priseljeni nemško govoreči Avstrijci, marveč v mnogih primerih celo načrtno naseljeni Nemci iz severne Nemčije! nikomur ni potrebno, češ da se s, slovenščino nikamor ne pride, ter naglasil, da se take krilatice poslužujejo le tisti ljudje, ki sovražijo Vse, kar je slovenskega. S posebnim zanimanjem je okoli 60 zbranih prosvetašev sledilo govornikovim izvajanjem o dvojezični šolski odredbi iz leta 1945, oi kateri je dejal, da se je Avstrija pri mednarodnih pogajanjih za Državno pogodbe ponašala ravno s to odredbo ter jo svetovni javnosti prikazovala kot najbolj vzorno rešitev šolstva nai dvojezičnem ozemlju Koroške ter kot dokaz širokogrudne manjšinske zaščite v Avstriji. Zdaj pa ista Avstrija mirne duše dopušča, da neodgovorni elementi proti tej odredbi hujskajo in uprizarjajo celo šolske štrajke. Vsi navzoči so potem obširno razpravljali o zadnjih dogodkih na južnem Koroškem ter najostreje obsodili hujskaško gonjo nacionalističnih organizacij in šovinističnih krogov, ki nočejo pomiritve V deželi, marveč se besno zaganjajo proti slovenski manjšini in njenim pravicam. Ugotovili so, da so v teh prizadevanjih najbolj strupeni priseljeni tujci, ki si očitno lastijo pravico, da bi krojili usodo domačemu prebivalstvu. Proč r. tujci in. proč s hujskanjem naroda preti narodu — se je glasila njihova zahteva — potem bomo domačini brez vsakih težav našli tako rešitev, ki bo' sprejemljiva za vse prebivalce našega ozemlja ne glede na narodnost, jezik in prepričanje. Sklenili so tudi pismo deželni in zvezni vladi, v katerem je rečeno: Člani in povabljeni gostje Slovenskega prosvetnega društva »Zarja« v Železni Kapli smo na zborovanju dne 14. septembra zavzeli star lišče do koroškega šolskega vprašanja in v interesu mirnega sožitja obeh narodnih delov na Koroškem zahtevamo brezpogojno ohranitev dosedanje odredbe o dvojezični šoli. Delitev šole bi privedla samo do nove narodnostne razprtije, kakor se je to že istega dne pokazalo na zborovanju šolskega društva, »Sudmark«. Hkrati zahtevamo1 čimprejšnjo1 izvedbo vseh v členu 7 Državne pogodbe v korist slovenske manjšine vsebovanih določb. sebojno izmenjavo misli mirnim potom uredili razna vprašanja, ki zadevajo obe državi, prav tako pa tudi našli izhod iz trenutnega resnega položaja, ki je nastal zaradi Foirmoze ter kitajskih otokov, ki jih ima, V oblasti Čangkajšek. Sicer splošno prevladuje mnenje, da si stališča obeh držav trenutno še precej nasprotujejo1, vendar izražajo upanje, da, bodo ravno ti razgovori utrli pot počasni normalizaciji odnosov med Ameriko in LR Kitajsko1. V svetu tudi vedno bolj prevladuje stališče, da formoška vlada nima pravice do kitajskih obrežnih otokov in da je zato tudi zelo zgrešeno, če Amerika podpira Čangkajškove načrte. Tako različno gledanje je privedlo tudi do neenotnosti v okviru Zahoda, kajti Anglija si slej ko1 prej noče osvojiti ameriškega stališča, marveč vztraja pri svoji pasivnosti v vprašanju Formoze. Resno zaskrbljenost zaradi hladne vojne v Formoški ožini je izrazil tudi predsednik indijske vlade Nehru, ki je dejal, da bi se ta spopadi utegnil razviti v pravo vojno, če ne bodo, upoštevali, da ima pravico do obalnih otokov LR Kitajska, in ne Formoza. De Gaulle se bori za svojo ustavo Alžirsko osvobodilno gibanje močno odmeva tudi v Franciji Ameriško-kitajski razgovori v Varšavi ------------------------------------ Stranke se pripravljajo na jesensko zasedanje parlamenta Mnen/e drugih: Paragraf 5 Povsod po svetu spremlja novo šolsko leto dobra volja, ne le staršev, temveč vse javnosti (tisk, radio, itd.). Prebujeno človečnost dandanes sicer še vznemirjajo novice, da potomci Scarlett OcHare še vedno strašijo z Little Rockom, še huje pa je, da so šolarji tudi na Koroškem deležni podobne usode. Del koroškega tiska (meščanski) dnevno razpihuje narodno strpnost. Po deželi potuje poslovodja organizacije ,,Heimatdienst“ H. Jordan in ustanavlja s pomočjo bivših nacistov „Društva staršev“ in organizira, da na sestankih izglasujejo resolucije, v katerih zahtevajo ukinitev dvojezične šole; k temu propagira še generalni šolski štrajk, ki naj 29. in 30. sept. ter 1. oktobra popravi neuspeli poizkus izza konca preteklega šolskega leta . . . Izvir akcij je vsakokrat Pliberk, kjer so tokrat želeli za televizijo snemati tudi stoprocentno prazne šolske prostore. Pred leti so snemali za filmski obzornik šolo v Št. Jakobu v Rožu: začasno so namestili dvojezični šolski napis in ga po opravljenem delu spet odnesli s seboj; takrat so želeli svetu prikazati ,,dvojezičnost“. Iz vsega, kar se dogaja na Koroškem, je videti, da pravzaprav ne gre niti za šolski zakon, najmanj za otroke in njihov pouk, temveč za razpihovanje narodne nestrpnosti nasploh . . . Zadnji dogodki so znamenje posebnega razvoja, ki ga lahko spremljamo na Koroškem, odkar se je Avstrija pred mednarodno javnostjo obvezala s čl. 7, da bo zaščitila manjšine... Kot vse kaže, smo priče ravnanja, ki nasprotuje duhu in črki avstrijskih mednarodnih obveznosti. Zato nas presenečajo izgovori, da gre za urejanje „notranjih zadev“ in obdolžitve, če izražamo zaskrbljenost, da gre za ,,vmešavanje“. Še pojasnilo: zaskrbljenost manjšin se prenaša na narodno matico, neizpolnjevanje pogodb prizadene sopodpisnike. Neupoštevanje osnovnih človečanskih pravic in širjenje narodnostne mržnje pa v naši deželi, kjer je to protizakonito, izzove odpor. Kadar si dovoljuje podobno ravnanje članica Združenih narodov ali država, naslednica mnogih izkušenj (bridkih) na področju narodnostne politike, pa vzbuja tudi naše začudenje. »Slov. poročevalec«, Ljubljana Začetsk šole v znaku nestrpnosti Toda ni nam treba iti v Ameriko. Podoben je položaj pri nas, na primer na Koroškem. Da bi se v duhu miru in strpnosti končala borba med Slovenci in nemškim delom prebivalstva, so po vojni uredili v južnem delu Koroške dvojezične šole: Nemci se učijo slovensko, Slovenci pa nemško. Pod vplivom udarca, ki ga je moral nemški narod utrpeti v pretekli vojni, so v takratnem času vsi smatrali to rešitev za najboljšo. Ali zdaj se spet dviga nacionalizem na „južni meji nemškega jezikovnega ozemlja“ in spontano“ glasovanje v mešanih vaseh ter „dviga-nje“ naroda proti „nasilju“ Slovencev, ker morajo Nemci pošiljati svoje otroke v dvojezične šole, je na dnevnem redu. Velik del tiska in koroška javnost podpira to nastroje-nje, ker ne misli dopuščati, da bi se del naroda učil slovenski jezik. To je, kakor vse kaže, pod častjo mnogim nemškim nacionalistom, ki še vedno mislijo, da so samo oni „Herrenrasse“. »Naš Tajednik«, Dunaj Učni jezik je volja staršev Doslej je bilo govora le o ljudskem glasovanju za ugotovitev manjšine. To je zaželje-no in potrebno in je to ljudska stranka že od nekdaj zahtevala. Toda z manjšinsko šolsko zakonodajo to nima ničesar opraviti. Vladni osnutek določa, da o učnem jeziku svojih otrok odločajo izključno le za vzgojo pristojni. Toda ravno tega S PO očitno noče. Nenadoma zahteva ljudsko glasovanje volilnih upravičencev o šolskem vprašanju. Ne za vzgojo pristojnim naj bi bila dana izključna pravica odločanja o učnem jeziku, marveč vsi volilni upravičenci, ne glede na to, ali imajo šoloobvezne otroke ali ne, naj bi odločali o učnem jeziku občin. Ta predlog ustvarja v prvem trenutku varljivo sliko demokratične odločitve, toda v njem skrita past postane očitna, ko slišimo o namenu, da bi bila že pri 20 #/o volilnih glasov za slovenski učni jezik volja ostalih 80 °/o prezrta in bi ostala dvojezična šola. Ljudsko glasovanje v zvezi in z vplivom na šolsko vprašanje bi bilo le ovinek, da bi obdržali jezikovno nasilje na jezikovno mešanem ozemlju, zato ne more predstavljati rešitve. Povezovanje ljudskega glasovanja s šolskim vprašanjem je treba torej odločno odklanjati. »Volkszeitung«, Celovec Po poletnih počitnicah se je V ponedeljek prvič sestal koalicijski odbor in pregledal vprašanja, ki jih bo treba; obravnavati. Sem spadajo zlasti splošni zakon o kmetijstvu, koroško šolsko Vprašanje, vprašanje uradnih glasovnic in še enajst drugih problemov, glede katerih vladni stranki še nista dosegli sporazuma. Koalicijski odbor se je sicer sestal tudi v torek pred prvo sejo ministrskega sveta, vendar še niso začeli z resnim delom, tako da je ministrski svet zaenkrat še brez prave zaposlitve. To stanje je nastalo zaradi tega, ker še oibe koalicijski stranki nameravata pred začetkom resnega dela izvesti vsaka svoje delovno posvetovanje. Socialistični poslanci in zvezni svetniki se bodo sestali na delovnem posvetovanju prihodnji teden v Bad Ischlu. Obravnavali bodo razna aktualna Vprašanja,, med drugim socialistične želje glede proračuna, govorili bodo oi rentah, dalje o> gospodarska zaostalih področjih, med katera spada tudi Koroška, in še oi drugih vprašanjih. To zadnje vprašanje bodo obravnavali v zvezi z uporabo 200 mili- jonov šilingov, ki bodo na razpolagoi s popustom Rusov na reparacijah. Koalicijski odbor se bo ponovno sestal sicer že 29. septembra, a tudi tokrat še ni pričakovati konkretnih rezultatov, ker se bodo OVP-jevski poslanci in zvezni svetniki sestali na svojem delovnem posvetovanju šele v času od 1. do 3. oktobra na Semmeringu. Tudi ta stranka mora še razčistiti sVoje stališče do raznih vprašanj, ki zadevajo strankino' politiko in njeno notranjo organizacijo, pa tudi do problemov, ki bodo V bližnji bodočnosti predmet skupnih koalicijskih pogajanj. Ena izmed teh točk bo po vsej Verjetnosti predlog za preložitev državnozborskih volitev že na jesen 1959 ter razširitev delovne dobe parlamenta in po možnosti tudi deželnih zborov na 5 let. Parlamentarne počitnice se bodo torej praktično še nekoliko zavlekle in šele potem, ko bosta obe vladni stranki V lastnih vrstah našli soglasno stališče do vseh perečih problemov, se bo pričeloi resno delo koalicijskega odbora, vlade in parlamenta. vS^ SVETU Kairo. — Generalni sekretar stalnega sekretariata azijsko-afriške konference Jusef Elsibai je poslal brzojavka generalnemu sekretarju OZN, v kateri energično protestira proti namenu francoske vlade, da boi v Alžiriji organizirala referendum za; francosko ustavo. Brzojavka pravi, da bi bil tak referendum nezakonit in bi pomenil brutalno norčevanje z alžirskim narodom. Buchenwald. — Na kraju, kjer je bilo med drugoi svetovno Vojno zloglasno nacistično koncentracijsko taborišče Buchenwald, so V nedeljol odkrili spomenik nacističnim žrtvam. Samo v tem taborišču so nacisti pobili 56.000 ljudi. Spomenik je odkril predsednik vzhodnonemške vlade Otto Grottevrahl. Med predstavniki 21 dežel, ki so govorili ob odkritju spomenika, je bil tudi jugoslovanski delegat. Beograd. — Na Vzhodu nadaljujejo časopisno gonjo proti FLR Jugoslaviji. V tem prednjači LR Kitajska, ki vso> jugoslovansko politika označuje, da je imperialistična. S tem so napadli celo politiko aktivne koeksistence, čeprav je bila tudi LR Kitajska med podpisniki bandunške deklaracije na konferenci azijsko-afriških dežel, s katero se te države še prav posebej zavzemajo za politiko aktivne koeksistence. Washingtcn. — Vrhovno' sodišče zvezne ameriške države Alabama je potrdilo smrtnoi kazen;, ki jo je izreklo krajevna sodišče nad črncem WiIso-nom. Vrhovno sodišče je določilo, da bodo smrtnoi kazen izvršili 23. oktobra. Črnec je ukradel neki belopolti ženi dolar in 95 centov. Dunaj. — Predsednik republike dr. Scharf je sprejel povabilo predsednika prezidija vrhovnega sovjeta. Sovjetske zveze Vorošilova, naj uradno' obišče SZ. Datum obiska zaenkrat še ni znan in ga bodo določili. Nevvport. — Prezident ZDA Eisenho-wer je pozval Američane, naj spoštujejo sklep vrhovnega sodišča o rasni integraciji na gimnaziji v Little Rocku. V skladu s sklepom vrhovnega sodišča ZDA je šolska komisija v Little Rocku sporočila, da bo sedem črnskih učencev glavne gimnazije v tem kraju lahko skupaj z drugimi otroki obiskovalo šolo. Medtem pa je guverner zvezne države Arkansasi, v kateri je mesto Little Roick,, podpisal zakon, s katerim odreja zaprtje šol v tem mestu. Portsmouth. — Na pomorskih manevrih NATO, ki so se začeli ta teden, prvič preizkušajo britanske obrambne naprave za boj proti podmornicam, ki so opremljene z dirigiranimi izstrelki. Budimpešta. — Madžarska vlada je obtožila ZDA za organiziranje vohunske mreže proti Madžarski. V dolgi izjavi je naštetih več dejanj, za katere Madžarska obtožuje ZDA. Posebej pa je obsojena dejavnost ameriških diplomatov V Budimpešti, ki baje s svojim več ali manj odkritim obveščevalnim pošlem kršijo pravila diplomatskega vedenja, in izigravajo gostoljubnost, ki jo uživajo. Monrovia. — Liberijsko! zunanje ministrstvo se je pritožilo pri francoski Vladi, ker nameravajo izkoristiti Saharo za jedrsko poskusno področje. V noti opozar jajo na stališče neodvisnih afriških dežel, ki spi ga sprejeli na letošnji konferenci V Akri. Neodvisne afriške dežele namreč odločno odklanjajo francofke namene in soi proti vsakim atomskim poskusom v Sahari. Akra. — V glavnem mestu Gane, Akri, soi izjavili, da bo bržda na decembrski konferenci 500 delegatov iz vseh krajev Afrike razpravljalo o ustanovitvi združenih držav Afrike. To konferenco je sklicalo' 36 delavskih in političnih strank. Pričakujejo', da bodo delegati afriškega kontinenta sestavili konkreten načrt za boj proti imperializmu, kolonializmu, rasizmu in diskriminiranim zakonom V nekaterih afriških področjih. Zasedanje Zveze evropskega kmetijstva na Dunaju Zveza evropskega kmetijstva (CEA) ima od 14. do 21. septembra, na Dunaju svoje jubilejno zasedanje. V Zvezi evropskega kmetijstva je včlanjenih 498 kmetijskih organizacij iz 21 evropskih držav in držav ob Sredozemskem morju. Delo te organizacije obstoja v razmotrivanju evropskih agrarnih problemov in dajanju ustreznih priporočil. Na letošnjem dunajskem zasedanju obravnavajo probleme kmetijstva v indu- Spet 54000 novih vozil v Avstriji V prvem polletju letošnjega leta je bilo v Avstriji zopet 54.000 motornih vozil pripuščenih za promet. Od tega je 32.555 avtomobilov popolnoma novih. Lani je bilo v istem času pripuščenih 11,7 odstotka avtomobilov! manj. Pri naraščanju števila avtomobilov v državi ima precejšen vpliv produkcija avstrijskih avtomobilov Steyr-Puch 500, saj je bilo od 1. januarja do 30. junija letos prijavljenih 4363 tovTstnih Vozil. Dalje je bilo prijavljenih 1990 Steyr-F:at 600 in 1820 Steyr-Fiat 1100. Med tujimi vozili, ki so bila pripuščena k prometu so vodilni avtomobili »Vo!ksiwagen«, ki jih je v tem času bilo pripuščenih kar 6929. Njim sledi 4608 vozil firme Opel, 3383 Fordov in 1633 Renaultov. Ostali del avtomobilov odpade na različne1 avtomobilske znamke. Več kot tretjina noVoprijavljenih avtoi- Prihodnja svetovna razstava na Dunaju Kakor poroča APA, je ministrski svet sklenil pooblastiti avstrijskega razstavnega, komisarja na, svetovni razstavi v Bruslju, naj predloži na prihodhji seji komisarjem ostalih držav povabilo1, da bi priredili prihodnjo! svetovno razstavo, ki bo leta 1968, na Dunaju. Predlog utemeljujejo z dejstvom, da je bila Avstrija in posebno Dunaj v zadnjih letih Vedno bclj GOSPODARSKI DROBIŽ Narodna banka je objavila poročilo, iz katerega je očitno, da soi rezerve v' zlatu in tujih devizah dosegle V juniju 15 milijard 529 milijonov šilingov, medtem, ko je denarni obtok v tem času znašal 14 milijard 617 milijonov šilingov. To' je prvič v Avstriji, da rezerve po vrednosti presegajo papirnati denar v obtoku. K temu je V veliki meri pripomogel živahen tujski promet in pa nova, količina zlata (6.150 kg), ki ga je narodna, banka, prejela v smislu Bruseljskega sklepa. V Bruslju so namreč določili delež zlata, ki pripada Avstriji oid skupne Tezerve bivšega nemškega rajha, in sicer 50.000 kg. Od, tega je Avstrija doslej že prejela 44.032 kg. Avstrija in Češkoslovaška nameravata skleniti redno trgovinsko pogodboi. Trgovinski stiki med obema deželama so se v zadnjih letih močno- poživili in tako je blagovna izmenjava od leta, 1954 do letos narasla za 250 °/o. Zlato se bo podražilo, s tem namreč računajo ameriški trgcVci z zlatom. Danes; stane unča (28,34 g) zlata 35 dolarjev. Ameriški trgovci plačujejo na to ceno še pribitek 2 °/o ter kupujejo zlato iz Velike Britanije in Švice. Trgovina z zlatom doseže okrog 1 milijon dolarjev na teden. strializirani državi. Po uvodnih referatih o najvažnejših agrarnih vprašanjih udeleženci zasedanja delajo v 6 komisijah in obravnavajo Vprašanje agrarne politike in kmetijskega obratoslovja, nadalje tehnike V kmetijstvu, zadružništva, kreditov in zavarovanja, kmečke družine in podeželskega gospodinjstva ter gozda in Specialnih kultur. Zaključki teh razprav bodo objavljeni v »veliki listini evropskega kmetijstva«. mobilov odpade na zvezno prestolnico Dunaj. Razen avtomobilov je' bilo v tem. času pripuščenih za promet še 1758 motornih rolerjev nad 125 ccm in 483 specialnih motornih vozil. Nazadovala, pa, je pripustitev motornih koles, za promet. Prijavljenih je bilo namreč le 6542 motornih koles, kar predstavlja 26 odstotkov manj kot lani v istem obdobju. Razen tega je bilo V tem času na, novo prijavljenih tudi 2787 tovornih avtomobilov. Od tega jih je 33 odstotkov z nosilnostjo od 0,5 do 1 tone, 13 odstotkov od 1 do 1,5 tone in 17 odstotkov od 3 do 5 ton. Na, splošno število motornih vozil v Avstriji nenehno narašča, kar je vsekakor dobro znamenje. Vendar pa je po drugi strani žalostno ugotoviti, da tudi nenehno narašča število prometnih žrtev, kar vsekakor pomeni, da je treba nekaj ukreniti, da se to gorje Vsaj nekoliko omeji. prizorišče Velikih mednarodnih prireditev in kongresov. Za Avstrijo bi bila na Dunaju izvedena svetovna, razstava velike važnosti za njen mednarodni položaj, hkrati pa samoumevno ogromnega gospodarskega pomena. Iz Bruslja poročajo, da jei letošnjo svetovno razstavo obiskalo že nad 30 milijonov ljudi iz vseh delov sveta. Predstavljamo knjige in avtorje letošnjega knjižnega daru SPZ Iz letošnje- zbirke knjižnega daru SPZ danes predstavljamo’ naslednji knjigi in avtorja: Ivan Ribič: SIN — Ta povest je najno-vezše dela plodovitega pisatelja, ki si ga je priklenil V srce-, kdor je bral njegova dela »Stopinje- v snegu« in »Zgoidba: o zakladu« ter mladinske povesti »Kala« in »Povesti z gora«. Tot pot Ribič dejanje svoje povesti razteza od prve svetovne vojne preko časa med obema vojnama V druga svetovna Vojno. V povesti »Sin« prikazuje v osebi kovača Matevža;, ki je v prvi vojni postal invalid, življenje in boj za obstanek malega in revnega človeka v času med obe-ma vojnama. V stradanju in trpljenju raste v Matevžu gnev doi nasilja in vojne v času, ko na svetovni pozornici čedalje bolj rožljajo z orožjem in grozijo z vojnot Matevž pa se p-o-vzp-enja v čedalje vnete-jšega glasnika miru. Ribič je pisatelj novega časa. Njegova posebna prip-ovedniška umetnost je V tem, da v nanizani obilici zunanjih vplivov in dogodkov, ki jih opisuje zgoščeno, a jasno jn razumljiva, vedno; spet razgrne- dušo človeka in čudovito napeta oriše njegove; notranje boje pred težkimi odločitvami. Njegove povesti so sodobne, globoke po vsebini in begate na dogodkih. Knjiga težko odložiš, preden je ne preči-taš in le prečes-to listaš nazaj, da znova bereš izpovedi, v katerih poveličuje- člo-večanstvo, brani pravica in biča krivico. Hcnore de Balzac: EL VERDUGO in druge zgodbe — Balzac je svetovni klasik, ki je v 23 letih svojega pisateljskega dela napisal blizu 100 knjig. Ta mojster fran- coske pripovedne besede1 je živel V Parizu, kjer je umrl 1850, star komaj 51 let. Doživljal je vzpon Napoleona in njegovo propast in bil je priča, ko se je pc; francoski revoluciji rodila nova družba z obo-gatelimi meščani, ki je v nasprotju z nekdanjimi gesli in obljubami s svoja denarno močjo pričela vedno; bolj neizprosna kro-jiti uso-dc- ljudi in narodov. Kot bister opazovalec te družbe je bil tudi njen sodnik. V roman, ki se je pred njim Vrtel v bistvu le okoli ljubezni, je Balzac vnesel denar, p-ohlep po njem in bedo vsle-d njegovega p-cmanjkanja. Ta oblika je bila nova, odločitev za njo; pogumna. Balzac se je spopadel z resničnostjo' svoje-ga časa. Njegova živa, močna in pod-netena pripovedna, umetnost je vplivala, na razvoj te slovstvene zvrsti ne le v Franciji, temveč V Evrop-i sploh, najdemo ja pa, tudi v ameriškem družbenem, romanu. Balzacova dela- so mogočni s-pomeniki njegove edinstvene ustvarjalne- sile in umetniške veličine. V njegovih knjigah je opisanih nad 2000 karakterjev. Najlepše Balzaca ocenjuje Maksim Gorki, ko pravi: »Shakespeare, Balzac, Tolstoj — to so zame, trije spomeniki, ki si jih je- človeštvo- samo- postavila«. K njegovim de-lom V slovenskem prevodu, od katerih iz centra,lne,- knjižnice Slovenske prosvetne- zveze- omenjamo Evgenijo Grande-tovo, Polkovnika Cha-berta, Župnika iz Tuarsa, Zgubljene- iluzije, Šagrinovo kožo in Neznano mojstrovino, se bo letos pridružila še knjiga, El Verdugo, kjer se bomo sešli z brezobzirnim vzponom meščanstva, njegovim pohlepom, po denarju in časti, njegovo nemoralnostjo in plitkostjo, skratka z njegovim življenje-m in mišljenjem. * Poleg teh obsega knjižni dar SPZ še 3 nadaljnje knjige in Koledar slovenske Koroške za leto 1959. Naročila zbirajo; Slovenska prosvetna društva, sprejema pa jih tudi Slovenska prosvetna zveza, Celovec, Gasometergasse 10. Koroški visokošolski tedni: Združena Evropa kot ideja in uresničitev bra spet priredili ob sodelovanju z graško Visokošolski tedni s,o- na Koroškem že tradicionalna ureditev, ki iz leta; v leto priteguje vedno več ljudi iz. Vseh krogov prebivalstva. Same- lani s-e- je- 36 v tem okviru prirejenih predavanj udeležilo okoli 6000 slušateljev, kar je za našo deželo kar le-pi usp-eh, zlasti še, ker so prireditve v' glavnem omejene le na pet Večjih mest Koroške. Za letošnje Visokošolske tedne, ki jih bodici v času od 22. septembra do 17. okto- Zanimivosti o tisku ® Najstarejši časopis, ki stalno izhaja, je »Berrow's Worcester Journal«. List izhaja v Worceste-ra v Angliji in so ga začeli izdajati že 1690. leta. Od 1709. leta, izhaja kot tednik, © Najstarejši dnevni časopis na svetu je »Lloyds List«, ki izhaja neprekinjeno od 1734. leta. Ta; časopis- je službena glasilo londonske ladijske družbe Llovd. ® Najdebelejši izvod časopisa, ki so' ga, kdajkoli natiskali, je bila jubilejna številka »New York Timesa«, ki je- izšla 12. avgusta 1954 leta. Vsak izvod tega, tednika je ime-l tistega dne — 490 strani! Kljub- tolikšni zajetnosti pa »New York Times« ni bil takrat nič dražji kot običajno-: en izvod, je- stal le 20 centov! • Največjo tedenska naklado na svetu ima londonski »News; of the World«, ki izhaja, Vsako; nedelja. Tiskajoi ga v 9,000.000 izvodih! Za izdelavo papirja, ki ga v enem letu porabi tiskarna, tega tednika, morajo posekati nad, pol milijona dreves! ® Največje dnevno naklado; na svetu pa ima londonski »Da.ily Mirror«; nad 4,750.000 izvodov! Londonski večemik »Evening News« pa je- list, ki ima nai-večjoi veče-rnc- naklado; n.a, svetu: izhaja v 1,750.000 izvodih. • Prva časopisna ilustracija je bila tiskana 1513. leta v Londc-nu. Slika je kazala boj p-ri Flodden Fieldu, original pa je-bil narejen v lesorezu, saj takrat še niso; nt-wr. i min i imnri Miško Kranjec 50-letnik Dne- 15. septembra je- obhajal 50 letnico rojstva, znani slovenski umetnik in pisatelj Miško Kranjec. Več o- njegovem delu bomo- objavili V prihodnji številki. poznali klišejev, ki so v rabi dane-s. To; ilustracijo je; tiskal Robe-rt Faque;s. © Mesečnik z največ izvedi na svetu je »The- Reade-r's Digest«, ki izhaja od 1922, leta. Izhaja v 28 izdajah, ki jih poleg v angleščini tiskajo še v 12 raznih jezikih; naklada teh izdaj pa je nad 7,000.000 izvodov. V ZDA ga- tiskajo v' 10,500.000 izvodih, kar da skupaj z izdajami v drugih jezikih nad 17,500.000 izvodov mesečno! univerzo, so izbrali kot glavno temo zanimivo vprašanje: Združena Evropa kot ideja in uresničitev. Gotovo’ bo- ta, aktuel-ni problem vzbudil še posebna zanimanje med prebivalstvom, saj se- o združeni Evropi govori dnevno in ob Vsaki priložnosti. Govoriti o združeni Evropi je v današnjem času res moderno, toda s samim znanstvenim obravnavanjem problema stvar še ne bc uresničena. Potrebna bodo tudi. ustrezna dejanja ter prizadevanja, ki bodo ljudstvu približala idejo take združitve ter mu tudi pokazala pot do uresničitve. Ravno- pri nas na Koroškem imamo najboljšo priložnost, da v dnevnem življenju vsaj v malem ustvarjamo pogoje za Evropo bodočnosti, da odstranjujemo pregrade med obema narodoma kajti uresničitev združene Evrope ne more pomeniti le odstranitve- političnih meja, marveč v prvi vrsti zbližanje med narodi. Toda pot do tega, zbližanja ne vodi preko šovinističnega hujskanja naroda proti narodu, združene Evrope ne moremo graditi z gonjo preti dvojezičnosti na ozemlju, kjer živita eden poleg drugega dva naroda. To si morajo zapisati za uho- v prvi vrsti tisti krogi, ki imajo- sicer na jeziku lepe besede c- zbližanju in združevanju, z dejanji pa ščuvajo na narodnostno roržnjo ter le še bolj poglabljajo prepade med naredi. Šele takrat, ko bodo vsi narodi živeli v prijateljstvu in enakopravnosti, ko bosta njihov jezik in njihova kultura tudi dejanska postala sredstvo za medsebojno razumevanje in spoznavanje, šele takrat se bo- ideja c- združeni Evropi približala tudi uresničitvi. Kako dolgo bomo še čakali? Sestavni del avstrijske Državne pogodbe z dine 15. maja 1955, ki je dne 30. junija 1955 tudi formalno; začela, veljati, je; člen 7, kateri vsebuje določila a zaščiti slovenske in, hrvatske manjšine V Avstriji in, se glasi: § 1. Avstrijski državljani slovenske in hrvatske manjšine na Koroškem, Gradiščanskem in Štajerskem uživajo iste pravice pod enakimi pogoji, kakor vsi drugi avstrijski državljan', vključno pravico do svojih lastnih organizacij, zborovanj in tiska v svojem lastnem jeziku. ;§ 2. Avstrijski državljani slovenske in hrvatske manjšine ca Koroškem. Gradiščanskem in Štajerskem imajo pravico do osnovnega pouka v slovenskem ali hrvat-skem jeziku in do sorazmernega števila lastirh srednjih šol; v tej zvezi bodo šolski učni načrt; pregledani in bo ustanovljen oddelek šolske nadzrone oblasti za slovenske in hrvatske šole. § 2. V upravnih in sodnih okrajih Koroške, Gradiščanske in Štajerske s slovenskim, hrvatskim ali mešanim prebivalstvom je slovenski ali hrvatski jezik dopuščen kot uradni jezik dodatno k nemškemu. V ta,kih okrajih bodo označbe in napisi topografskega značaja prav tako v slovenščini ali hrvaščini kakor v nemščini § 4. Avstrijski; drživl.iani slovenske in hrvatske manjšina na Koroškem, Gradiščanskem in Štajerskem so udeleženi v kulturnih, upravnih in sodnih ustanovah v teh pokrajinah pod enakfftii pogoji kakor drugi avstrijski državljani. § 5. Dejavnost organizacij, ki merijo na to, da odvjamejo hrvatskemu ali slovenskemu prebivalstvu njegov značaj i.n pravice kot manjšine, se mora prepovedati. Na podlagi teh določil je bila do sedaj ustanovljena edino le Državna, realna: gimnazija za. Slovence v Celovcu. Vsa ostala deleči'a so de danes ostala neuresničena! Koroški Slovenci vprašujemo: Kako; dolgo bomo še čakali? Cx30CrxXXXXXXXXXXXXXXXX)OOOCOOOO - •CCOOCOCOfXX> XX)GOCOOOCOCOOCOOO SZ vrnila nemške umetnine V Vzhodnem Berlinu bodo še prihodnji mesec razstavili tisti del nemških um,et nin, ki ga je Sovjetska zveza vrnila Zahodni Nemčiji. Sovjetske oblasti so namreč kmalu po okupaciji Nemčije transportirale iz raznih nemških umetniških ustanov in galerij različne dragocene umetnine v Sovjetska zvezo;, a jih sedaj po daljših pogajanjih zopet vračajo prvotnemu lastniku. Razstavo Vrnjenih umetnin organizira in najavlja Maks, Seydewitz, direktor državnih umetniških zbirk Nemške demokratične republike. Sovjetska zveza bo V bodoče vrnila Vzhodni Nemčiji še več' umetnin.. Dr. MIRT ZWITTER 82 Južna TiroBska —manjšinski problem Nemcev (Ob desetletnici italijansko-avstrijskega sporazuma v Parizu) Desno krilo; liberalcev' nasprotno; zahteva vse bolj odločno stališče nasproti politiki nemške manjšine. Skrbno ta krog spremlja politični razvoj v' deželi, komentira vsak dogodek in opozarja na razne pojave V lastnem, in nemškem taibcru, ki se mu zdijo važni za sožitje; med obema narodoma. Stalen in trd je spopad; te skupine s časopisjem in propagando; SVP, boleč za, Nemce predvsem zaradi tega, ker sproti razgalja njihove nacionalistične’ prenapetosti, dvoličnost njihovega sklicevanja na demokracijo in krščanstvo, kar SVP mirna prezre ta; načela, kadar gre za možnost uresničenja njenih političnih ciljev mimo njih. Ostro žigosa, še posebno, stalne žaljive izpade nemškega tiska; proti Italijanom, izzivalni ton »hitlerjanske proze« večnih pritožb in zahtevnosti Nemcev, kar vse. d,a izvira iz njihove stoletne; domišljave' zavesti »nadrejenosti«. Današnji »južnotirolski iredentizem je pojav prekipevajočega p ang ermani zrna, ki se hoče, spet otresti leta, 1945 doživetega poraza«, tako pravijo. Proti njemu zahtevajo desni liberalci zaščito, ki jo vidijo V naslednji povezavi: Izvajanje Pariškega sporazuma je izključno notranja zadeva Italije, ki je prevzete obveznosti domala vse vestno izpolnjevala. Predpogoj tega zadržanja Italije pa je lojalnost južnoti-rolskih Nemcev dc države. Doslej niti sledu ni o njej, nasprotno, ščuvanje proti državi in preti italijanskemu narodu s strani nemškega političnega vodstva le stalno še narašča. Nemalo krivde za to ima tudi Avstrija, ki teži za nekakim nadzorstvom ali skorajda, neke vrste »sovlado« nad Južno Tiroslko. Če bedo južnotirolski Nemci po tej poti nadaljevali in če bo Avstrija nadalje podpirala to nedopustno ščuvanje, naj italijanska vlada v obrambo nacionalnih interesov in nedotakljivosti države odpove Pariški sporazum.128) Takšne so politične teze; desnih liberalcev, n. pr. poslanca, PLI v Regionalnem svetu Gardellei, prof. Luigija Granella ter stalnega, pisca v »L'Alto; Adige«, ki se skriva za podpisom »Civis«. Samo po še; odločnejši ostrini se; razli- 128) Pripomba: Primerjaj Civis: „Vel-leitil condominiali" (to je „Želja po sogo-spostvu“) v dnevniku „L‘Alto Adige“ z dne 23. nov. 1956! kujeta od1 tega postavljanja stališči monarhistov in, n o; v o f a š i s t o v . Obe stranki sta, že Vsled svojih političnih programov načelni nasprotnici samoupravne ureditve države;, predvsem seveda šei samouprave in, posebnih zaščitnih določb' v korist nemške; narodnostne skupina Južne; Tirolske. »Čei govorijo Nemci o sameupra,-vi — mislijo ločitev od: Italije!« to, je; teza obeh strank. Najbolj ostra nasprotnika politike’ DC do južnotirclskih Nemcev1 iz te; skupine sta poslanec narodnih monarhistov (PNM) rimskega volilnega okraja Roberto Canta-lupo ter vodja, novofašistov Južne; Tirolske, bozenski odvetnik df. Andrea Mitolo. Stališče monarhistov širi po vsej Italiji razširjeni tednik »Candido« italijanske nacionaliste Južnei Tirolske pa, podpira poleg. žei ponovno navedenega dnevnika »L‘Alto Adige« še list MSI »II secolo«.129) Skupna je vsem, desničarskim, skupinam obdolžitev DC, da žrtvuje interese Italijanov obzirom svetovnonazomega zavezništva s SVP, da prodaja nacionalno nedotakljivost za obdržanje svoje odločujoče pozicije1, ki si jo; deli V pokrajini in na Avtonomnem področju z nemško SVP. Slednjo piai dolžijo nacionalisti stalna in javno veleizdaje in, zastopanja tujih interesov, kar jim v ostalem mnogo olajša 129) Pripomba: To pomeni „Stoletje“. pisanje tiska SVP ter stalne dvomljive izjave politikov tostran in onstran državne meje. Kot protiutež svetujejo nacionalisti Itar lijaccm Južne Tirolske poj a Čanje političnih sil desnice, ki potem z lastnim vplivom in pritiskom na DC edino lahko zavaruje interese Italijanov v Južni Tirolski. V Vprašanjih nacionalnih pravic enako-pravnosti mnogo zmernejša in drugoroditi manjšini naklonjena, je politična linija italijanskih socialdemokratov (PSDI) v pokrajini in Regionalnem svetu. 2e zgoraj smo omenili, da so tudi socialdemokrati izpostavljeni očitkom zaradi svojega sodelovanja z DC in prav zaradi potrebe; političnega taktiziranja, v' obrambi proti desnici in levici, nimajo enotne in stalne linije politike do nemške manjšine,. Vendlar je njihov položaj lažji od onega DC, ker nimajo skupnosti s SVP. Nasprotno, gledajo v njej »najbolj reakcionarno stranka Evrope;«, odločnega, nasprotnika socialnega naprdka in, gospodarske, utrditve italijanskih malih ljudi nasproti gospodujočim Nemcem V Južni Tirolski. Proti zlaganim frazam nacionalistične DC in desničarskih strank, se, priznavajo socialdemokrati v notranji politiki k načelom samouprave, in upravne decentralizacije, Vendar v okviru Pariškega sporazuma. (Nadaljevanje sledi) 4 — Štev. '38 (854) Razni iš!j a nj a o perečih vprašanjih V znanem mestecu v spodnjem delu dežele so inscemirali šolski štrajk. Štrajk je iz razumljivih vzrokov deloma uspel, ker so ga pač organizirali na, svojevrsten način. »Šole ni«, toi je otrokom prijalo' in so seve radi ostali doma. Nekateri bolj brezbrižni kmetje pa so mislili, prav je, da ni šole, bodol pa otroci doma pasli. Kakor pravijo, mnogi starši sploh niso Vedeli, za kaj pravzaprav gre. Med štrajkom so spraševali, kaj neki hočejo doseči in kakšen namen ima štrajk. Razgovarjajo tudi po štrajku in podoba je, da je marsikatere starše prevzela nekaka moralna vest, ko so stvar preudarili in spoznali, da so ustregli ekstremnim nacionalistom, zagri-ženim šovinistom in ozkosrčno nastrojeni gospodi ter njihovim oprodam,, ljudem tiste sorte, ki kakor nekdaj tudi danes s,o-vražijoi in zaničujejo' vse, kar je slovensko. Eden izmed uglednih kmetov je dejal, da zaničujejo slovensko govoreče ljudi, to je onei ljudi, cd: katerih mesto živi, ki jim donašajo denar. Brez dvoma so med »purgarji« tudi častne izjeme, ki drugače sodijo; teh niti ni malo; to hočemo' resnici na ljubo pribiti. Toda, ne upajci se uveljavljati, ker se bojijo, da bi zaradi morebitnega pritiska njihova gmotna korist preobčutno trpela. Številni starši ne soglašajo, koi so slišali, da njihovi otroci štrajkajo zaradi tega; da bi odpravili pouk slovenščine iz šol in ukinili šolsko odredbo o dvojezičnem šolstvu, iz. leta 1945. Pretežna večina staršev je mnenja, da je znanje obeh deželnih jezikov potrebno in koristno', posebno obvladanje pismenega jezika, ker vedo, da imajo z dialekti težave tudi Neihci, ki se med seboj še mnogo manj razumejo kakor Slovenci. Razgledan kmet, ki niti ni posebno prežet slovenskega duha, je povedal v pestri družbi: Slovensko se splača, učiti, slovenski narod se je razvil in dosegel visoko kulturno višino' in Velja,-vo. Potrebujemo oba, jezika, v deželi, z znanjem slovenščine pa se kmalu lahko pomeniš tudi z vsemi slovanskimi narodi, kar ni malo. Sam sem to doživel, ko sem bil vojak na širnih ruskih poljanah. Pogosto razglabljajo tudi o teoriji »Vindiša,rstva,« s katero šari profesor slovenščine dr. Einspieler v družbi s, Heriber-tom Jordanom, tajnikom Kamtner Heimat-diensta, organizacije, katere delovanje bi moralo biti v smislu člena 7 Državne pogodbe prepovedano. Koroški Slovenci znajo dobro ločiti slovensko narodnost od nemške narodnosti, »vindišarskega,« naroda pa ni. Vsi govorijo le razna slovenska, narečja in med dvema sosedoma, narodno' zavednim ali nezavednim, V jeziku ni razlike. Kadar goVorei slovensko, nikdar ne imenujejo svojega jezika »vindiš«, sebe pa »vindišarje«. Tako mnenje jim posili ubijajo V glavo iz prozornega nagiba, da bi jih narodno in kulturno čimbolj ločili od ostalih Slovencev in jih tako čim-prej ponemčili. Na splošno pa pogosto ne ločijo med Slovenci in »Vindiša,rji« ter mečejo vse skupaj v en koš, kadar se razjarijo in vsevprek psujejo »verdammter Windischer« ali »windischer Trottel« in podobno. Namenu razdvojitvei slovenskega ljudstva na Koroškem, da, bi ga čimprej odtujili, so šolo že vedno vpregali, kakor je znano iz zgodovine koroškega šolstva v zadnjem stoletju. V nemškem jeziku organizirana šola je bila organizirana tudi v nemškem duhu, ki ga je. vcepljala slovenski učeči se mladini. Šolski sistem je načrtno vbijal v slovenskem naraščaju narodno zaVest ter so iz teh šol izhajali rei-negati, naj zanesljivejši priganjači nemške' nacionalne politike, najudanejši sluge in strupeni sovražniki lastnega rodu. To ni namen in ne sme biti smoter šole. Ali ni to' žalostno in krivično, se sprašujejo in govorijo ljudje. Ali so koroški Slo>-venci zares obsojeni na večno suženjstvo in izročeni procesu raznarodovanja. Leta 1945 je kazalo, da se je na tem področju obrnilo V pravičnejšo smer, koi so uzakonili uredbo a dvojezičnem šolstvu. Kljub takratni zakoniti odločbi s,i danes lahko dovoljujejo posamezne osebe in organizacije nemoteno dejanja, ki so usmerjena v to, da koroške Slovence spet prikrajšajo za trohico pridobljene pravice. Mnogi starši so zaskrbljeni in v globini čutijo, da se dogaja novo nasilje nad slovenskim rodom in to V času po drugi svetovni vojni, polni bridkih preizkušenj, Šmihel nad Pliberkom Novici, ki jih tukaj poročamo, sta žalostni. V zadnjih dneh sta se pripetili dve nesreči, ki sta končali s smrtnim, izidom. Delavec Jurij Sadjak, pi. d. UžnikoV na Rutah, se je V četrtek zvečer peljal s svojim mopedom iz Železne Kaple v smeri proti Žitari vasi. Mudilo se mu je domov ter je že V Železni Kapli dejal, da želi biti čimprej doma,. Pri Lesnikovi »ridi« Vodi proga znanega kapniškega »fikeja« tik ob cesti. Na tesnem prostoru je mopedistu privozil nasproti tovorni avto, kateremu se je Sadjak nekoliko izognil. V tem trenutku je privozil z nasprotne strani osebni vlak, ki ga pa Sadjak na nesrečo ni pravočasno opazil. Z glavo' je zadel ob rob lokomotive ter je bil udarec tako silen, da mu je razbilo lobanjo in je umrl na kraju nesreče. Pokojni Sadjak je veljal za zelo vestnega in marljivega delavca.. Tudi med svojimi delovnimi tovariši je užival ugled in spoštovanje, kar dokazuje tudi dejstvo', da je bil predsednik sindikata delavcev pri zagradnji hudournikov. Pa, tudi V ostalem je bil V svoji domači okolici izredno priljubljen zaradi svojega lepega, in plemenitega značaja, Vedre družabnosti ter ustrežljivosti. Nikdar ni pozabil svoje pripadnosti slovenskemu ljudstvu na Koroškem ter je svojo zavednost vedno tudi v dejanju pokazal. Ni čudo, da, je Jurija Sadjaka spremila na njegovi zadnji poti in prisostvovala po-gieibnim svečanostim Velika množica, žalnih gostov. Domači pe-Vci so mu zapeli v slovo ganljive žalostinke, črna zemlja pa je za Vedno zagrnila njegove telesne ostanke. Žalujočim svojcem Velja, naše iskreno' sožalje! Drug tragičen dogodek se je odigral v nedeljo' zvečer pri Likebu v Šmihelu. Kdo ni poznal dobričine Hanzej a Ažmana in kdo ga ni rad imel? Še proti večeru je bil dobre volje med znanci v gostilni pri Šercerju, nakar je šal krmit živino k Likebu, kjer je bil zaposlen. Pričakala pa ga je usodna, nesreča; in smrt. Ko je spravljal rezano krmo v lijak zal krmo, je zgubil ravnotežje in padel z glavo navzdol. Padec je bil usoden, nesrečni Ažman si je zlomil tilnik in takoj umrl. Nekdo drugi, ki je kmalu nato lijak odprl, je na, svoje prepašče-nje ugotovil, da se je zavalilo' truplo mrtvega Hanzej a iz krme. Žalostni dogodek se je kmalu razvedel po Vasi in vse globoko presunil. Z Ažmanom je zapustil Šmihelčane eden izmed najbolj zvestih in odkritih tovarišev. Pokojni je predstavljal pristnega Šmihelča-na z Vsemi dobrimi in, poštenimi iz rodu V rod posredovanimi lastnostmi. Hranil je V sebi neomejeno narodno zavest in po svojih močeh vedno pomagal pri slovenskih narodnih prireditvah. Veselil se je naših skupnih uspehov, pa se- tudi žalostil in ogorčal zaradi krivic, ki se še nenehno godijo slovenskemu ljudstvu na1 Koroškem. V svoje razvedrilo pa je posebno* ljubil lov, rad je zahajal v svobodno naravo ter s,o ga tudi tovariši lovci zelo rai-di imeli v svoji sredi. Nenadoma je ugasnilo njegovo življenje, spomin na Hanzej a p a, bo ostal lep in, trajen. Žalujočim sorodnikom izrekamo naše iskreno sožalje! Otroci se zahvaljujejo za lepe počitnice ob morju Zveza slovenskih organizacij je prejela tudi letos, Več pismenih zahvalnih izjav otrok, ki so po njenem posredovanju preživeli del svojih počitnic V Crikveoici ob Jadranu. Od pisem, ki so si po Vsebini podobna, objavljamo pisemce Darinke V., ki piše: Tudi letosl mi jei bito' zelo všeč V počitniški koloniji. Vsega smo imeli dovolj na razpolago, ničesar nismo pogrešali. Kar prehitro so minili sončni dnevi našega, le--tovanja. Vsa lepa doživetja in. čudovito lepi tedni me bodo spremljali vedno kot nepozaben lep> spomin na srečna mlada, leta. Prav iz srca sem Vam hvaležna, da sem mogla preživeti svoje zadnje počitnice v koloniji, ker zdaj bom tem letom že odrasla. Želim, da bi v nadaljnjih letih vsi drugi otroci imeli prav tako lepe počitnice, ki jim bi mogoče po Vaši skrbni: organizaciji priti za nekaj tedn.ov na priljubljeni Jadran. Oče in mati pa sta pripisala,: Spet je bila dana naši hčerki priložnost, hvala Vaši naklonjenosti, d,a, je preživela lep®' tedne oddiha n,a krasnem Jadlranu, v' Crikve-nici. Za Vso oskrbo, trud, pota in varstvo, za Vse, kar ste v ta namen storili, izrekamo našo toplo zahvalo! Umrl je ziljski rojak Vinko Moderndorfer V Celju je umrl ziljski rojak učitelj Vinko Mordemdorfer, še vedno v dobrem, spominu mnogim koroškim Slovencem. Rodil se je 5. aprila, 1894 v Doljah v' občini Brdo. Študije na učiteljišču je končal v Mariboru. Zaradi svoje narodne zavednosti in odpornosti je moral med prvo' svetovno vojno skozi vrsto zaporov ter so ga postavili tudi pred graško vojno sodišče. Po plebiscitu je služboval kot učitelj v Mežici, Vidmu pri Ptuju, v Žetalah in drugih krajih Slovenije. Že mlad se je vključil v socialdemokratsko stranko ter je bil v Mežiški dolini Več let eden izmed voditeljev stranke. Najbolj pa je Vinko Modemdorfer znan kot socialni in pedagoški pisatelj ter zbiratelj narodnega blaga. Med drugim je na- pisal: Boj za napredek mežiških rudarjev, Narodne pripovedke iz Mežiške doline; Koroške uganke in popevke, Narodno blago koroških Slovencev, Koroške narodne pripovedke, Slovenska Vas na Dolenjskem, Sodobna šola, Slovenska začetnica, Veron vanje, uvere in običaji Slovencev, Sedem let piri beli kači. Napisal je tudi mnogo člankov o pedagoških in socialnih vprašanjih, njegovo zadnje delo pa je bilo Ljudska medicina, ki jo je odkupila Akademija znanosti. Med drugo svetovno vojno je Moderndorfer deloval v partizanski kulturni skupini. Dejavnost učitelja Modemdorferjai je bila plodovita in živahna, življenjska pot mu ni bila najlažja, izpolnjeval pa je svo1-jo življenjsko nalogo do zadnjega ter si s svojim delom ustvaril trajen spomenik. kljub plamenečih gesel o pravicah vseh ljudstev ter kljub členu 7 Državne pogodbe, v katerem so zajamčene pravica narodna manjšine. Na žalost naš kmet in obrtnik kljub temu, da ju krivica boli, prepogosto molčita, delavec pa Večkrat nima besede, ker je odvisen, od svojega delodajalca. Od mnogih pa ni pričakovati odpornosti, ker so jim z desetletja trajajočim nasiljem in zapostavljanjem zlomili hrbtenico. Če postavimo zbeganega in prestrašenega človeka pred važna in odločilna vprašanja Vesti, jo bo' zatajil, če si domišlja, da lahko doživi kakršno koli nevarnost ali; škodo. Val ogorčenja proti zločinskemu doga- janju okoli šolstva ter proti brezvestnemu mešetarjenju s pravicami slovenskega življa je opaziti na vsem dvojezičnem, ozemlju naše domovine. Tudi naše ljudstvo se zgane, ko prične prekipevati, mera krivic. V ostalem pa prizadevanje koroških Slovencev za svoje življenjske pravice budno in z razumevanjem spremlja tudi dobršen del avstrijske demokratične javnosti in ostali demokratični svet. Znova pa poudarjamo': Pravična in dosledna izvedba celotnega člena 7 Državne pogodbe je naša pravica, in upravičena zahteva ter V interesu napredka in mirnega dobrega sožitja med narodoma v deželi. Ni denarja za izgradnjo vodovodne naprave v okoliei Baškega jezera Občine v okolici Baškega jezera sei prizadevajo za uresničenje načrta o prepon trebni napravi za preskrbo z vodoi. Pred nedavnim pa so izvedele, da ministrstvo' za trgovino in. obnovo ne more dovoliti državnega prispevka za izvedbo projekta, kakor je to javilo koroški deželni vladi. Odklonilno stališče je izzvala V zainteresiranih občinah veliko razočaranje in neVoljo m,ed prebivalstvom. V občinskem uradu V Droboljah so se v ta namen zbrali k posvetovanju župani iz petih prizadetih občin. Sklenili so ustrezna resolucijo, v kateri zahtevajo upravičeno finančno pomoč, ter jo naslovili na pristojna mesta. Hkrati sol sklenili, da se bo zglasila tudi delegacija na: pristojnih uradih pri koroški deželni vladi ter pri ministrstvu za trgovino in obnovo, kjer bodo opozorili na gospodarsko nujnost izvedbe projekta in skušali doseči denarno pomoč. Libuče Brez dvoma je bilo V nedeljo sončno tudi v srcih mladoporočenega para', ki, je ta lepi poznopoletni dan sklenil zvezo za življenje. Lenčka Černič, hčerka znane in ugledne Božičeve družine v Spodnjih Li-bučah, in Hanžejev Valentin sta se poročila. V sredi številnih sorodnikov in drugih gostov sta Veseli dogodek praznovala V gostilni pri Železniku, kjer ni manjkalo dobre voljei in zvrhano mero prijetne zabave. Lenčka se ni ravho preVeč težko poslom vila od doma; čeprav je ob slovesu kanila tudi grenka kaplja ganotja V srce, saj bo' ostala kar v Vasi, nedaleč od, doma, kjer si jei ženin postavil ličen dom. Tudi rodbinsko ime se ni mnogo spremenilo: kot dekle sie je pisala Černič, poročena pa se piše Čemkoi. Mladi mož je zaposlen pri tvrdki Glawar kot žagar in ko mlademu paru iskreno' čestitamo, upamo, da bosta v lepi harmoniji preživela mncigo srečnih let družinskega življenja! Razne vesti iz Koroške Deželni glavar Wedenig se je vrnil z dopustai in v ponedeljek spet prevzel svoje uradne; pošle. Ljudje, ki ne ločijo- med svojim in tujim kolesom, so pretekli teden v Celovcu spet pokradli kar 19 koles. Med temi je bilo spet 18 koles nezaklenjenih, kar zlikovcem zelo; olajšuje; tatvine. V istem, času so varnostni organi spravili na varno 13 koles sumljivega izvora. V Vernberku je osemletni šolar Wolf-gang Reitz prečkal državno ceisto; Pri tem ga je povozil neki osebni avtomobil. Fant je odnesel tako hude poškodbe; da je že med transportom v bolnišnico preminul. Dogodek je bil posebno tragičen, kar je avtomobil povozil fanta, pred očmi matere. Blizu Podfcloštra, pa jel V nedeljo proti Večeru 76-letn,i kolarski mojster Jožef Virbnik prečkal cesto. Tudi njega, jei zadel proti državni meji Vozeči osebni avto. Nesrečnemu možu je Vozilo prelomilo lobanjo ter je umrl na kraju nesreče1. Na Koroškem obratuje 78 kino-podjetij s skupno , 21.960 sedeži. Letai 1957 so1 priredili 34.000 predvajanj, ki jih je obiskalo 5,465.944 oseb. Deželna, vlada pobira od, vstopnice za kino 40 grošev kot davek za preskrbo žrtev. Te dajatve so znašale lani 2,186.377 šilingov. Od tega denarja izplačujejo 50 odstotkov za vojne žrtve, »Abweihrkampferjei« in žrtve fašizma. Nadaljnjih 25 odstotkov izplačujejo civilnim slepcem, ostalih 25 odstotkov pa za, vzpostavitev in podporo gospodarske eksistence beguncev1. K zadnji postavki pripominjal celovški list, da je značilno, kako so zaskrbljeni za, eksistenco raznih emigrantov, ko pri marsikaterem ni mogoče dognati iz kakšnega, vzroka je dejansko' zapustil svojo domovino'. HOSUBianOl Petek," 19. september: Januarij Sobota, 20. september: Evstahij Nedelja, 21. september: Matej Ponedeljek, 22. september: Tomaž Torek, 23. september: Linus Sreda, 24. september: Rupert Četrtek, 25. september: Rlieofa ■ ^ Leopold Suhodolčan: Boben in piščalka V veliki, temni omari so morale stanovati igTače, kadar Janko' in Metka, nista imela volje, dal bi se igrala z njimi. Bile so križem kražem razmetane. Včasih se po več dni nihče ni zmenil zanje, Vojak, iz svinca vlit, je stal mimo kakor kip. Že tri dni ni nikogar pogledal. V kotu omare je sedela punčka iz cunj. Nedaleč stran je stal prometnik v modri obleki in z rdečo kapcx na glavi. Sedem dni je že držal lopar kvišku, toda. vlak se ni hotel premakniti. Le debelušasti možicelj se je zadovoljna muzal. Stanovalci omare ga niso imeli radi. Imel je velik trebuh, veliko glavo, a majhne roke in kratke noge. Na trebuhu so se mu svetili veliki, svetli gumbi. Smejal pa se je kar naprej, ko da je najsrečnejši na svetu, ker ima tako velik trebuh. Tedaj je punčka iz cunj vzdihnila: »Janko in Metka sta pozabila na nas.« Vojak iz svinca je odsekano dejal: »Janko dela mlinček v potoku.« Medvedek pa je dodal: »Metka se že ves popoldan s kolesom vozi...« In piščalka je vsa objokana potožila: »Janko me je vrgel v omaro, da sem od udarca skoro izgubila glas ...« »Piščalka, daj, zaigraj nam kaj,« je zaprosila punčka iz cunj. »Tako radi te poslušamo'.« Piščalki so se precej posušile solze. Zaigrala jim je lepo pesem. Vojak se je po dolgem času spet nasmehnil, punčki so se zasvetile oči in še prometniku je zginila jeza z obraza. Samo debeli možicelj se je umaknil v kot omare in si zamašil ušesa. Ni maral piščulkine pesmi. Nenadoma pa so se odprla vrata omare in Janko je zalučal med prebivalce rdeč boben. Komaj pa so se vrata spet zaprla, se je boben postavil na majhne noge in si začel ogledovati stanovalce omare, ki so se poskrili od strahu. Le debeli možicelj se mu je približal in mu zadovoljno dal roko. »Jaz sem boben,« se mu je predstavil novi stanovalec. »Kadar jaz zabobnam, strme Vsi ljudje. Ves svet mi poje hvalo.« »Potem nam pa precej kaj zabobnaj!« ga je zapdosil možicelj. Boben mu je res lcaj rad uslišal prošnjo. Z vso močjo je začel udarjati po sebi. Bobnelo je po oma,-ri, da so se tresla vrata. Vojak se je vrgel na tla, ker je mislil, da je začel sovražnik streljati nanj s topovi. Punčka iz cunj si je mašila ušesa, da ne bi oglušela. Piščalka pa je spet zajokala in se stisnila k punčki. »Kako čudovito lepo bobnaš,« ga je na vse pretege hvalil možicelj.« Kaj takega se ne sliši Vsak dan.« Pri tem je od občudovanja kar zavijal oči, ploskal z rokami in se postavljal na glavo. Nato je rekel piščalki: »Hi, si slišala?! Ta pa zna, če kdo zna. Tvojega mijavkanja ne bomo več poslušali. Odslej nas bo kratkočasil boben. s svojo najlepšo glasbo na svetu.« Stopil je k bobnu, ga objel in poljubil na tolsto lice:. V naročju punčke pa je ihtela piščalka, ker ne bo več smela igrati svojih pesmi. $ ZORO ZORIN Medvedova lenoba Medved je racal sem in tja po gozdu in naletel na drenuljeVo drevo, polno do-zorelih sadežev. Ni bil posebno lačen, vendar — kot pravi sladkosnedhež — ni maral opustiti take priložnosti. Drevo je bilo nizko, če bi se samo postavil na zadnje noge, bi dosegel veje in lahko obiral drenulje. Toda dejal si je: »Čemu bi se mučil in stal na dveh nogah, če pa tole drevesce lahko kar podrem.« In res: uprl se je z vso močjo’ in po nekaj sunkih se je drevo zamajalo in padlo na tla. »Teba je biti iznajdljiv,« je kosmatinec zadovoljna godrnjal in se lotil obiranja. Vrana, ki je opazovala njegovo početje z bližnje smreke, pa je zaničljivo zakra-kala: »LepO' stvar si skuhal, lenoba medvedja. Vidi se ti, da nimaš prav ničesar v svoji kosmati glavi. Če bi se le malo stegnil na svojih tacah, bi lahko vsako leto spet znova obiral, ti pa si rajši izruval drevo s koreninami Vred in sedaj ne boš nikoli več zobal njegovih sadežev.« Medvedu so se ob tem spoznanju zataknile V grlu sladke drenulje in obupan je pomislil, da bo' res tako. UČENA MUHA Nekoč je živela muha, ki je hodila v šolo. Sedela je* na vrhu table in poslušala, kako je učitelj učil otroke peti. Naposled je začela verjeti, da se je naučila, že toliko peti, da lahko sama poučuje: druge. Na travniku je videla osla, ki se je pasel v travi. Sedla mu je na uhelj in zapela: »Bzi, bzi, dolgouhec ti!« Osel je vzdignil uhlje in zarigal: KRIŠTOF SCHMID: Očetova podoba Pred davnim, davnim časom je v nekem velikem mestu umrl bogat trgovec. Po1 njem naj bi vsa podedoval sin, ki ga pa nihče ni poznal, ker je bil zrastel nekje drugje in je kasneje vedno potoval. Tako je vse premoženje ostalo nedotaknjeno, v pričakovanju da se vrne sin.. Nekaj časa zatem so se nekoč javili trije mladeniči in vsak izmed njih je zatrjeval, da je sin umrlega trgovca. Sodniki so, bili v' Veliki zadregi. Kateri izmed treh je pravi dedič? Enemu izmed sodnikov se je porodila zamisel: dal je prinesti trgovčevo sliko in jo obesiti na steno. Potem je na sliki označil mseto, kjer je srce, in je mlade- ničem takole rekel: — Kdor bo s puščico zadel to mesto, bo dedoval. Prvi je ustrelil z gotovostjo' in zadel prav blizu. Drugi se je približal še bolj. Vrsta je prišla na tretjega. Sodnik ga je vabil naj poskusi, mladenič pa: je nenadoma vzdrhtel in odvrgel lok, rekoč: — Ne morem streljati: naj si vzame njegovo bogastvo, kdor hoče, toda nikoli ne bom mogel zadeti podobe svojega očeta. — Plemeniti mladenič, — je rekel sodnik, — ti si pravi sin in. pravi dedič. Sin ne more prebosti očetovih prsi, niti tedaj ne, če so' le upodobljene na platnu. Boben je bil nadvse ponosen, ker ga, je debelušni možicelj takoi hvalil. A mu je bilo hvale še Vse premalo, tako je bil prevzeten. Zato je začel znova bobnati in skakati, da se je omara zazibala. Možicelj je plesal okrog njega, mu ploskal, se postavljal na glavo in ga hvalil, hvalil. Boben je bobnal vedno glasneje, vedno močneje. Zdajci je V omari strahovito počilo. Buuuuuum! Vsi soi mislili, da se je omara podrla. Vojak je bil prepričan, da je že mrtev. Ko je punčka iz cunj čez nekaj časa le dvignila glavo, je zagledala po vsej omari — kose bobna. Preveč je bobnal, pa se je razpočil. Debeli možicelj je klečal pri bobnu, zbiral raztrgane kose in točil krokodilove solze. Prebivalci omare pa so odslej spet lahko v miru poslušali prelepo pesem piščalke. »Kako lepa pesmica! Hvala ti, da si me je naučila. Zdaj mi pa sedi na rep, naučil te bom letati stokrat hitreje, kot pa letaš zdaj!« Muha je: sedla oslu na. rep', ki pa, je z njim udarjal po tleh, da, je muha komaj ostala živa. Z velikim trudom se je privlekla d,oi potoka. Zlezla je na travico in se na, soncu grela. Ko si je nekoliko opomogla, je zagledala v vodi postrvi, ki s,o plavale sem in tja kot burja. Muha jim je zapela: »Bzi, bzi, ribica molči!« Neka postrv je nenadoma, skočila iz vode in muho poškropila. Muho je to zabolelo. Kako: nehvaležen je svet! Počakala je, da se posuši, nato1 pa; je zopet odletela nazaj v vas. ’ Za hlevom je srečala račko. Seveda ji je takoj zapela: »Bzi,bzi, račica beži!« Račka se je ustavila in nagnila glavo. »Zelo lepa pesmica,« je rekla račka, »le škoda, da sem naglušna.« Muha je priletela bliže k rački in sedla na tla ter začela iznova: »Bzi, bzi, račka...« V tern pa je račka učeno muho požrla. Navihanec Neki kmet je slišal pripovedovati o znanem navihancu. Zahotelo se mu je, da bi ga poznal. Zato je sklenil, da ga obišče. Da bi ne šel praznih rok, je ujel kuro in mu jo odnesel. Navihanec se je zahvalil z? darilo in poVebil kmeta na kosilo. Kmet se je najedel, se obliznil in Veselo odšel. Čez nekaj dni je spet nekdo prišel in potrkal na vrata. »Kdo je?« vpraša navihanec. »Jaz sem, jaz. Saj se spominjaš, ko sem ti prinese! kokoš?« »A tako! Ravno ob pravem času si prišel. Pridi na kosilo!« Kmet vstopi in se spet dobro naje. Naslednji dan pride drug kmet. »Kdo pa si ti?« ga vpraša navihanec. »Jaz sem sosed tistega, ki ti je včeraj prinesel kokoš.« »Dobrodošel!« je dejal navihanec. »Daj, bova pojedla, kar je' še ostalo od kokoši.« Tretji dan pride spet drug kmet. »Kaj bi rad?« ga vpraša navihanec. »Pogledat sem te prišel,« pravi nepovabljen gost. »Jaz sem sosed soseda tistega kmeta, ki ti je prinesel kokoš.« »A tako! Potem kar vstopi, da še tebe pogostim!« Navihanec prinese nesramnemu kmetu skledo tople vode in reče: »Jej, prijatelj!« Kmet začne srebati. »Kakšna se ti zdi juha?« ga vpraša navihanec. »Vodena je.« »E, boš že oprostil, dragi gost. Skuhal sem jo iz ostankov juhe, s katero sem pogostil tvojega soseda. Njegovo juho pa sem skuhal iz ostankov juhe, s katero sem nahranil kmeta, ki mi je prinesel kuro.« Kmet je spoznal, da ga je navihanec potegnil, in je osramočen odšel. Sto odstotkov obresti Sredi poletnih dopustov je vznemirila rimske vladne kroge reportaža v socialno demokratskem listu »Giustitia«. Predsednik vlade Amintore Fanfani je prekinil svoj dopust — sicer manj zaradi grozečega škandala kot zaradi zaskrbljenosti, kako to, da si je list edinega koalicijskega parterja dovolil prav ob takem času tako oster napad na vlado. Trajalo je vendarle precej časa, preden je premier po vrsti telefonskih pogovorov med: Fanfanijem, viceseikretarjem stranke Romorjem, socialnodemokratskim voditeljem Saragatom, ki je preživljal svoj dopust v dolini Aosta, in sekretariatom socialnodemokratske stranke v Rimu zvedel, da t.a. napad ni bil naperjen proti njegovi vladi, niti proti koaliciji, temveč ga je list »Giustitia« objavil bolj ali manj slučajno in prav po nesreči. Tako je najhujši, politični škandal minil — ni pia izginil finančni škandal, ki še Vedno grozi krščanskodemokratski stranki in predvsem katoliškim krogom, ki so se tako velikodušno zavzeli za, »signo-ra 100 za 100«. Kdo je „signor sto za sto“ Po reportaži V »Giustitii« se je italijanski finančni minister Luigi Preti takoj osebno odpravil v Ferraro, da bi tam, raziskal delovanje »nevidne banke«. Tedaj si še ni mogel predstavljati, da bo odkril fantastično prevaro na najbolj neverjetni osnovi — prevaro, ki je prizadela deset tisoč malih vlagateljev, oškodovala davčno upravo in je hkrati najbolj nesramno zelenaštvo. Člankar v »Giustitii« je navedel, da je zapleten v afero tudi krščanskodemokrat-ski minister za državni sklad in nekdanji finančni minister Guilio Andreotti, ki s,e je baje seznanil s »poslovanjem« te nevidne banke že leta 1955 in vendar ni ničesar ukrenil proti njej. Še Več: pisec je trdil, da je bila takrat preiskava, lokalnih oblasti na, osnovi protestov drugih navadnih bank in denarnih zavodov na »višji ukaz,« prekinjena, poveljnik finančne straže v Imoli pa je moral takoj sneti pečate z zaplenjene vile Giana Battiste, Giuffrea, šefa te nenavadne banke, in celo prav ponižno prositi to, V krščanskodemokratskih krogih izredno ugledna osebnost, za, odpuščanje in za intervencijo pri njegovih mogočnih prijateljih v Rimu, da bi ne bil kazensko prestavljen na, Sardinijoi... Zadeva ima torej vendarle političen značaj! Začelo se je že leta 1948, ko so se jeli V posameznih krajih in mestecih province Ferrara in Romagne pojavljati na trgih posebni posredniki, ki so predlagali bogatejšim kmetom, obrtnikom in trgovcem, naj naložijo svoj denar v novi organizaciji (na religiozni osnovi, so zaupno šepetali zaupniki), ki plačuje nič Več in nič manj kot 100 odstotkov obresti. Priložnost v enem: letu podvojiti svoj denar in pa vsega zaupanja vredne in vsem znane osebnosti, ki so nastopale kot posredovalci — vse to je marsikoga zavedlo', da je zaupal svoj denar tej čudni novi banki, ki ni imela, niti stalnega sedeža niti uradnikov niti knjigovodstva, niti — pečata. Promet — petintrideset milijard Morebitno nezaupanje vlagateljev je takoj spočetka razorožila neverjetna: kulant-nost nevidne banke: stoodstotne obresti so brez odloga izplačevali — prav tako pa tudi morebitna izplačila vloženega kapitala. To se je kmalu razvedela in posredovalcem ni bilo več težko najti vedno novih vlagateljev. Pred hišami znanih posredovalcev v manjših krajih so vlagate^ lji stali v »repu« — da bi lahko zaupali svoj denar temu Velikodušnemu denarnemu zavodu. Kmalu je »nevidna banka« razširila svoje delovanje tudi poi večjih naselbinah, kot so Imola, Cesena, Cesenatico, Rimini, RaVenna in Arezzoi. Z razširjenjem poslovanja se jei seveda zniževala tudi obrestna' mera: najprej na 90 odstotkov, potem 70 in je ostala nato precej časa na 50 odstotkih. V poslednjem času pa je padla obrestna mera celo na 30 odstotkov — kar pa je seveda še vedno mnogo več kot skromnih šest ali največ sedfim odstotkov, kolikor jih plačujejo drugi denarni zavodi. Zato tudi ob tako znižani obrestni meri ljudje niso prenehali vlagati svojega denarja V to nenavadnoi banko, ki je svoje področje dela razširila tudi med ostale kroge, ne več samo, med kmete, obrtnike in trgovce. Tako so nai primer Vsi uslužbenci, od zdravnikov doi portirjev nekega sanatorija, obljubili vlagati v ta denarni zavod vsak mesec po eno petino svojega dohodka,. Tako je »šef« banke Giuffre lahko ocenil promet svojega zavoda,, v katerem sicer nihče ni poznal niti odgovornega vodstva:, niti blagajnika, niti sedeža, na več kot 35 milijard lir. Visoko pokroviteljstvo Seveda je biloi tudi mnogo skeptikov, ki v »gospodarski čudež« signora Giufrea ni- 6 _ štev. 38 (854) Prafefični požeik zZožifve zemljišč Koi smo govorili o načelih zlaganja zemljišč, smo spoznali, da so le-ta takšna, da ne more biti nobeden od prizadetih kmetovalcev prikrajšan, niti ne more nobeden od njih na račun drugih obogateti. Bistveno načelo zložitve kmetijskih zemljišč je v tem, da, pripomore vsakemu kmetovalcu k odpravi razkosanosti njegovih njiv in travnikov na številne male parcele in k ustvaritvi manjšega števila parcel z večjo izmero. Poleg tega zložitev zemljišč pripomore k boljši speljavi poti s tako širinol, da bo po njih lahko vozilo vsako kmetijsko vozilo ali stroj. Kmetovalci, ki se odločijoi za zložitev zemljišč, ne zgubijo na površini svojih kmetij, nobeden pa tudi ne dobi zemljišč slabših bonitetnih razredov kakor jih je imel doslej. Nasprotno se lahko zgodi, da bo na račun številnih neproduktivnih in zaple-veljenih ozar in poljskih poti, ki so značilne za razkosana zemljišča, dobil več produktivne površine in bo z, zložitvijo poleg olajšanja dela zmanjšal tudi nevarnost zapleVeljenja svojega polja. Vse to smo lahko spoznali, ko je bilo govora o tem, kako se zložitev pripravlja, in Vse to bomo znova, spoznali, ko govorimo, kako zložitev praktično poteka. Ko je ob sodelovanju vseh prizadetih kmetovalcev ugotovljena sedanje lastništvo in izmera zajetih zemljišč ter točno ocenjena njihova vrednost in boniteta, ima vsak kmetovalec polne tri tedne časa, da presodi in ugovarja, če je bil pri oceni vrednosti zemljišč prikrajšan. Tozadevni zakon zahteva, da agrarna okrajna oblast upravičene ugovore upošteva, kajti — kakor smo že rekli — zložitev ne Kaj obdajo sejmi za žrebeta? Letošnji sejmi za žrebeta na Solnogra-škem in Štajerskem so; doslej pokazali živahno povpraševanje za plemenskimi žrebeti in za žrebeti težjih pasem. Doslej so žrebeta dosegla povprečno ceno S 2.000.—-, kar je boljše od lanskih cen. Pri nakupih za izvoz so žrebeta plačevali po 10 do 12 šil. za, kg. Kakor že zadnja leta se je tudi na dosedanjih letošnjih sejmih pokazalo, da se kvaliteta žrebet zboljšuje. Žrebeta so po mnenju strokovnjakov lepša in težja zaradi tega, ker so kobile čez leto po traktorju razbremenjene težkega dela in imajo zato1 za žrebeta Več mleka. Na splošno pa je v avgustu na solno-graških in štajerskih sejmih še manjkalo živahnosti. Na koroških sejmih pričakujejo večje povpraševanje, ker jim ne bodo več konkurirali sejmi drugih dežel. V teku septembra bedo na Koroškem še naslednji sejmi: 22. septembra v Trgu (Feld-kirchen), 26. septembra, v Pusamitz in 29. septembra V Št. Vidu ob Glini. 20. in 21. septembra pa bo v Trgu sejem žrebcev in razstava mladih plemenskih kobil. sme biti priznanje, koristi enemu, na račun in škodo drugega,. Zato se vsi ugovori obravnavajo tako dolgo, da se najde za Vsakega zadovoljiva rešitev. Nadaljnji postopek obsega neposredno zložitev zemljišč. Skupno s. prizadetimi lastniki oz. njihovimi izvoljenimi zaupniki se iz zajetega območja izloči j o zemljišča, ki so potrebna za eventuelne skupne naprave soseščine, n. pr. za sejmišče, za skladišče, tekališče in podobno. Kci so ta zemljišča določena, sledi delitev zemljišč na nove lastnike. Pri tej delitvi ima po zakonu Vsak lastnik pravico do povračila polne vrednosti svojih starih zemljišč. Če je le mogoče, morajo biti nova zemljišča V pogledu na, lego, oddaljenost od poslopij in rodovitnost ter rabo enakovredna in enakougodna starim. Sadni in zelenjadni vrtovi, gorice ob poslopjih, parki in z zidom ograjena zemljišča ne smejo biti dodeljena drugemu, temveč jih obdrži dosedanji lastnik. Do vsakega zem- ljišča mora biti odmerjena ustrezna pot. Manjše razlike V vrednosti med starimi in novimi zemljišči se pokrijejo V denarju. Ob upoštevanju Vseh teh določil agrarna okrajna oblast sestavi zložitve,ni načrt, ki ga predloži prizadetim za 14 dni v upogled in oceno. V tem, času in še: teden dni navrh vsak od prizadetih, ki se čuti prikrajšanega, lahko vloži pismeni priziv proti zložitVenemu načrtu. Ko s,o končno* razčiščena vsa sporna vprašanja, pričnejo geometri agrarne1 okrajne oblasti brezplačno potegovati nove meje in postavljati mejnike, agrarna okrajna, oblast s svoje strani pa povzroči vpis novega lastninskega stanja v zemljiški knjigi, kar pa za prizadete ni povezano1 z nobenimi denarnimi obremenitvami ali pristojbinami. Jeseni na,vrh kmetovalci že obdelujejo svoja nova zemljišča, vsak v svoje zadovoljstvo, pri čemer so tudi hitro pozabljene nevšečnosti in morebitni prejšnji prepiri, ko so se zemljišča zlagala. 0« bomc imeli boljšo d.omt€100 plf. Svinje* nemške žlahtne pasme so nasproti lani brez dvoma držale tako kvaliteto kakor tudi ceno, merjasci pa so jo celo, zboljšali. Če* letošnji prvi jesenski sejem v rejskem pogledu primerjamo: z lanskim, potem izgleda, da se kvaliteta nemške žlahtne: pasme na Koroškem, popravlja, kvaliteta, požlahtnjene pasme pa nazaduje. V današnji zaostreni borbi za, tržišče so prašiči nemške žlahtne pasme za, pitanje brez dvoma bolj pripravni kakor oni požlahtnjene pasme. Naslednji jesenski plemenski sejem v Št. Vidu bo 17. oktobra. ffl€g.bii?€B.jmo lotos seme i^plezvcov O pripravi gozdnih tal za naravne; zase-tev z gozdnim drevjem, predvsem z iglavci, v letošnjem semenskem letu smo pred nedavnim, že pisali. Marsikomu pa s,e tudi izplača letos, nabirati semenske storže smreke, jelke; in bera, in iz njih pridobiti seme za za,setev večjih posek ali goličav na gozdnih tleh, kjer ni semenskih dreves. Storže za seme nabiramo, le od najlepših, najbolj hitrorastnih in stegnjenih dreves, takoimenoVanih semenjakov. Nabiramo jih, ko; so še zaprti. Najlažje jih nabiramo, če semenjake posekamo; lahko pa tudi pridemo d,o storžev s tem, da zleze,-mo' na drevesa, kjer storže porežemo' s krivcem na daljši palici. Nabrane storže razgrnemo na toplem prostoru (ob steni na. sončni strani poslopij) na mreži ali letvah, da jih oid; vseh strani lahko obkroža zrak. Pod mrežo razgrnemo plahta ali položimo zbite deske, na katere; bo padalo seme iz odpirajočih se storžev. Da je treba seme in storže primerno zavarovati pred mišmi in pticami, se razume samo po sebi. Pridelano seme spravimo V platnene vreče in jih obesimo prosto viseče na suhem prostoru, da so zavarovane pred mišmi in obkrožene od zraka,. Ko imamo jeseni ali spomladi čas, pripravimo poseka za setev. Tla otrebimo plevela,, nakar v vrstah prekopljemo ali pregrebemo zemljo, io pognojimo z apnom in osejemo. Zaradi boljše zaščite mladih sadik pomešamo; seme iglavcev' s semenom grenke lupine, ki je istočasno dobrodošlo gnojilo mladim sadikom. so hoteli Verjeti. Na dokazovanje srečnih vlagateljev, ki so se lahko pohvalili z izplačili 30, 50 ali celo 100-odstotnih ob-* resti, so odgovarjali, da banka te obresti izplačuje enostavnoi iz novih vlog kot nekakšno »Verigo« in da bo* vse podjetje prej ali slej nujno1 propadlo. In res so* se v poslednjem, času kazali določeni znaki pešanja,: tudi znižanih obresti ta nevidna banka ni več mogla brez težav izplačevati in mnoge vlagatelje so enako; kot tiste, ki so hoteli svoj vloženi denar nazaj, odpravili, naj se oglasijo kasneje. Tedaj je prišlo do prvega, napada. Letos 11. avgusta je liberalni časopis »Gazetta Padana,« objavil prvi članek proti početju te čudne, banke, ki je ves čas operirala predvsem s priporočili katoliškega klera. To je bil tudi pravi razlog, zakaj je ta časopis napadel banko. Toda ta napadi je imel druge* posledice. Ker je časopis odkril mnoge zveze in tesno; sodelovanje katoliških duhovnikov s, čudno banko signora Giuffrea,, je ferarski škof sodil, da, je nujno potrebno objaviti javno opozorilo vsem duhovnikom, naj se ne mešajo v posle te banke. Še več, v svoji pridigi je iz bojazni pred, škandalom celo obsodil delovanje te banke. To; je bilo seveda hudo. Zaupanje vlagateljev v banko je namreč počivalo na priporočilih mnogih katoliških duhovnikov, ki so; ponekod celo nastopali kot zaupniki banke in so prejemali za, to svoje delo; tudi plačilo. Sicer trdijo zdaj ti duhovniki, da sol »podpore« signora Giuffrea porabili za, popravila cerkev, darove sirotišnicam in, za hrano ubožcem. Toda, ti izgovori so razjarjeni množici, ki se je 18. avgusta na sejemski dan zbrala v Ferrari, le* malo pomenili,. Zanje, ki so na besede teh duhovnikov in drugih uglednih krščanskodemokratskih prvakov zaupali svoj denar čudežni banki, je, bil važen izgubljeni denar, za katerega so se resno zbali. Za bojazen, pa so po razkritjih, ki so kmalu sledila:, imeli dovolj vzrokov . . . Nekdanji blagajnik — finančni „genij“ Začetnik in, šef in, edini koristnik čudežne banke božjega zaupanja, signor Giarn Bat,tista Giuffre, mož, ki še vedno drži v napetosti italijansko vlado, kopico; uglednih osebnosti — in seveda, na deset tisoče vlagateljev, je zdaj star 62 let; je majhen, debel, plešast možak in na videz bolj podoben dobrodušnemu mesarju kot finančnemu geniju, In vendar je Giuffre finančni »genij«! Do leta 1948 je bil blagajnik pri podružnici »Credito Romagnolo,« v Imoli. S svojo; plačo se je* skromno* prebijal in le malo ljudi je; kaj bolje poznalo malega blagajnika, za zamreženim, oknom, v skromni bančni podružnici. To je bilo, preden je prišel Giuffre na »idejo«. Danes je* Giuffre dvakratni »commenda-tore« — častni naslov nosilca visokih odlikovanj. Njegove široke prsi, krasi Kom-t.urni križ italijanske republike1 in, red svetega, groba, ki ga podeljuje Vatikan le; najzaslužnejšim katolikom.. V Florenci si je Giuffre kupil nadvse lupsuzno vilo nekdanjega kolesarskega, prvaka, Gina Barta-lija, vozi pa, se samo V največjih ameriških avtomobilih. Kajti Giuffre ima denar, mnogo denarja. Takoi si lahko na1 primer njegov' sin privošči tak luksuz, da vzdržuje cel košarkarski klub in ga, na svoje1 stroške pošilja z letalom V inozemstvo na turneje. Toda, to, kar je; pridobilo Giuffreu takšno; slavo in počastitve, je njegova, druga »strast«: njegova dobrodelnost. Na neštetih ploščah in zahvalnih napisih slavijo, danes v najrazličnejših cerkvah, samostanih, župnijskih dvoranah kina, sirotišnicah in. ubožnicah z zlatimi in srebrnimi črkami »velikega, dobrotnika«. In prav to je bila velika »ideja,« nekdanjega bančnega, blagajnika. ^Dobrodelnost44 in kredit Res* mora biti. iznajdljiva glava, ki poveže dva tako različna pojma, kot sta dobrodelnost in. kredit. Giuffre je to znal. Njegova teorija ima dva dela.: enega za javnost, drugega za »privatno« uporabo. Za javnost je trdil, da ne velja pustiti nobenega, načrta neizpeljanega — treba ga je začeti. Pozneje s© bodo že našli ljudje oziroma denar za nadaljevanje: svet je poln dobrodelnikov. Giuffre je* znal prepričati nekaj ljudi, da so; dali denar, s katerim soi začeli gradnjo, cerkve ali sirotišnice ali župnijskega kina ali telovadišča za, katoliško mladino. Potem je k temeljem poklical fotografe, novinarje, tiskal je letake in prospekte — in: res1 se mu je posrečilo najti denar ... To mu je služilo za začetek. Ko si je z dobrodelnostjo, pridobil dovolj zaupanja pri katoliškem kleru, je to, zaupanje spretno; spremenil v — kredit. Z nabranimi darovi — predvsem, je znal apelirati na Italijane v Ameriki — je plačal začeto stavbo1 in še mu je ostalo; toliko denarja, da je; lahko izplačal tudi po; 100 odstotkov obresti tistim prvim, ki so mu zaupali svoj denar. In, najboljše kreditno priporočila so seveda, obilno izplačane obresti na, vložen kapital. iE« oddih IN RAZVEDRILO RELAND LEBI: MAŠČEVANJE Buihan je bilo gotovo od Vseh pristanišč najbolj odmaknjeno od sveta, od tistega sveta, v katerem so morali služiti mornarji njenega Veličanstva angleške kraljice na Daljnem Vzhodu. Zabave so bile za tam zasidrane modre majice enake ničli. Tisti štirje tedni, ki jih jei moralo moštvo tam prebiti, pa sol tudi tako prešli. Pošto so čakali tam še bolj nestrpno. Če je dobil pismo najdražje, se je srečni prejemnik zavlekel V tih kotiček in je bil za svoje tovariše nekaj časa mrtev in sploh ni govoril z njimi. Billyju Bustenu, mlademu mornarju, se je to zgodilo. Ko mu je mornariški častnik izročil modro kuverto, je zažarel po vsem obrazu. In z njim njegovi tovariši, kajti Vsi so vedeli, kako- zelo je- bil Billy navezan na svojo- zaročenko V Manchestru. Njena slika je visela stalno- poleg njegove postelje. Na začetku so se- mu tovariši posmehovali in poskušali omajati njegovo stanovitost. Toda Billy je ostal trden. »No, no,« se je čudil častnik, in ga prijazno potrepljal po rami, »se tvoja zaročenka že veseli, da prideš spet na dopust?« Toda namesto pričakovanega prijaznega odgovora je častnik zagledal samo prestrašen, začuden obraz. »No, no,« se je čudil častnik, »se je tvoji deklici kaj zgodilo?« Billy ni mogel odgovoriti. Nato je zmajal z glavo1. »Kaj je vendar narobe, mladenič?« se je zaskrbljeno pozanimal častnik. Tudi drugi tovariši so postali pozorni in so prišli bliže. »Govori Vendar, Billy,« si jei upal reči nekdo od njih. »Pred nami ni treba imeti nobenih skrivnosti.« Toda, ko je videl, da se je nagovorje- ___ ANEKDOTE * * William Faulkner je na prošnjo nekega društva definiral ameriško svobodo. Rekel je: »Na srečo živimo v svobodni deželi, kjer lahko Vsak mož počne-, kar ugaja njegovi ženi.« * Kot mlad častnik v Panami je Eisenho-wer rekel svojemu prijatelju: »Zdaj je zelo mirno in bi si pravzaprav' lahko dal operirati slepič.« »Zakaj pa? Ali te meti?« »To ravno ne, ampak utegnil bi me motiti, ko bo kdaj manj mimo.« * V kasarnah vojne mornarice ZDA dajejo povelja po zvočnikih. Ta povelja se začno z opozorilom »Pozor!« in zaključijo z besedami »Sicer nič dmgega!« Nedavno, ko je bil na obisku admiral Radford, je bilo slišati po zvočniku: »Pozor! Ob osmih zbor. Obleka: čepica in kravata. Sicer nič dmgega!« Vrtiljak signora Giuffrea se je tako- začel vrteti. Njegova čudna banica je dobivala vedno več vplačil — in signor Giuffre je lahko temeljito razširjal vero vase in v kreditno sposobnost svoje čudežne banke z vedno novimi darili. Ta akcija blagajniškega genija Giuffrea je bila kleru v pokrajini okrog Ferrare toliko bolj dobrodošla, ker je večina prebivalstva tam okoli komunistična ali vsaj liberalno usmerjena in jim je zato vsak tak dvig aktivnosti religioznih ustanov prišel dvojno prav. Vendar je- previdni škof iz Forlia že lansko jesen v posebni okrožnici posvaril svoj kler pred »prepovedanimi dobičkonosnimi finančnimi operacijami«, kot jih prepoveduje dekret Koncila od 22. marca leta 1950. Toda podeželski župniki, ki prav dobro poznajo finančno dbibičkanosino poslovanje raznih Vatikanskih ustainov, ki jih vodijo najvišji cerkveni dostojanstveniki, tega opomina diso jemali preveč resno in so raje- podpirali čudežno banko signora Giuffrea — in spravljali širokosrčne- darove- njenega šefa- in finančnega genija. Odtegnjeno pokroviteljstvo Stvar je postala tudi v Vatikanu precej s-umljiva, posebno ko- so zvedeli, da je Giuffre daroval cerkvi na ta ali oni način nemu zasvetila solza v očeh, ni našel nobene pametne in primerne- bes-ede Več. Nekaj groznega se je moralo zgoditi. Vzrok je bilo lahko le pismo. »Dragi Billy,« se je glasilo pismo. »Spoznala sem moža, s katerim se bom čez dva meseca poročila. Pošlji mi zato, prosim, mojo fotografija nazaj. Bodi zdrav za vedno! Aliča.« »Kača pa taka,« je ušlo častniku, s tem pa je dal vedeti tudi drugim, kaj se je zgodilo. »Kdo bi s-i kaj takega mislil o tem nedblžnem ženskem bitju? To> je zdaj zahvala za Billyjevo zvestobo.« S to zvestobo se ženščina morda še ponaša,« sei je razburil nekdo drug. Vsak po svojem temperamentu je zdaj dodajal majhne pripombe. Kakšna brezobzirna izdaja! To sicer stvari take, kot je bila, nič ni spremenilo, toda za BillyjeVo razbolelo dušoi je bila Vendar majhna to- WOLFGANG BORCHERT: Dva človeka sta napravila v zemlji jamo. Bila je precej prostrana in skoraj udobna. Kakor gro-b. To se je dalo prenašati. Preidi seboj sta imela puške. Nekdo jo je izumil, da bi bilo mogoče z njo streljati na ljudi. Ti ljudje se med se-bo-j večinoma sploh niso poznali. Niti razumeli se: niso, saj so govorili različne jezike. In nič hudega nam niso storili. Toda na njih je bilo treba streljati iz puške-. Nekdo je- tako ukazal. In da bi jih bilo mogoče čimve-č zadeti, jei nekdo izumil, da lahko puška Več kot šestdesetkrat na minuto ustreli. Za ta izum je bil nagrajen. Malo dalje od teh dveh je bila druga jama. Iz nje je gledala glava, ki je pripadala nekemu človeku. Imel je nos, ki bi lahko vohal parfum. In oči, ki bi lahko gledale mesto in cvetje. Imel je usta, s katerimi bi lahko jedel kruh in rekel: Inga ali mama, To glavo sta videla oba človeka, ki sta; imela puške. Streljaj, je rekel prvi. Drugi je- streljal. Glava je izginila. Ni Več mogla vohati parfuma, ni več mogla gledati mesta in ni več mogla reči Inga. Nikoli več. Oba, moža sta bila mnogo mesecev v jami. Zbila sta mnogo glav. A te glave so pripadale ljudem, ki jih ta dva sploh nista- poznala-. Ki jima niso ničesar storili in ki jih niso niti razumeli. A nekdo je izumil p-uško, ki je ustrelila več kot šestdesetkrat na minuto. In nekdo je ukazal. Sčasoma sta oba- človeka- zbila tolikoi glav, da bi z njimi1 lahko zgradil goro. In ko sta oba človeka spala, so se glave začele kotaliti. Kakor bi nekdo balinal. S tihim gromom. In oba sta se zaradi tega prebujala. Pa ukazana je, je šepetal prvi. že čez eno milijardo lir. Vatikan, kjer vedo, da je celo na religiozni osnovi težko delati dobre kupčije, je pregledal zadevo in zasumil skorajšnje težave. Zato so iz Vatikana prepovedali kleru sodelovanje- z »nevidno banko« — vendar le z deljenim uspehom. Mali župniki in tudi škofje, ki so užili največ dobrodelnosti signora Giufrea, so mu ostali zvesti tudi naprej .. . Tako je udarila v to prikrito hladno Vojno reportaža v listu Giustitia«, ki je povzročila najprej skrbi Fanfaniju in nato še finančnemu ministru Pretiju. Minister je namreč pri raziskovanjih položaja zade-l na. čudne razmeTe. Nihče noče tožiti GiuffreoVe- »nevidne banke«. Prava italijanska »om-erta« — nekako tradicionalno pasivno molčanje oblastem nasproti — je legla na pokrajino okrog Ferrare. Del vlagateljev noče govoriti iz strahu, da ne- bi izgubili dokončno svojega denarja,, drugi del iz sramu, ker so s-e pustili tako speljati na led, tretji del pa enostavno iz trme oziroma privrženosti tistim, ki so jih zavedli V to pustolovščino. Tudi sicer bo signoru Giufreu in njegovim zaupnikom- težko priti do živega. Kajti iznajdljivi bivši blagajnik si ježe-vnaprej zavaroval hrbet. Za vložen denar nisoi namreč njegovi zastopniki nikoli izstavljali lažbai. Od vseh strani je dobival nasvete, ko je prekinil debato častnik. »Imam izredno dobro idejo,« je vzkliknil zmagovito1. Nato jim je povedal svoj načrt. V naslednji pol ure je brskal vsak od Billyjevih tovarišev po svojem premoženju. Zbrali so- vse fotografije svojih prejšnjih in sedanjih ljubic. Zložili so jih v velik zavoj. Preden so ga poslali ex-za-ročenki V Manchester, je motal Billy napisati še nekaj spremnih vrstic. Teden kasneje je bila naslovljenka- zelo presenečena, ko ji je poštar predal pošiljko. Toda ko je prebrala BillyjeVe besede-, je siknila polna besnosti in ranjene nečimrnosti le d-Ve- besedi: »Tak podlež!« Spremno pismo se je glasilo: »Draga Aliča,! Poišči si, p-rosim, svojo- sliko- in mi druge Vrni. Res s-e ne morem več spomniti, katera je Tvoja.« A to sva storila, midva, je- kričal drugi. Pa saj to je strašno, je stokal prvi. A Včasih nama je bilo to tudi v veselje, se je smejal drugi. Ne, je kriknil oni, ki je prej šepetal. O ja, je šepetal drugi, to je bilo včasih tudi V veselje. Ravno to je- tisti hudič. Pravo Veselje. Ure in ure sta ponoči posedala. Nista spala. Tedaj je- rekel prvi: Saj naju je bog napravil takšna. Pa saj bog ima opravičile-, je rekel drugi, njega namreč ni. Ni? je- vprašal p-rvi. To je njegovo edino opravičilo-,. je rekel drugi. A midva, midva vendar sva, je šepetal prvi. Vsak moški ima dve- naravi: tisto-, ki jo pozna njegova žena, in tisto, za katero misli, da je njegova žena ne pozna, Ed,wige Feuillere * Prijatelj je človek, na katerega se lahko zanesemo, da. se bo zanesel na nas, Franois Perier Samo življenje, ki ga živiš za druge, je vredno truda, da ga živiš. • Albert Einstein * Povišati vrednost dneva — to- je naj-večja umetnost. Henry Thoreau * Tako smo nečimrni, da nam je celo za mnenje ljudi, za katere nam nič ni. Marie von Ebner — Eschenbach potrdil, temveč so si pustili izstavljati od sVojih- vlagateljev prava- »polnomočja za upravljanje prevzetega denarja«. Upravljanje pa je lahko dobro- in slabo — Vse do izgube denarja. Tako so se glasila potrdila na primer: »Podpisani Giovanni Zecci prevzema od Giussepa, Tintoa v upravljanje- en milijon lir.« Finančna policija je zdaj seveda- v' hudih škripcih. Ta čudodelna- banka ne plačuje nobenih davkov, ne vodi nobenega knjigovodstva, nima nikogar, ki bi odgovarjal komurkoli. Postopka pa vendar ne morejo pričeti. Šel celo zaslišati šefa banke, commen-datora Giuffrea, niso mogli. Commendato-re se je umaknil iz javnosti — toda ne iz strahu pred policijo, temveč za,to, da bi imel mir pred novinarji. Iz nekega samostana-, kamor se je zatekel v spokojno tišino, je sporočil samo to, da »zdaj pravkar razčiščuje položaj svojih vlagateljev«. To seveda ne zveni nič kaj izpodbudno-— in ce-loi tako umetelno skovani članki, kot ga je objavil neki Giorgio Pe-riconi v sicer resnem ilustriranem časopisu »L'Euro-peo« in ki branijo Giuffrea ko-t dobrotnika nei le za cerkev, temveč tudi za tisoče malih vlagateljev, ne morejo premagati na- 2V©cni pmoFČelt V nekem malem hotelu je gost sredi noči zaslišal trkanje na vrata svoje- so-be. Vstane, odpre vrata in vidi suhega dolgina V nočni srajci in s kozarcem V roki. ---Prosim, ali bi lahko dobil kozarec vode? Pipa v mc-ji so-bi je namreč pokvarjena. — Prosim, izvolite. Dolgin je natočil kozarec vode in odšel v svojo soboi. Že čez nekaj sekund je bil zopet pred Vrati. Gos-t je bil že slabe- valje, ker bi rad spal. Toda dolgin ga zopet prosi, če lahko dobi kozarec vode. Natoči in zopet gre v svojo1 sobo- — da bi bil čez nekaj sekund ponovno pri vratih in trkal. Tedaj gos-t besen vstane in nahruli dolgina: — Če ste tako žejni, kar ostanite v moji sobi in se pošteno odžejajte, da me ne boste- kar naprej motili pri spanju. Tedaj je dejal dolgin: — Saj jaz sploh nisem žejen. Pri meni v sobi namreč gori odeja ... Ja, midva pa sva, je šepetal drugi. Dva človeka, ki jima je bilo ukazano, da zbijeta čim več glav, ponoči nista mogla spati. Kajti glave- so tiho- grmele... Tedaj je rekel p-rvi: Tudi midva sva zdaj nasedla. Ja, je rekel drugi, zdaj sva tudi midva nasedla. Tedaj je kriknil nekdo: Pripravi se! Spet se bo začelo! Oba sta; vstala in zgrabila puške. In kadarkoli sta videla kakega človeka;, sta streljala nanj. In vednoi je bil to neki človek, ki ga onadva sploh nista poznala. In ki jima ni storil ničesar. Zato je nekdo izumil puško. In zaradi tega je bil nagrajen. A nekdo- — nekdo je to ukazal. Tudi sedanjost je bila nekoč bodočnost, vendar se ji le redko pozna, iz kako številnih sanj in upov je bila rojena, Peter Sulm- * Biti odvisen od nekoga drugega, se pravi, podvojiti strah negotovosti. Robert Hichens * Poslanstvo matere je, da seje- ljubezen in znanje na tem mrzlem, revnem, svetu. (Maria Waser) * Zvestoba je najvišja oblika ljubezni, dokaz silne mogi. (Balzac) * Ne poznam večjega užitka, kakor živeti med ljudmi, ki se medsebojno spoštujejo, ljubijo in Varujejo. (Pestalozzi) petega pričakovanja vse italijanske javnosti. Giuffre pojasnjuje izvor milijardnih vsot, ki jih je razdelil in seveda tudi sam obilno porabil, na ne posebno' prepričljiv način: »Nimam nobenih stroškov s poslovanjem, niti ne gradim marmornih palač za sedež banke, niti ne- plačujem armade uslužbencev, niti Visokih premij članom upravnih in nadzornih odborov, nobenih davkov, nobenih dajatev, nobenih dragih knjižnih strojev itd. Moj edini računski stroj je tule...’« pravi signor Giuffre in pokaže- na svojo plešasto glavo-. * Tako stoji zdaj stvar v Ferrari na mrtvi točki. In tudi patri Guardani V samostanu kapucinov menijo, da izvor denarja- ni važen: »Mi vs-i smol kot morje. Vse reke se iztegajo vanj, vsakomur je dovoljeno ribarjenje ...« Deset tisoč malih, lahkovernih vlagateljev, ki so zaupali svo-j denar poštenim, obrazom, lepim besedam in uglednim položajem Giuffreovih zagovornikov in podpornikov, pa vendarle ne sodi, da bi morali biti prav oni ribe na trnku signora Giuffrea,. „TT“ DOMISLICE Nekdo je to ukazal So sieht die „spontane“ VVillensausserung der Bevblkerung aus RADIO PROGRAM RADIO CELOVEC Im Veri auf e der jetzigen Hetzkampagne gegen die zweisprachige' Schule, wahrend welcher es in einigen Orten bezw. Schul-sprengelni sogar zn ungesetzlichen Schul-streiks kam, ist es. modem gerworden, Vom »spontanen Willen der Eltemschaft« und vom »spontanen Schritt der Bevolkerung« zu sprechen. Damit will man in der breite-ren Offentlichkeit den faischen Eindruck erweckem, dass die Bevblkerung Siidkam-tens in uberwiegender Mehrheit die Erler-nung beidler Landessprachen ableihnt und sich deshalb gegen das: »Zwangsslovseni sch« auflehnen muss, um nicht friiher oder spater »slovvenisiert« zu werdien. Ob-wohl diese Behauptungen jeder Grand-lage entbehren und fiir jeden anstandig und emst denkenden Menschen ausserst lacherlich klingen miissen, siinid gewisse Kredse bestreibt, planmassig Unduldsamkeit gegeniiber der slowenischen Minderhedt zu organisieren und so die Kluft zwischen den slo(wenisch und deutsch spreehenden Landsleuten kiinstlich zu vertiefen. Dass sle sich dabei absurder Schauermarchen, wie die heimattreue Mehrheit Von ddr slo>-wenischen Minderhedt (als ob die Karn-tner Slotwenen nur Landesverrater und Iiredtentisteii waren) urterdruckt und1 ty-rannlsiert wird, bedienen, ist fiir ihr be-schamendesi Tredben nur noch bezeichnen-der und zedgt in aller Offenheit, wie un-wiirdlg solchel Bestrebungen sond. Nur sol ist esi anch moglich, diass; es in Orten und Gemednden, wo die zweispra-cbige Schule niel ein Zankapfeil sondern im Gegenteil ein erprobtes Mittel fiir das freundschaftliche Beieinanderleben beider BeVolkerungsteilei war und ist, heute zu Resplutiotaen und Streiks: gegen diese Ein-richtung kommt. Selbstverstandlich sind diese Aktionen keinesfalls ein Ausdruck des spontanen Willensi der Eltemschaft und Bevblkerung, sondern sind' dies in allen Fallen ausnahmslos Friichte der Heitz- und Wuhlarbeit jener Kreise, die, geleitet Von bekannten nationalistischen Organisationen, gegen eine Befriedung im Lande ankampfen, um so fiirihreverderb-liche Arbeit Boden und fiir ihren Hass gegen alles, was, silolwenis;ch ist, neue Nahrung zu schaffen. Dies hat sich wieiderhoJt erwie-sen, als sich bed allen bisherigen Bestre-bunden gegen die zweisptachige Schule eindeutig hera.usstellte, dass dieser »spontane Wille« Von einzelnen Chaiuvinisten, wobei es sich in den meisten Fallen um zugewandterte ortsfremde Personen han-delt, kiinstlich erzeugt wurde und hiebei Hetzaposteln aus den chauvinistischen Zentralen Klagenfurts Pate standen. wah-rend die ortsansassige BeVolkemng, um deren Belange es eigentlich geht, gar nicht zu Worte kam. Einer der letzten Falle soleh z,weiifelhaf-ter Ausserung des Willens, hat sich in Eisenkappel zugetragen, wo ata vergan-genen; Sonntag eine Eltemversammlung bezuglich der Schulfrage stattfand. Schon diie Tatsachei allein, dass von den Veranstaltern, die durchwegs den OVP u. FPO-Kredsen angehbren, nicht alle Eltern schulpflichtiger Kinder zu der Ver-sammlung eingeladeni worden waren zeigt, wie einseitig ddei Sache aufgezogen war. Hiezu kommt noch, dass als Redner der Schriftfiihrer des. Karntner Heimatdiienstes Heribert Jordan, und der Windischenob-mann. Dr. Valentin Einspieler — beide be-kannte OVP-Leute — auftraten. Als be-sonders bezeichnend, aber muss festge-stellt werden, dass, bei den, Einladungen die einheimischa slowenische Bevblkerung fast vollig (bestimmt nicht ohne Absicht!) iibersehen wurde, wahrend vielei der An-■vvesendlen so manchem Eisenkappler mehr oder weniger unbekannt waren, da sie erst so kurze Zait in diesem Gebiet wohnen und, deren langeres Verbleiben dort auch sehr umstritten, ist. Trotzdem aber wollen diese Leute iiber die Belange der boden-standigen Bevblkerung bestimmen, wah-rend' man alteingesessenen Ortsbe!wohnern dieses Recht offensichtlich streitig machen will und sie nur deswegen, we:il sie sich zu ihrer slowenischen Nationalitat be-kennen, aus der Gemeinschaft ausschlie-ssen mochte. Dies hat sich auch eindeutig beiwiesen, als iiber 50 Vertreter slowenischer Fami-lien an der Versatamlung teilnehmen voll-ten, was die Veranstalter so aus dem Gleichgevricht brachte, dass siei nicht den Mut fanden, in die Tagesordlnung einzu-gehen, sondern eine Moglichkeit suchten sich der »ungerufenen Gaste« zu entledi-gen. Es drangt sich die Meinung auf, dassi die Herrschaften etwas zu Verbergen hat-ten, dass: sie ein cffenes Wotrt und somit auch die Offentlichkeit scheuten. Sie woll-ten anscheinend ganz unter sich sein und Venveigerten das Teilnahmerecht sogar dem sOzialistischen Biirgermeister, oibwohl dieser in seiner Eigenschaft auch Obmann des Gemeindesehulausschusses und aus-serdeta noch Mitglied des Minderheiten-aussehusses bei der Landes- bezw. Bundes-regierung ist. Aus Protest gegen ein sol-ches Verhalten hat die slowenische Grap-pe die Versammlung verlassen, der sich auch mehrerei SPO-Mitglieder demonstra-tiv anschlossen, run zu zeigen, dass sie mit solehen zweifelhaften Machenschaften hinter Verschlossenen Turen nichts zu tun haben wollen. Es ist nur allzu verstandlich, dass: man in der Presse diese unvorhergeseheneBegeben-heit in Eisenkappel vollstandig verschweigt und nur von »Einstimmigkeit« in der Ableh-nung des Slc(weniSiChunterrichtes berichten weiss. Diese »Einstimmigkeit« wird natiir-lich niemanden wund,em, wenn man wedss, dass sie erst mit Hilfe der Redner aus, Klagenfurt dann »geboren« wurde, als allen jenen, die eventuell eine andere Meinung vertretem konnten, die Teil-nahmei an der Veirsammlrmg verrveigert wurde. Dieses schamhafte Schweigen ist aber auch ein untraglicher Beweis dafrir, dass sich die Herrschaften in Eisenkappel und ihre geistigen Vater in Klagenfurt hochst unJiebsam betreffen fiihlen, insbesondeTe dadurch, daSs sie sich jetzt wohl schwer auf eine »spontane« Willensausserung der Eltemschaft und Bevblkerung berufen konnen und sotait das eigentlichei Ziel ihrer Veranstaltung ins Wasser fiel. Wenn sie dies trotzdem, tun undl noch immer von einer »fast Vollzahlig« versammelten Eltemschaft Eisenkappels sprechen, dann zeigt dies nur noch klarer, mit welch Ver-werflichen Argumenten, Lrigen und Ent-stellungen man ans Werlc geht, um, neuen nationalen Hass, zu schuren und eine ge-rechte, den gegebenen Zustanden entspre-chendle Verwirklichung des Artikel 7 des Staatsvertrages zu erschweren. Fiir die zustandigen Behorden ware es deshalb an der Zeit, Mittel und, Wege zu suchen und zu finden, um die verbreche-rische Verhetzung unter den beiden Volks-teilen im Landte: zu unteTbinden, (umso mehr, weil es sich dabei um, offensichtiche ges,etzwidrigei Tategkeit handelt!) und die Anstifter und geistigen. Urheber — mogen sie auch an h oh er oder hochster Stelle' zu finden sein — zur Verantwortung zu zie-hen. Damit ware nicht nur die LosUng der Minderheitenfrage wesentlich erleich-tert und der Friede im Lande gesichert, sondern wurde dies auch sehr dazu bei-tragen,, den Ruf Osterreichs als, Rechts-staat, welcher dur c h die schweigend gei-duldeten gesetzwidfigen, Umtriebe und Schulstreiks schwer getroffen wurde, in der Weltbffemtlichkeit wieder unter Be-weiss zu stellen. Sadna drevesca vseh vrst in sort, za 20 °/o ceneje kot drugod, dobavi drevesnica inž. Marko P o 1 z e j pd. Vazar p. Št. Vid v Podjuni — St. Veit im Jauntal. Poročila dnevno: I. program. — 5.45, 6.45, 7.45, 12.30, 17.00, 20.00, 22.00. II. program. — 6.00, 7.00, 13.00, 17.00 19.00, 22.00. Vsakodnevne oddaje: I. program: 5,55 Oddaja za kmete — 6.00 Vedri zvoki — 7.00 Pisan spored za jutranjo uro — 7.55 Zveneče razno — 9.00 Pozdrav nate — 10.10 Gospodinjski magacin — 11.00 Dobro razpoloženi ob enajstih — 11.45 Oddaja za podeželje — 12.03 Pestro mešano — 13.00 Opoldanski koncert — 14.45 Prav za vas — 15.45 Iz književnosti — 17.55 Sami šlagerji — 19.30 Odmev časa. Sobota, 20. september: I. program: 8.45 Širni pisani svet — 9.00 Od pesmi do pesmi — od srca do srca (slov.) — 14.30 Pozdrav nate — 15.30 Z vseh dolin zveni — 16.00 Posneto za vas — 19.00 Srečanje pri Donauland — 20.15 Začarane gosli. II. program: 9.00 Zabavna glasba — 11.00 Ljudski motivi — 14.45 Tehnični pregled — 15.00 To veseli mesto in deželo — 17.10 Lepa pesem — 18.10 Za delopust — 19.35 Operni koncert — 20.15 Veliko Svetovno gledališče Brusel. Nedelja, 21. september: L program: 6.10 Vesele melodije — 7.30 S pesmijo in glasbo pozdravljamo in voščimo (slov.) — 9.00 Nedeljski venček melodij — 11.30 Veselo petje, veselo igranje — 14.30 Pozdrav nate — 17.05 Godba za ples — 19.00 Športna poročila — 20.10 „Trije beli medvedi", vesela igra. II. program: 7.05 Godba na pihala — 8.15 Za veselo jutro — 11.00 Orkestralni koncert — 14.45 Jeruzalem — razdvojeno mesto — 15.00 Za vesel popoldan — 20.00 Nad vsemi vrbovi je mir... — 21.00 Prosimo, odložite. Ponedeljek, 22. september: I. program: 8.45 Zapiski iz domovine — 14.00 Poročila, objave. Za vsakogar nekaj (slov.) — 16.00 Veselo in poskočno — 18.30 Mladina in film — 18.40 Za našo vas (slov.) — 20.15 V slučaju slučaja. II. program: 8.10 Glasba na tekočem traku — 15.30 Sem in ostanem Francel z Dunaja — 17.15 Znanje za vse — 17.55 Veseli srednji valovi — 19.30 Orkestralni koncert — 21.00 „Črni pajek". Torek, 23. september: I. program: 8.45 Iz medicine — 14.00 Poročila, objave. Rdeče-rumeno-zeleno (slov.) — 15.45 Vse je sodobnost — 16.00 Igrajo Deutschmeistri — 19.15 Lepe žene iz 1001 noči — 20.15 Tristan in Isolde", opera. II. program: 8.10 Za vesel dopoldan — 16.00 Oddaja za žene — 16.30 Zabavna glasba — 20.00 Pisan večer — 21.30 Iz zbiralnika pritožb. Sreda, 24. september: I. program: 8.45 Iz ženskega sveta — 14.00 Poročila, objave. Kar želite, zaigramo (slov.) — 16.00 Poj z menoj! — 17.10 Popoldanski koncert — 18.10 Govori se o tem — 20.15 Lepe melodije — lepi napevi. II. program: 8.20 Glasba na tekočem traku — 15.30 Igrajo mali ansambli — 16.30 Dunajske melodije — 17.55 Pisan spored zabavne glasbe — 19.30 „Pot nazaj", slušna igra — 21.00 Zabavni koncert. Četrtek, 25. september: I. program: 8.45 Avstrijci v inozemstvu — 14.00 Poročila, objave. Michelangelovi soneti; ponov. (slov.) — 15.30 Aktualna reportaža — 17.10 Pisan šopek melodij — 18.30 Za mladino — 18.40 Oddaja za kmete — 19.00 Prilcesinja dneva — 20.15 Pisan koroški večer. II. program: 8.10 Zabavne melodije — 14.40 Rim ni mesto preteklosti — 16.00 Oddaja za žene — 16.30 Začarane gosli — 17.55 Za delopust — 19.30 Poznane melodije — 21.00 Operni koncert. Avstrijska tobačna industrija je pričela razpečavati novo vrsto cigaret. Prvič so jih spravili v promet na dunajskem jesenskem velesejmu, v ostalih zveznih deželah pa, pridejo V promet še meseca septembra. Cigareta je okroglega formata in posebno dolga ter se imenuje »Korso«. Cigareta je izdelana iz naravnih temnih prekooceanskih tobakov ter stane komad 35 grošev. Generalni direktor avstrijske tobačne režije je: izjavil, da kadilci konsumirajo od vseh avstrijskih cigaretnih vrst največ cigareto »Austria 3« in sicer 42 odstotkov. Leta 1957 so pokadili cigarete »Austria 3« Petek, 26. september: I. program: 8.45 Radijska beležnica — 14.00 Poročila, objave. Poje mešani zbor iz Globasnice (slov.) — 16.00 V nežnem ritmu — 17.10 Popoldanski koncert — 18.40 O petju na Koroškem — 19.05 Zgrabi srečo — 20.15 „Vsak je svoje sreče kovač", slušna igra. II. program: 8.10 Vesele melodije — 17.15 Znanje za vse — 17.55 Glasba napravi človeka veselega — 19.30 Ljudska glasba iz Južne Tirolske — 19.45 Za prijatelje gora — 20.00 Zabavni koncert. RADIO LJUBLJANA Poročila dnevno: 5.05, 6.00, 7.00, 13.00, 15 00, 17.00, 22.00. Sobota, 20. september: 5.00 Za dobro voljo — 8.05 Mlad:na poje — 8.30 Skladbe za kitaro — 8.40 Ciganske melodije — 9.30 Iz opernega sveta — 10.10 Zabavne melodije 1958 — 11.45 Poje Slovenski oktet — 12.15 Kmetijski nasveti — 12.25 Izpod zelenega Pohorja — 14.15 Zanimivosti — 14.30 Voščila — 16.00 Ura popevk in ritmov — 17.10 Slavno solisti pojo ■n igrajo — 18.15 V pesmi in plesu po Jugoslaviji — 18.45 Okno v svet — 20.00 Spoznavajmo svet in domovino. Nedelja, 21. september: 6.00 Domače melodije za nedeljsko jutro 7.35 Vedri zvoki — 9.00 Pod vaško lipo — 9.30 Prijetno zabavo — 12.00 Voščila — 13.45 Za našo vas — 14.15 Voščila — 16.30 Za prijetno popoldne — 18.07 Glasbeni mozaik — 19.00 Zabavna glasba — 20.00 Variete na valu 327,1 m Ponedeljek, 22. september: 5.00 Pisan spored glasbe — 8.05 Pestra paleta — 10.10 Odlomki iz simfoničnih skladb — 11.35 Gorenjska in Koroška v pesmi — 12.15 Kmetijski nasveti — 13.30 Baletna glasba — 14.35 Voščila — 15.40 Iz domače književnosti — 16.00 V svetu opernih melodij — 18.00 Družnski pogovori — 18.30 Poje zbor Slov. filharmonije — 20.00 Iz arhiva zabavne glasbe. Torek, 23. september: 5.00 Za dobro jutro — 6.40 Naš jedilnik — 8.05 „Da b‘žveglico ‘mela..." — 8.40 Potopisi in spomini — 9.00 Glasbeni album — 10.10 Za ljubitelje zabavne glasbe — 12.00 Igra Vaški kvintet — 12.15 Kmetjski nasveti — 12.25 Pojo naši operni solisti — 13.50 VABILO na zborovanje, ki bo v nedeljo, dne 21. 9. 1958 oib 8. uri zjutraj V Narodnem domu v Št. Jakobu v Rožu. Razpravljalo se bo o šolskem vprašanju in o vprašanjih, ki zadevajo člen 7 Državne: pogodbe. Pridite in prinesite Vabilo seiboj. Znani pevci zabavne glasbe — 14.30 Zanimivosti — 14.45 Slovenske narodne pesmi — 16.00 Ura popevk in ritmov — 18.00 Kulturni pregled — 20.00 Jugoslovanske narodne. Sreda, 24. september: 5.00 Pisan spored — 9.00 Francoske chan-sone — 9.40 Po slavonskih ravnicah — 11.00 Pozdrav iz Berna — 12.15 Kmetijski nasveti — 12.25 Slovenske narodne — 13.45 Popevke in zabavne melodije — 15.40 Pri klasičnih mojstrih — 16.00 Koncert po željah — 17.10 Popevka v popevko — 18.20 Z narodno pesmijo po svetu — 20.00 Gounod: Faust — II. del. Četrtek, 25. september: 5.00 Jutranje melodije — 8.05 Orkestralna matineja — 9.20 Revija popevk in ritmov — 10.10 Kadar boš na rajžo šel — 11.30 Za cicibane — 12.15 Kmetijski nasveti — 12.40 Narodne pesmi — 13.30 Od arije do arije — 14.15 Radijski leksikon — 14.30 Voščila — 15.40 Filmska kronika — 17.25 Iz fJmov in glasbenih revij — 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov. Petek, 26. september: 5.00 Jutranje melodije — Francoske pesmi — 9.45 Za'veselo srce in urne pete — 10.30 Od tod in tam — 11.00 Za dom in žene — 12.00 Po domače — 12.15 Kmetijski nasveti 3450 milijonotv komadoiV, to je za 431 milijonov več kakor leta 1956. Narasla je tudi potrošnja, cigarete »Smart« in se dvignila leta 1957 V primeri s prejšnjim letom za 140 milijonov komadov, oziroma za: 36,5 odstotka. Nazadovala je potrošnja cigaretne vrste »Primiere1« za 29 odstotkov'. Najbolj pa, je nazadovala, potrošnja cigaret »Donaiu« in »Šport«. ko> je konsuma-cijai letal 1957 v primeri z letom poprej padla za: 58 milijonov komadov. Tudi potrošnja nekaterih drugih vrst cigaret, razen »La Favorit« in »Jonny«, je nazadovala, kljub temu pu je skupna potrošnja številčno narasla za 5,1 odstotka. Nova vrsta cigaret