40. številka.
m»
itaro&ttsm listu: —
leto . . K12 — sl leta . j .	, 6 —
leta . .	„ 3 —
sečno. . .	, 120 I
Avstrije : —— J
ShaaiBMpsae Številke -— ttlii«Jev. -,
%'
Posamema številka stane 12 ¥, Maribor, dne 21* maja 1918.
Letnik Z*
Inserat! ali oznanili
se računajo po 18 ' od 6 redne petitvrste: večkratnih oznanilih!
popust -**
„Straža“ izhaja v psm-deljek in petek popoMü
Rokopisi se ne vračaj^
jSSSlSrrSSLTSiS. j Neodvisen političen lisi za slovensko ljudstvo.
more fll
"an^l
Seidler z bičem.
Seidlerjev bič, ki so mu ga vsilili proti dinastiji in državi uporni nemški valovi, je začel peti. Proti Jugoslovanom se je poostrila cenzura in se je začelo omejevati zborovanja, kakor kaže Bizeljsko, kjer Hrvati in Srbi niso smeli več govoriti in Trbovlje, kjer je bil shod kratkomalo na željo Nemcev prepovedan. K binkoštnim praznikom je zapel bič tudi proti Cehom. Vlada je razglasila naredbe, s katerimi se ustvarjajo okrožna glavarstva za celo Češko.
Okrožna glavarstva za Češko pomenijo delitev Češke v nemški in češki del in sicer se je izvršila delitev tako, kakor jo želijo Nemci, ne pa dogovorno z obema narodoma. Češke manjšine, ki se nahajajo v vseh okrajih nemške Češke, so izročene na milost in nemilost Nemcev, to se pravi v smrti.
Vlada s svojim korakom ni nameravala spraviti narodnosti, ampak ugoditi edino le nemškim željam. Sicer bi morala postopati dogovorno s Čehi ter enako okrožja ustvariti tudi na Štajerskem, Koroškem, Primorskem in Gališkem. Da je vse to opostila, kaže, da noče služiti narodnostnemu miru, ampak le gospodstvaželjnosti Nemcev.
Minister Žolger je uvidel, da je novi kurz naperjen proti Slovanom in je pravočasno odstopil. Grof Silva Tarouca in ukrajinski minister Horwa-cevsky sta se dala izrabiti za nasilstva in preganjanja proti Slovanom. Slovanski narodi si bodo njih imena dobro zapomnili.
Grof Clary preganja.
Do danes še ni izšel vladni ferman za pre ganjanja Jugoslovanov. Toda grof Clary ne more tako dolgo čakati, njemu, ki je v vseh drugih stvareh oboževatelj največje počasnosti, je Dunaj naenkrat prepočasen. Zato je izdal svoj lasten fer-
LISTEK.
Jugoslavija Jugoslovanom.
(Dalie.)
Trst z okolico.
iT*st z okolico šteje po. zadnjem ljudskem štetju 229.510 prebivalcev. Od teh je 56.908 Slovencev, 2J90 Srbohsrvatov, 119.02)3 Italijanov, 11.850 Nemcev, 779 drugih in 38.554 inozemcev.
Od domačega prebivalstva je bilo rojenih v Trstu 130.728 oseb, v slovenskih okrajih 36.885 oseb, v hrvatskih (srbskih) okrajih 11.110 oseb, v drugih slovanskih okrajih 2122 oseb, v italijanskih okrajih pa 15.125 oseb in v nemških okrajih 6394 oseb.
Vzlic temu, da je vsa okolica izključno slovenska, in je tudi v mestu samem bila vsaj tretjina prebivalstva slovenske narodnosti, so našteli v mestu in okolici le 56.908 Slovencev. Se bolj pade to v oči pri Hrvatih, oziroma Srbih. Dasi je v mestu naseljenih
11.110 oseb iz hrvatskih, oziroma srbskih okrajev I-stre in Dalmacije, so vendar našteli le 2396 Srbo-Hr-vatov ! Iz tega ae jasno razvidi, da smo smeli povsem opravičeno vzeti število Slovencev v Trstu z 80.000, in ono Hrvatov in Srbov z 12.000. Vsekako so pa ta Slevila prej prenizka nego previsoka.
40 let že zahtevajo Slovenci v Trstu javne ljudske šole v materinem jeziku. A vse zaman. Slpven-ot si morajo svoje šole Vzdrževati sami in vladà piar Čuje za te šole le 15 .učiteljev, dočim plaSuje za Nem-
man za preganjenje jugoslovanske ideje na sred njih šolah.
Na srednjih šolah se je prepovedala jugoslovanska misel in vsako delovanje za njo. Zgodovina nas uči, s kakim uspehom se ideje prepovedujejo, in zalo smo popolnoma mirni. Za našo srednješolsko mladino nimamo nobenega strahu.
Glavni kontingent kričačev na tem shodu je bila srednješolska mladina, ki je bila malodane do zadnjega zbrana na zborovališča. K vsakemu napadu je mladina glasno heilala. Pri obhodu je bila udeležena skoro izključno srednješolska mladina.
Mi ne zahtevamo nobenih odredb proti nemški mladini, zato smo preveč svobodoljubni. Samo našo mladino opozarjamo na ta dejstva in jasno ji bo postalo zakaj njeni očetje zantevajo jugoslovansko državo.
Grof Ciary bo s svojo objektivnostjo postal kmalu najhujši propagator jugoslovanske ideje. Ako torej hoče dunajska vlada koga preganjati, bi bilo najboljše, da najprvo Clary ja preganja iz lepe štajerske dežele.
Wo Ite na vladi,
Trbovlje, 19. t. m.
Danes smo dobili iz Maribora brzojavno poročilo, da je novi vodja celjskega glavarstva gospod Wolte prepovedal manifestacijski shod v Trbovljah.
Trbovlje so na Štajerskem največji slovenski kraj ter za Gradcem in Mariborom največja štajerska občina. Samoumevno je torej bilo, da hočejo tudi Trbovlje izraziti svojo pripadnost k jugoslovanski misli. Nemirov se ni bilo bati, kajti vse stranke, katoliška, liberalna in socialdemokraška so bile edine, na skupno manifestacijo za jugoslovansko idejo. Poleg dr. Korošca, dr. Benkoviča in dr. Ravniharja bi govorili tudi sodrugi Čobal in Kristan. Iz ozirov na javni red in mir torej shoda ni trebalo prepovedati. Prepoved je bila
ce prežo 70 ljudskih in meščanskih učiteljev. In vendar je v Trstu komaj niti 11.000 Nemcev napram SO tisoč Slovencem ! Pa še ti Nemci niso domačini, ampak priseljenci. Da je namestnik Nemec, finančni ra vnatelj Nemec, ravnatelj pošte in brzojava Nemec in predsednik pomorske vlade Nemec, ni treba niti še posebej omeniti. A pri železniškem ravnateljstvu, ki je izključno za železnice, ki tečejo po jugoslovanski zemlji, je 90 od 100 nemških in niti 10 od 100 slovenskih uradnikov. Slovenec je tudi tukaj suženj na lastni zemlji.
Istra.
Istra ima glasom ljudskega štej« iz leta 1910 404,286 prebivalcev, med temi 5540 Slovencev, 13279 Nemcev, 167.966 Hrvatov in Srbov, 147.386 Italijanov, 3010 drugih in 1238 tujih državljanov. No, v resnici je število Slovencev najmanj 56.000 in ono Hrvatov ln; SrbOv 181.000, ker nam so po nnefetih na t?soČe naših ljudi napisali za Italijane. Vzlic temu pa, da tvorijo Slovenci in Hrvati skoro dve tretjini prebivalstva dežele in Italijani komaj eno tretjino, imajo v deželnem zboru in odboru vendar Italijani večino in slovenskim ter hrvatskim poslancem v deželnem zboru niti ni dovoljeno, da, bi se posluževali svojega jezika. V zadnjih letih pa se tudi v Istri že prav žiyo občuti pritisk Nemcev. Pulj, kjer je mogočna trdnjava In vojna luka, ima že močno nemško kolonijo. 1
; j>y V Opatiji, je večina večjih hotelov in restavracij v nem^ihrok^ in enako |e v Portorose pri Piranu* na zapadni obali Istre. Ako pomislimo, s kako
le zahteva par nemških uradnikov pod vodstvom Faschinga,
Tem par
Nemcem je ugodil uradni vodja celjskega glavarstva gospod Wolte in je prepovedal shod. Na željo tisoč in tisoč Slovencev pa se ni oziral.
S to prepovedjo, naperjeno proti Slovencem, je začel gospod Wolte svojo vlado v celjskem glavarstvu. Za to bo žel pohvalo prijatelja Slovencev grofa Claryja in njegovega zaščitnika Markhla. V okraju, kjer ni niti en odstotek Nemcev, se bo vladalo v nemškem duhu. Zopet en dokaz več, kako potrebna je naša jugoslovanska država.
Se nekaj iz sekovske škofije.
Iz Apač se nam poroča :
Zelo neljubo je gotovim gospodom v Gradcu, da se je „Straža“ tako odločno zavzela za- Slovence v sekovški škofiji. Ker se od neke strani trdi, da imajo Slovenci v Apačah dovolj slovenske službe božje, naj povem javnosti sledeče:
V župniji .Apače je več kot polovica prebivalstva popolnoma slovenska. Za časa rajnega g. župnika Kukovca sta bil) celo obe službi bbžji večinoma slovenski. Nemške pridige so bile le ob gotovih nedeljah in praznikih. Tudi g. kaplan je bil vedno Slovenec. Ko je blagi g. Kukovec umrl, so ponudili to župnijo Č. g. Kuselu, M je bil rodom Ceh. Mož j je izjavil, da je bolan in da ni popolnoma zmožen slovenskega jezika, da torej ne more tako občevati z žup-ljani, kakor bi bilo treba. In v Gradcu so mu obljubili, da naj le sprejme župnijo, dobil bo vedno Sio-venca-ka.pl an a. A že po par mesecih so mu odvzeli slovenskega pomočnika in mu poslali trdega Nemca-
Ko je g. Kusela umrl, je dobil župnijo Apače g. dr. Potzinger, sedanji državni poslanec, ki je izrazito nemškega mišljenja. Ker so Slovenci vedno m vedno prosjačili za slovensko službo božjo, je napro sil ČČ. oo. kapucine v Lipnici na pomoč. Vsak mesec enkrat je prišel o. kapucin v Apače pridigpvat in spovedovat Slovence, To se je godilo samo četrt leta. Kar naenkrat pa je prišla, prepoved od graškega t. konsistorija, da oo. kapucini ne smejo v Apačah več slovenski pridigovati, pač pa se je milostno dovolilo, da se smejo Slovenci še naprej slovensko — spovedovati.
Sedanji g. kaplan, ki zna nekaj besed slovensko, Še ne mara vsako nedeljo pročitati slovenskega evangelija. Gospod mnogokrat kratkomalo izjavi; Za
a.i1 ini1 ■ tu! ■nagij, j.
doslednostjo in vstrajnostjo zasledujejo Nemci vsak si postavljen cilj, potem mora tudi 'ta »nemški pritok v Istro vzbuditi v nas prav resne pomisleke. Saj je število Nemcev v Istri danes ,žo prekoračilo število 13.000, dočim pred 50 leti v Istri Nemcev takorekoČ še poznali niso.
Hrvatska (s Slavonijo)
'Omenili smo Že, da so Hrvatje izvolili leta lito ogrgkega kralja Kolomana za svojega kralja; V začetku med Ogrsko in Hrvatsko tudi res ni bilo dm-
danes izostane slovenski evangelij! — Pridigo vat ja sploh ne zna slovenski. In Četudi pove par stavkov v slovenščini, ga noben Slovenec ne razume. Slovenski verniki, ki mnogi ne razumejo nemškega jezika, m se ne znajo nemški spovedovati, so po krivdi graškega konsistorija v verskem oziru silno zapuščeni ! Mnogi si pomagajo s tem, da grédo v. bližnje slovenske župnije: k Sv. Petru, Sv. Benediktu, Sv. Ani ali celo k Mariji Snežni se spovedovat. 'Starčki, stame, posebno pa bolniki, morajo umreti — brez spovedi , brez sv. popotnice. In slovenske duhovnike posi!j i škof Schuster in njegov konsistorij v gornještajers^e planinske župnije.
Slovansko slavje v Pragi.
Naši slovanski češki bratje v Pragi slave 50-letnico, ko se je položil temeljni kamen „Narodnemu divadlu“ v časih, .vo so bili podobni naglim. Nemške in madžarske nakane se niso posrečile. Tudi zdaj se lioče velenemcem in Madžarom zarubiti češkega, in jugoslovanskega človeka, a kar se jim ni do sedaj posrečilo, se jim tudi v bodoče ne bo.
Kulturno slavlje v Pragi je svetli mejnik sloge Slovanov v hudih časih, ki jih bomo preživeli kakor zmagovalci, ker resnica- je premagala vedno laž, ni pravica je vedno močnejša, kakor krivica.
In Praga: krasna prestolioa Pžemisiov, se sedaj raduje v svojem kulturnem slavlju. Sprejema navdušeno slovanske goste, zastopnike vseh slovanskih narodnosti, ki so prišli, da stisnejo desnico bratecu Cehu. Prišli so Poljaki in dokazali, da hočejo skupno s Cehi kljubovati nevarnostim sedanjih Časov. In navdušeno pozdravljajo iCehi Jugoslovane. Hrvate, Srce, Slovence; vse kulturne organizacije in časopisje je zastopano pri praškem slavlju. Praga je vsa v zastavah. Narod se raduje, zbira prispevke narodnim obrambnim organizacijam po cestah.
Dne 16, t. m. ob 11. uri dopoldne se je otvorilo slavnostno zborovanje. Zbrali so se poleg Cehov delegati slovanskih in latinskih narodov in burne ovacije so naznanjale že s trga semi prihod novih gostov. Otvoril je vrsto govornikov dr. Karel Kramar. Za niim je govoril pisatelj Jirasek, slovaški pesnik Zv-iezdoslav, poljski pisatelj Kasprovicz, nato itaibans-ki poslanec Conci, ljubljanski župan dr. Ivan iav-čar, zagrebški župan Srkulj, za Bošnjake in Hercegovce Vojeslav Sola, češki pisatelj Krejči in ored,rednik Češkega Svaza Stanek. Po odpetju pesmi „Kdo ste, božji bojevniki“ je nagovoril goste še enkrat poslanec Stanek, nakar je dr., Karel Kramar v kratkem nagovoru zaključil zborovanje, ki je trajalo nad cele tri ure.
Dr. Kramar je izvajal: „Nočemo se zadovoljiti š tem, kar se nam iz milosti dovoljuje. Mi nočemo živeti lastno narodno in kulturno življenje; brez nije-g i varuštva hočemo delovati za svoje ideale svobode ;n pravičnosti. Ne potrebujemo tujega duha., nočemo tujega reda. Naš najboljši vodnik je naša izobrazba. Močan stoji naš narod tu iz lastnih sil in trdno zaupa v svojo lepšo bodočnost. Močan stoji naš narod tu pred svetom, pripravljen na boj za svobodo in pravičnost in pripravljen, 'da si ustvari boljšo usodo v nodočnosti. Združeni v boju hočemo delati za ta cilj, za boljšo bodočnost našega celotnega naroda, Naš češki narod ne bo poginil. Naša zlata slovanska Pra,-• bo enkrat zopet zablestela v kraljevskem sijaju in b zopet predstaviteljica svobodnega in slavnega češkega, naroda.“
Italijan Conci je povtiarjal: ,„Gospoda moja! l’ilo bi mi prijetno, če bi mogel govoriti k vam v češkem jeziku; ker mi pa je to nemogoče, vaj prosim, da poslušate moje besede v italijanskem jeziku, ker sem si svest, da češki narod kot civiliziran narod, daje čast tudi našemu jeziku. Izrekam vam svojo naj-prisrčnejšo zahvalo za sijajni, veličastni in entuzia-slični sprejem, ki sem ga bil deležen jaz s svojimi tovariši v. vašem krasnem mestu. Vsi smo bili presenečeni od simpatičnega in prisrčnega sprejema, ki ga
dam ,e priredil plemeniti češki narod. Nič ne mure narodov bolj zbližati, kakor skupna žalost, nič ni z-I lizalo češkega in italijanskega naroda bolj, kajvor nasipe in persekueije, izvršene nad obema narodoma. Toda vse to nasilje in zasledovanje ne bo imelo nobenega drugega vspeha, kakor da utrdi in zjekle-ni oba naroda. Oba naroda sta zaprisegla na svoj ščit besede: „Zlomiti nas morete, ukloniti ned“ Kopa sem videl, s kakim neupogljivim v,strujanjem vzdrži češki narod nasproti vsem krivičnim persekucijam in zasledovanjem, ko sem videl, s kakim entuzijazmom se je postavil ves vaš veliki narod v eno falango za svoje trdne može, si so pretrpeli krivično zasledovanje, sem se zavedel: Ta, narod ne more poginiti! Ta narod bo v svoji sveti stvari zmagal! Iskrena moja želja je, da bi se to zgodilo in da bi se zgodilo že v čim najkrajšem času. Zato j ozdrav, zato želje od zasledovanega, naroda zasledovanemu narodu, ki je trpel in prenašal zasledovanja in trpi in prenaša zasledovanje Še danes, narodu, ki trpi težko podjarmljenje. Češki lev naj bi kmalu mirno zrl v bodočnost po svojem triumfu.“
Ob koncu shoda je deset- in desettisočev brojeva množica viharno zapela pesem „Kdc domov muj?“ Na shodu je štajerske Slovence zastopal poslanec M. Brenčič
Na ljudskem taboru, ki ga je ljudstvo ka,r sa-moobsebi zahtevalo in je trajal pred hotelom „Zlate busy“, še čez polnoč, je govoril poleg velikega štm i la čeških in drugih govornikov tudi naš poslanec M. Brenčič.
V petek dopoldne se je vršilo v Gregrovi dvorani veliko slovansko politično zborovanj> Predsedoval je dr. Kramaf; govorili so izmed Jugoslovanov Pavelič, Hribar, Šola, Radić in Smodej ter Italijan Conci. Sprejela se je resolucija, v kateri zbrani zastopniki nenemških narodov pri segajo, da hočejo napeti vse sile, da si zopet pri borijo svoje pravice. Mir, ki se bo sklenil na podlagi pravičnosti in samoodločbe narodov, bo odpra vil nasilje in prinesel narodom enakopravnost in svobodo. —
Vojaška oblast je s silo preprečila soudeležbo vojaških oseb pri slavnostih, kar je seveda izzvalo nemalo razburjenja,
Dne 17. t. m. popoldne so zborovali časnikarji. Jugoslovansko časnikarstvo so zastopali dr Kramer, dr. Canker, poslanec Ribnikar, vikar Smodej, hrvatski časnikarji dr. Novak, Jutrica M. Fertilić, dr. Jelavić iz Bosne in dr. Budisav-ljević. V navdušeni resoluciji povdarjajo, da hočejo slovanski časnikarji žrtvovati vse svoje sile in zmožnosti dosegi državne enotnosti češko slovsš kega in jugoslovanskega ter poljskega naroda. Protestovali so tudi proti persekucijam slovanskih časnikarjev. — Istega dne dopoldne so zborovale tudi slovanske žene, Zastopane so bile tudi Slo venke. Sicer pa so se vršile po vsej Pragi vse tri dni velike slavnosti, gledališke predstave in zborovanja.
Nemcem je to velikansko slavje češkega ia drugih nenemških narodov bilo trn v peti. Vrtali so in vrtali tako dolgo v vlado, da je izdala stroge odredbe. Dasiravno je vladal lep mir in ni prišlo do kakih demonstracij, vendar je vlad?, nasedla na dreganje Nemcev in je z vojaško sil i nastopila proti slavnosti. Prepovedala je zadnji dan obhode in zbiranje ter nošnjo narodnih ko kard; zagrozila je celo, da zapre narodno gleda lišče. Krono vsemu pa je dala, ko je izdala prepoved izdaje »Narodnih Listov«. Slavnosti so se kljnb nemško-vladnemu nasilju končale nad vse sijajno.
vsenemoev. Po razkritju „Fremdeublatta“ pa Je prišel maček.
Dajmo o tej zjadevi besedo kr šč|a n sko-socialn e -mu „Grazer Volksblattu“y ki piše dne 17. majnika. „Čuden slučaj, ker je Czernin odstopil v tistem času, je obdal njegovo osebo z gloriolo mučeništva in oKolnost, ker je govoril v svojem zadnjem govoru krepko besedo zoper Cehe, je bil nadaljni vzrok, da se padec grofa Czernina označi tako, kakor če bi bi nemški narod v Avstriji dobil kak sunek. Vsled nervoznosti, nezadovoljstva, širokih krogov je bila, lan-ka igra, po govoricah in neumnem govoričenju zapeljano ljudstvo spraviti v strastno razburjenje.
Nemška inteligenca je zopet enkrat temelj to nasedla in radikalni elementi se smejijo v pest, da se jim je tako izborno posrečilo zapeljati te ljudi in s-praviti vse slabe lastnosti po koncu. Ker so odrekla vsa uradna mesta, jie imelo to še drug žalostni nasledek: Nositelj krone je bil potegnjen v prepir duhov in ljudje, ki se bojijo svetlobe, so izkoristili io zmešnjavo, da sejejo nezaupanje in še kaj hujšega. Pri tej priliki se nam je nudil žalostni prizor, da so začele omahovati, jadikovati in z ramo migati osebe, ki so slovesno prisegle kroni zvestobo in udanoM , tako da si moramo misliti: Ce se to zgodi na* zelenem drevesu, kaj se Še le zgodi na suhem?
In vsi tisti, ki bi naj krili krono, so raje molčali, ali so pa jecljali tako borne besede, da bi nam bilo ljubše, če bi bili ti ljudje lepo molčali. Ali so pa bila zadnja izvajanja ministrskega predsednika dr. pi. Seidler v stanu, izzvati kakoršnakoli vz.iemirien-ja? Nismo slišali ne besede o vzrokih, kateri so poprejšnje leto vodili povzročitelje mirovnega koraka. Ah je morda celo sramotno, če se kaj podvzame, da bi se našel izhod i,z te strašne isvetovne vojne?
Dr. pl. Seidler je mislil, da je ukrenil vse, ča je podal izjavo, da zagovarja 'cesarjevo pismo, čeravno ni bil odgovoren zanj on, ampak zunanji minister. Ce pa se je tako dolgo molčalo, — <n celo na odgovornost, da se kroni zgodi krivica in da se možje iz ljudstva speljejo na kriva pota, — potem bi pač bilo umestno vprašanje, kje tiče krivci, ki mirno gledalo, kako dela o hujskači v Avstriji in iz katerin-koli vzrokov opuščajo vse, le da bi ne ugasili tega svetovnega požara. Obžalovati je pa, da grof Czernin po trditvah oiioioznega lista našega zunanjega ministrstva, M so bila v ogrskem državnem zboru potrjena, ni bil popolnoma nedolžen Navskrižja v innen jih, ki so povzročila vzhodna vprašan ia, so onemogočila., da bi krona še nadalje ž uj m (s Czerninom) s-kupno delovala.
Najbolj občutno vprašanje je bil mirovni poizkus leta 1917. In v tej zadevi je vendar bil ene misli s svojim cesarjem in tako hi L d -imel dolžnost, v tre-notku, ko se je začelo napadat1, stopiti v javnost in s svojim telesom ščititi cesarja. Tega pa grof Czer-nin ni storil. Ker je pa to opustil, je greh, ki se ga ne more nikdar dovolj obsojati.,
£
m
Slowene!, Slovenke, darujte za Tiskovni «lam I
Nemčija in Avstrija.
ge skupnosti, kakor skupni kralj. Med obema kral-jestvama je obstojala le takozvana personalna unija. Toda malo pomalem so si znali Madžari pridobiti vedno več vpliva na notranje hrvatske zadeve. Tudi še danes ima kraljevina popolno samoupravo glede politične uprave, sodstva in šolstva. Toda ta sampupra,-va je v glavnem le na papirju, dočim se Hrvatje v f resnici tudi v onih stvareh, kjer jim je zagotovljena ! samouprava, ne smejo ganiti ker mora vse postave, ki jih sklene sabor, potrditi najprvo ogrska vlada in se smejo šele potem predložiti kralju (cesarju) v odobrenje. Ravnotako mora vse viš.ie uradnike potrditi budimpeštanska vlada, ki seveda gleda na to, da pridejo na višja mesta le ljudje, ki so ji po volji. A jasno pa je, da ljudje, ki so po volji ogrske vlade, ne morejo biti fio volji naroda in tudi ne djelati za njega dobrobit.
Glasom nagodbe, ki so jo sklenili Madžari in Hrvatje leta 1868, mora biti v vseh uradih kraljevine Hrvatske in Slavonije izključno hrvaščina, uradni jezik. Torej ne samo pri onih oddelkih, glede katerih je Hrvatska samoupravna, namreč pri politični upravi, sodstvu in šolstvu, temveč tudi pri vseli skupnih uradih, to je pri pošti, financi, železnici itd. In tu so Madžari Hrvate na; uprav nesramen način ogoljufali. Vzlic jasni odločbi nagodbene postave so vendar u-I	(Dalje prihodnjič.)
Lasje jih bolijo.
Nemcem se godi, kakor človeku, ki ga je prej-
šnji dan omamilo in opijanilo vino in ki ga naslednji
dan, kakor pravi ppljudni izraz, l;asjje boliio. Grol Czernin je s svojim bojnim klicem proti Cehom in j,roti notranjim Masarikom popolnoma zamamil nemške nacionalne in radikalce, da so na svojih Volks-tagih kar divjali in rohneli ne samo zoper Slovane in zoper vlado, marveč tudi proti državi in dinastiji. Zunanji povod zato jim je bilo znano pismo našega cesarja, s katerim bi se naj dosegla nekaka orientacija o tem, ali in pod katerimi pogoji bi bili Francozi pripravljeni za mir. Czernin j'e, kakor je v zad-n:em čajsu uradno potrdil „Fremdenblatt“, ki je v bližnji zvezi z našim zunanjim ministrstvom, vedel za to pismo, je celo zadevo izprožil, pridobil za njo cesarja in cesarico, celo stvar vodil in celo Berolin ob-restil o njej. Ko pa je potem cela zadeva všteti Cle-menceaujevega. razkritja postala javna, je Czernin, mesto da bi krono branil, odstopil. Nato se je začelo protidržavno in protidinastično divjanje radikalcev in
O pogajanjih v nemškem glavnem stanu je razpravljala ogrska državna, zbornica v seji dne 15. t. m. Grof Mihael Karolyi je namreč vložil to interpelacijo:	1. Je-Ii ministrski predsednik voljaai izjaviti,
česa so se tikali razgovori, ki so se vršili v Beroli-nu v zvezi z obnovitvijo zavezniške pogodbe in kakšne politične, gospodarske, financielne in vojaške konvencije so se jemale v poštev. 2. Je-li ministrski predsednik voljan, dati pomirjevalno izjavo, da se bodo pogodbe predložile tudi zbornici, da se o nas ne bo razsojevalo brez nas? 3. Prosim za uraden odgo vor ministrskega predsednika, je-li smatra bivšega zunanjega ministra grofa Czernina odgovornega za znano pismo Njegovega Veličanstva, odposlaneg princu Sikstu Parmskemu, ker je odgovorni zunanji minister poznal namen princa Siksta in je njegov namen tudi odobraval, da bi dosegel, zbližanje med vo-jujočimi se državami, in ker je nadalje grof Czernin vodil to zadevo in je bil on tudi tisti, ki je vzbudil pozornost na princa Siksta Parmskega, in končno ker so tudi v Berolinu po njem izvedeli za to dejstvo in ker zahteva ustava, da mora odgovorni minister kriti nositelja krone in ne narobe,
Ultemeljevaje to interpelacijo, je grof Karoly iz-javil, da zveza z Nemčijo sloni na, avtomatičnem podaljšanju in bi bilo torej popolnoma odveč, če bi sc sklenile nove pogodbe. Pri sedaj se vršečih razgovorih gre očividno za popolnoma nove pogodbe, ki popolnoma vežejo monarhijo tudi za časa vojne m sicer v gospodarskem, financielnem in vojaškem oziru. On je proti ustanovitvi kake Srednje Evrope kakor i proti temu, da bi se sklenila vojaška konvencija. Od in njegova stranka si žele v vojaškem in v gospodar skem oziru neodvisno Ogrsko. V zadevi pisma želil 'mterpelairit. da ministrski predsednik pojasni vlogo srofa Czernina glede tega vprašanja.
Na interpelacijo je odgovoril ministrski pred sodnik dr. Wekerle sledeče: Glede vprašanj ir:teppe-tanta morem na kratko povdarjati uradni komunike-,
ki je bil objavljen v; informacijo javnosti po sestanku bne 12. maja, ki ©e pa sicer ni vršil v Bierolimi, kakor se glasi v interpelaciji, ampak v nemškem glavnem stanu.	%
Medklic poslanca Lovaszy (Kajrolyjeva stranka): Ta komunike nie vsebuje ničesar!
Ministrski predsednik Wekelre nadaljuje: 'Audi ne more vsebovati več, kakor je bilo v njem. Dejstvo ie, da so se povodom obiska Njegovega Ve čanstva vršili pogovori o skupnih vprašanjih, ki se tičeio 0-grsfee, A vštri c in Nemčije, in ti pogovori so dovedli do sklepa., da se naj med nami obstoječe zavezniško razmerje podaljša in sicer se naj poglobi za. daijšo aobo. Vladarja sta prišla db sklepa in sta se zedinila o tem, da bosta svojim vladam naročila, da nai pričnejo tozadevne dogovore ter da se naj sklenejo pogodbe in sicer v konkretni obliki. Gez te dogovore n prišlo dosedaj do nobenih pogodb, pač pa se bodo v kratkem pričela tozadevna pogajanja in mislim, da bo javno mnenje na 'Ogrskem splošno odobravalo, če se našim ihteresom tako zelo odgovarjajoče razmerje, ui se je ravno v zadnjem času v interesu Ogrske obneslo tako dobro, še podaljša, in poglobi.
Medklici: Kaj se pravi: poglobiti?
Ministrski predsednik:	Odgovorim takoj. Naj:
poprej se bo obnovilo zavezniško razmerje. Zelo naravno je, dà se bo raztezalo tudi na. taka posamezna vprašanja, ki so z zavezniškim razmerjem v neposredni zvezi. Omenilo se je tudi vojaško vprašanje. A vendar še ni to nobena vojaška, konvencija, toda naravno e, da,, bo tudi prišlo do gotovih vojaških pogodb. (Veliki nemiri na skrajni levici.)
Medklic grofa Kaloyja: Za časa vojne? Ministrski predsednik: Tudi za časa vojne lahko pride do pogodb, ki se tičejo enotnega postopanja, obroževanj’, ki pa niso v nobeni zvezi z organizacijo armade ali s kaj sličnim. Interpela- t naj bode prepričan, da bomo v' vsakem oziru vzdržali po koncu našo samostojno pravico razpolaganja, Ka.r se do-vstfaje gospodarskega zbližan j a, si more poslan ec-in-terpeläot nređstavljati to le tako, da govori vselej o Srednji Vvro i. Toda Srednja Evro a, ta po em je zelo obširen. Da je gospodarsko zbližanje ali ožja z-veza gospodarskih odnašaje v zelo za,željena in je tudi možna, pač nihče ne taji, toda ponavljam, ne da, bi pri tem v kakšnemkoli oziru bila prizadeta naša pravica odločevanja. Sicer pa naj bo poslanec prepričan, da, glede teh gospodarskih vprašanj ne bomo I postavili zbornice pred izvršeno dejstvo, marveč da j. bo veljavnost pogodbe odvisna od sklepa zbornice.
interpolat'd je tudi govoril o vojnih ciljih in o I poljskem vprašanju. Je zelo naravno, da se bo tudi j glede pobskega vprašanja doseglo popolnoma sporazumno postopanje, ker so se vršila. posvetovanja tudi o takih političnih vprašanjih, ki se tičejo Avstro-Ogrške in Nemčije. Kar se pa dostaje vojnih ciljev, se o takih ni govorilo. V splošnem vendar ne more
ra v Trbovljah naslednjo brzojavko: „Shod prepovedan. Skupna manifestacija se nam prepovedala, skupna ideja se nam ne more vzeti. Dr. Korošec.“
Štajercijanci pri cesarju. Nemški listi poročajo, da bo one 25. maja ob 11. ari dopoldne sprejel cesar 100 nemških in nemčarskih žapaao? iz Štajerske in južnih dežel. Protest rati hočejo proti Ustanovitvi Jugoslavije in zahtevati, da morajo slovenske pokrajine ostati vedno pod nemško nadoblastjo. Mi pa pravimo, da Nemcem in nemčnrjem njih romanje ne bo čisto nič pomagalo. Jugoslavija prihaja . . .
Tolovajstva nemškutarjev v Mariboru — dr. Ver-stovšekova družina v nevarnosti. Mariborskim nem škutarjem se še mora dobro goditi. Bogatä okolica jih zalaga z živili, da še ne čntijo pomankanja, ker bi sicer ne hodili nasičeni tolovaji ponoči po ulicah razprajat in razbijat šipe pri Slovencih. Na binkoštno soboto on 18. do 19, maja ponoči so se valile cele tolpe mestnih nemškutarskih postopačev po ulicah, prepevali in motili javni mir. Pred hišo poslanca dr. Verstovšeka so se ustavili, zapel »Wacht am Rhein< in lučali kamenje v šipe, Šti ri šipe so pobili; 2 velika kamna sta priletela v: spalno sobo, v kateri spijo gospa in otroci. Le j slučaj in velika sreča je bila, da ni bil nikdo za det. Lahko bi se bila zgodila največja nesreča Po celem meslu so slišali ljudje razgrajače, le slavna mariborska policija ni ničesar opazila in ničesar slišala. To so sadovi sklepov mestnega od bora, ki odreče vsako odgovornost od sebe in us pehi delovanja župana dr. Schmiderja in dr. Mrav lagga.
Velik shod Družmfrji pri Šoštanju. Dne 80. ma
ja ob 4. uri popoldan se vrši velikanski shod v Družmirju v prostorih g. Ivana Gregorevčiča. Go verili bodo poslanci dr. Verstovšek in drugi Cela Šaleška dolina se pripravlja na shod; prigla šajo se udeležniki iz Savinjske in sosedne Misli njske doline, ker trdijo, da ravno sedaj v tih Sa sih shod ne sme zaostati za žalskim. Ce bode le mogoče, pride tudi načelnik Jugoslovanskega kluba dr. Korošec.
Napovedana vladna odredba o razdelitvi okrožij
na Češkem še ni izšla.
biti nobenega govora o vojnih ciljih. Naše skupno zavezništvo je zavezništvo za mir in obrambo, ki ni naperjeno na, vojne cilje, marveč ravno na to, da se o-hrani v vsakem oziru mir, zavezništvo, ki pogloblja ; naše odnošaje in ki more ustvariti med nami ožjo z-[ vezo, ne bo pa v nobenem oziru ovira, da se ne bi pridružili takozvani zvezi narodov. Vzrok je ta, das, ustvarimo čisto obrambno zvezo, ki naj ima namen , da ise obrani mir.
Na zadire interpelantovo* vprašanje ,odgovorim nrav kratko. Priznam, da je zasebno pismo Njegovega Veličanstva povzročilo zlasti v Nemčiji neko gotovo vznemirjenje, zlasti zaradi tega, ker je bilo v bistvenih delih potvorjeno in napačno tolmačeno* Ker sem si pa, dovolil naglašati v poslanski zbornici, da je bilo to zasebno pismo deloma popolnoma potvorjeno, torej to pismo ne more biti poved za kako vznemirjenje. Smelo trdim, da je vsled tega popravka tu-, di v Nemčiji glede tega zasebnega pisma popolnoma izginilo vsako vznemirjenje in s tem smemo smatrati zadevo kot popolnoma’ rešeno. Kar se dostaje vpraša-I «ja, ali je zunanji minister odgovoren za kraljeva dejanja, vzdržujem nespremenjeno, da, je vlada'brezpogojno odgovorna za kraljeva dejanja. Mislim, da tudi zunanji minister tozadevno ne bo zavzel kakega nasprotnega stališča.
Medkjlic poslanca Lehnerja: Tapi je, da bi bil kaj vedel o tem zasebnem pismu.
Ministrski predsednik Wekerle: Rekel je le, da o kakem zasebnem pismu ni vedel ničesar. Ni pa tajil, da se ne bi bili vršili pogovori s prince Sikstom,. V kolikor so bili ti pogovori političnega značaja, pa prevzame sigurno tozadevno politično odgovori: o d bivši zunanji minister. O kakem drugem stališču zunanjega ministra, glede teh pogovorov in glede tega pisma mi pa ni nič znanega.
J
spominjajte se slovenske šole v Mariboru!
ike ji
j
Politične vesti.
Dr. Korošec socijalnim demokratom v Trbovljah. Načelnik Jugoslovanskega kluba dr. Korošec je poslal vodstvu socialdemokraškega političnega, odbo-
Namesto krone — marka. Nemški listi poročajo da se na merodajnem mestu bavijo z mislijo od pravitii v Avstro-Ogrski kronsko veljavo in upel jati nemške — marke.
Cesar in cesarica se mudita te dni v Bolgariji, odkoder sta se peljala v Carigrad. V Zofiji je bil sprejem zelo sijajen. Bolgarski kralj Ferdinand ni pri šel sam k sprejemu, temveč je poslal princa Bo risa m Cirila. Cssar Karel je dne 18. t. m. dospe! v bolgarski stan, kjer ga je sprejel kralj Ferdinand Cesarica Zita je ostala v Zofiji, kjer je v dražbi z grofom Barianom obiskala bolnišnice. Dne 18. t. m ponoči sta cesar Karel in cesarica Zita odpotovala v Carigrad.
Pismo našega cesarja v angleški zbornici. V
angleški zbornici je vprašal poslanec Runeiman Balfourja, ali je francoska vlada pismo, ki ga je pisal cesar Karel princu Sikstu Bourbonskemu, pokazala razven angleškemu ministrskemu pred sedniku še tudi vladam drugih držav, zlasti Ame riki in Italiji in iz katerega vzroka so padla mi rovna pogajanja v vodo, mogoče celo iz vzroka, ker Francija zahteva Alzacijo in Loreno? Balfour je odgovoril, da angleški vladi ni nič znanega o kakih mirovnih pogajanjih in da bi Anglija nikdar ne bila odklonila resnih mirovnih razgovorov ter da je bilo pismo cesarja Karla zasebno pismo, kojega vsebina je bila naznanjena tudi Wilsonu ter tudi Italiji. Francija ni nikdar zahtevala, da bi ji Nemčija odstopila Alzacijo in Loreno, ampak samo francoske dele teh dveh dežel, sicer je pa bilo pismo cesarja Karla tako, da ni nudilo nobene možnosti za mirovna pogajanja, kar je obžalovati, kajti angleška vlada želi iz srca, da bi bil konec svetovne vojske ter da je vedno dostopna za mi rovna pogajanja.
Sodba nemških profesorjev o Nemčiji. Dunajski list „Zeit“ poroča iz Bostona, v Severni Ameriki: „Profesorji nemške narodnosti na. ameriških visokih šolah so se v posebni izjavi izrekli za Wilsonova, načela in proti vlogi, ki jo v sedanji vojni igra Nemči-
ja!“ I '-1S .H®*--:-*	f-r* *-'• l'l («fflfttt
Kako ravna Anglija s katoliškimi Irci? Ker j *
Anglija tudi za Ir3ko uvedla splošno vojaško do; žnost, je hudo zavrelo po vsej Irski. Da st Anglež pomagajo iz te zagate in iz nevšečnega položaj so kratkormlo pozaprli vse voditelje katoliških Irce Dosedaj so pozaprli 280 moških ia 88 ženski n oseb.
Tedenske novice.
Na znanje. Ker stavni stroj dva dni in tud* snoči ni deloval, nam pri najboljši volji n: bil ■ mogoče spraviti vse važnejše novice v list.
Sv. birma v celjski dekaniji se vrši: y opatij-I ski cerkvi sv. Danijela, v Celju dne 29. junija (praz-! nik sv. Petra, in Pavla), v Marijini (nemški) cerkvi I v nedeljo, dne 30. junija, v Žalcu v pondeljek, dne I 1, julija. Birmanci iz sosednih župnij pridejo v Cei-I je ali v Žalec ali tudi v St. Jurij ob južni žel. dne i $. ali 6. junija, ali v mesecu juliju v braslovški de-! kaniii.
Duhovniške vesti iz Koroške. Konkurzne izpile i za župnike delajo te dni sledeči častiti gospodje: L.
I Beirer, provizor v Dobriču, Eberhard Oton, mesti.i 1 kas,la/1 v Beljaku, Gril Pavel, kaplan v Šmihelu pri I Pliberku, Joisten Joža, kaplan v Lipi nad Sachsen-I burgom, Kuhling Janez, provizor v Gorjanah, Rohr-aeher Andrej, kn.-šk.. dvorni kaplan v Celovcu, D. Schneider, mestni kaplan v Smartnu v Beljaku, St. Schweiss, mestni kaplan v St. Andražu v Labudski dolini, Thoman Kazimir, kaplan v Starem dvoru. — Za župnika v' Ettendorfu je imenovan », Albert Müller, provizor ravnotam.
Briksenski škof dr. Egger umrl. Dne 17. maša 'e n anioni a umrl v visoki starosti 85 let briksene*-ki knezoškof dr. Franc Egger. Dan pred. smrtjo je šo delil zakrament sv. birme. Pokojni ško; je bil vnet
j astir svojih škofijanov in nekdaj plodovit in temeljit bogoslovni pisatelj.
Odlikovanje. Nadvojvoda Franc Salvator je v priznanje zaslug za Rdeči križ podelil srebrno častno kolajno z vojnim okraskom č. g. Francu Schreiner. župniku v St, liju pri Velenju.
Generali-Slovenci. Feldma rša 11 ajjjtn an tom sta imenovana, naša rojaka generalni major Gustav Globočnik ul. Vojka (rodom iz Rajhenburga na Slovenskem Staler ju) in generalni major Rihard jelenčič, V mornarici sta imenovana Slovenca, kapitana linijskih ladij Vid pl. Vončina ter Pavel Stupar konlre-admiralom.
Naš vojni minister — generalni polkovnik. Ce-! sar je imenoval našega voljnega, ministra in "onerala pehote barona Stöger-Steinerja za generalnega polkovnika.
•j* Levoslav Perko, znani kipar pri Sv. Troji« v Slov. g. je dne 18. maja po dolgi in mučni bo lezni preminul. Z njim izgube Slov. gorice zavet nega narodnjaka in pospeševatelja krščanke org; nizacije ; ter priznanega umetnika. Svetila mu večr a luč!
Iz učiteljske službe. Na dvorazrednici pri Sv. Kungoti na Pohorju je razpisano mesto učiteljice; prošnje do 31. maja.
Iz učit. službe. Na petrazredni ljudski šoli v Velenju je razpisano mesto nadučitelja ; prošnje do dne 15. junija. — Na enorazrednici pri Sv. Miklavžu pri Slovenjgradcu je razpisano mesto učitelja-Šol-skega vodje; prošnje do dne 1. junija.
Iz notarske službe. Ža notarja v Mariboru je na mesto umrlega notarja Hanssa imenovan bivši slovenjebistriški notar dr. Herrmain Wiesthaler.
Iz davčne službe. Za davčne upravitelje so i-menovani sledeči davčni oficijali : Franc Žuža, Ivan Stanič, Ignac Žnideršič, Alojzij Valant, Rovto .Kuharič, Edvard baron Gutschreiber, Ainton Jiurgl, Filip Slavič, Adolf Rajšp, Franc Gril, Franc Bobič, i. Cepin, Franc Konrad, Friderik Miki, Franc Pihler , Stefan Sue, jornej Videmšek, Karel Vizjak, Janez Vidmar, Jožef Kaje in Jožef Sprali.
Zahvala g. državnemu poslancu dr. Benkoviču. Visoko čislani g. poslalnec! Pođuradniki rudnikov v Trbovljah, Hrastniku in Zagorju se Vam iskreno zahvaljujemo, da ste nas zastopali pri pritožni komisiji dne ti. maja t. 1. v Gradcu in da ste tako s svojim v-I plivnim zastoj stvom izdatno pripomogli k gmotnemu in splošno socijalnomu izboljšanju nagega položaja. Vi ©te edina naša zaslomba in up, ki smo ga stavili v Vas, je bil kakor vidimo, popolnoma upravičen. --Prosimo Vas le še uljudno, da nam ohranite še v bodoče naklonjenost in nam ne odrečete podpore, Radar je bomo potrebni. Obenem tudi prosimo, da blagovolite še nadalje zasledovati našo pritožbo glede nedeljskega počitka in nadur. Mi Vam pa zagotavljamo, da se zavedamo, da je sedanja pridobitev daleKO-. sežnega pomena, za nas in naše družine in uverjeni bodite, da Vam bomo za Vaš plemeniti trud iz srca hvaležni. — Poduradniki v Trbovljah, Hrastniku in 1 Zagorju.
Stran 4.
Bratovščina N. Ij. Gospe presv. Srca pri čč. 00. frančiškanih v Mariboru obhaja dne 31. majnika svoj glavni praznik. Služila se bo velika, sv. maša na čast N. lj. Gospe, ki se imenuje „upanje obupajo-čih in priprošnjica v najtežavnejših zadevah“, za vse ude mariborske bratovščine in njihove zadeve. Udi naj se na ta praznik pripravljajo z devetdnevni-co. Novi udi se vsak čas tudi pismeno sprejemajo.
Za slovensko šolo v Mariboru so nadalje darovali: Janko Krušič, vojni kurat na Dunaju, 122 K : profesor dr. M. 'Potočnikova družina v Kranju mesto cvetja na grob gospej Ani dr. Kacovi v Mariboru 20 K; Ivan Vodlak pri Sv. Lenartu 10 K: Milka Langer v Družmirju 10 K; Anton Haler v Brežicah 5, K ; Hinko Škorc, kaplan v Ribnici, 15 K; Jakob Kosi. župnik pri Sv. Lenartu nad Laškim, 10 K; Anton Hohnjec, c. kr. učitelj v Mariboru, 20 K; Posojilnica v Konjicah 300 K: dr. Florijan Kukovec v 'Slov. Bistrici 20 K ; Franc Gerec, trgovec v Pišecah, 20 K ; Nežika Kregar pri Sv. Petru na Medvedovem selu, nabrala v veseli družbi v domači gorjei 35 K. — Darovi se pošiljajo na naslov:	Podružnica družbe sv.
Cirila in Metoda v Mariboru, šolski odsek.
Železniška proga Kjfthir a—Palestina. Iz K al tire se poroča, da je novi železniška most čez Sueški kanal že dogotovljen. Dne 15. maja je vozil prvi vlak iz K ah ire v Egiptu do Jeruzalema. Železniška proga, je velike važnosti ne samo v vojaškem oziru za Angleže, ampak tudi v splošno svetovnem prometnem in trgovinskem oziru. Železniški most čez Sueški kanal je baje pravi čudotvor angleških inženirjev.
Pegasti legar. V Lebringu je nek vojak umri na pegastem legarju.
MMB» v	-- r	A
Mlekarska zadruga v Hočah pri Mariboru se je glasom sklepa občnega zbora, dne 12. maja 1918 razdružila. Izvolili so se trije gg. likvidatorji (Vernik, Frangež, Kmetec), ki imajo nalogo, da se premoženje hoke mlekarne prdajo in sicer potom licitacije. Dražba premičnin se vrši v nedeljo,, dne 26. maja 1918. Začetek ob 2. uri popoldne. Prodalo se bo: vozove, mize, stole, mlekarsko posodo, veliko železja , zofe itd. Dražba se vrši na licu mesta v Hočah pri Mariboru. Dražba se ponovi naslednjo nedeljo, dne
2.	junija. Kupci se vabijo!
Požrtvovalnost slovenskih občin. Da se izognejo nasilni rekviziciji in da zadostijo svoji domoljubni dolžnosti, so, kakor izvemo, mnoge slovenske občine mariborskega okraja prostovoljno zbrale pri občainn večino zahtevanega zrnja skupaj. Mnogi so dali res zadnjo trohico zrnja, samo da so rešeni nasilne, rekvizicije. Župani in člani občinskih odborov so hodili od hiše do hiše ter so tako zbrali v množinah po 5, 10, 20 kg toliko, kar je zahtevalo okrajno glavarstvo. Kljub vsej požrtvovalnosti slovenskega! kmetskega ljudstva pa bodo prišli nemški listi z nesramnimi trditvami, Češ: slovenski kmetje skrivajo žito in noceto oddati državi ničesar. Proti takemu nesramnemu postopanju vsenemških zagrizenoev najodločneje ugovarjamo. K vsenemcem se Slovenci ne bomo šli učit ne patriotizma in tudi ne požrtvovalnosti za domovino. Vsenemei škilijo vedno in vedno čez mejo v Prusijo, vsenemci so tudi tisti, ki odobrujejo, če se iz zasedenih ozemelj spravlja živila v Nemčijo.
Bako se rekvirira? V občino Kumen na Pohorju je nedavno prišla rekvizicijska komisija, komisija, ki jo je vodil c. kr. koiriisar dr. Terglav. PosoM-ntk g. Skerbinjek je pokazal komisij svoj skedenj in shrambo za seno. Člani komisije so naj prvo pogledali prvi del skednja, potem pa je dr. Terglav .„odkril“ Še drugi del skednja, na katerem je našel „s-krito“ več stotov sena. Tako je tudi zapisal v zapisnik. Jasno je, da g. Skerbinjek ni skril seno, saj ga niti ne more skriti. Celo pokazal je komisiji, kjer je seno. In kljub temu je zapisal dr. Terglav v zapisnik: -„Skrito seno.“ Kakšne nasledke bi imel poSeM-nik. če bi obveljala komisarjeva, sii lahko mislimo. Člani komisije so protestirali proti takemu postopanju uradnega komisarja in v znak protesta niso hoteli podpisati (iotičnega zapisnika. Za zadevo se bomo zanimali.
Draga galica v Ptuju. Kakor lansko leto, tako je tuudi letos modra galica, ki jo oddaja ptujski o-krajni zastop, najbolj draga. V Ptuju stane gglica letos zopet 4 K 1 kg, dočim jo drugi okraji oddajejo po 3 K 65 v do 3 K- 70 v. To je zopet 'Ornigovo napredno gospodarstvo, katero ptujski „Stajere“ vedno lako hvalisa.
Vinogradniki, peronospora je tu! Vinogradnik iz Št. Petra pri Mariboru nam poroča, da se v vlažnih legah že pojavlja peronospora. Da se dragocen nastavek grozdja ne uniči, je 1reba takoj pričeti s škropljenjem. Zamuditi ne smemo nobenega trenotka, Kjer še župani niso poskrbeli za galico občanom n ai to takoj storijo!
Nova bolezen na krompirju. Na krompirju se je pojavila lansko leto in letos nova bolezen:	rak.
.Ta bolezen se je zanesla, v Avstrijo iz Nemčije. Pozna se po izjedkah in bulah na koreninah, gomoljih in steblih. Ta bolezen popolnoma uniči krompirjem sravod. Ker ie bolezen nalezljiva, je treba velike pazljivosti, da se ne razširi. Najboljše sredstvo proti razširjenju te bolezni je odstranitev takih gomoljev in grmov, kjer se opaža taka sumljiva' bolezen. Vsak sumljiv slučal se naj takoj naznani poljedelskemu ministrstvu. Vpošljejo se naj tudi napadene korenine, gomolji in stebija.
Jzdajateli iu založnik: Konsoroij „Straža."
£ . -
" p _	; / ; -	%; Ar A.	... : ■
Frena rejena določila g$ede nadomestnih kört j. C. kr. poljedelsko ministrstvo je določilo, da dobi tisti, komur je svoginil na licitaciji kupljen, za vojaško službo nezmožen konj, drugega, ako mu je, ta poginil v teku treh tednov po prevzetju (dosedaj je bila ta-le doba določena na 14 dni). Nadomestnega konja mora pa kupec vzeti najdalje v treh mesecih po nakazilu. Cas se šteje od dne, ko je dobil kupec obvestilo, da dobi nadomestnega konja. Po treh mesecih ugasne pravica do nadomestila.
Dopisi.
Maribor. Mestni svet je odbil prošnjo g. Goleča za gostilniško koncesijo v njegevi hiši v Tegethol ovi ulici. Kot Slovenec se zdi g. Goleč mestnim očetom j-rem a!o -- zanesljiv.
Ruše. V nedeljo, dne 5. t. m., smo imeli priliko spoznati, kako malo narodne odločnosti in zavednosti je med nami. Pod pokroviteljstvom stavbnega vodstva tvornice za dušičnate siiovi .se je vršila v gostilni Jožefa Mule veselica in ker bi bila udeležba same nemške gospode od tvornice pač malo > t eveč neznatna, so skrpucali vabila v nekaki slovenščini, in jih poslali tudi slovenskim ruškim rodbinam- v nekatere hiše so šli gospodje celo osebno vabit. In „narodno zavedni“ Rušani' so se s par izjemami vsi odzvali. Naša .„narodna“.'dekleta so celo sodelovala pri prodaji cvetk, iMHs Ha ü sai ^Ss ■wanfc
Št. Uj v Slov. gor. Prihodnjo nedeljo, dne 26. maja po večernicah imamo v Slov. domu zopet predstavo s petjem. Gostje iz doir ače in sosednjih župnij, dobrodošli.
Sv. Lenart v Slov. gor. Licenciranje in premiranje marijadvorskih bikov se vrši v torek, dne 28. t. m., ob 9. uri dopoldne, na dvorišču gospe Arnuš pri Sv. Lenartu.
Središče. V nedeljo zvečer je v šolskih prostorih priredil g. učitelj Franjo Serajnik umetniški koncert (petje mešanega in moškega zbora, solospevi in muzikalne točke na gosli s spremljevjanjem klavirja), katerega čisti dobiček se porabi za spomenik padlim junakom iz središke Župnije. Koncert je ob obilni u-deležbi zelo dobro uspel.
Središče. Občine naše župnije so prostovoljno skupaj spravile tiste množine zrnja, ki so jim bile predpisane od okrajnega glavarstva. Središki prevzem alee žita pa nekaterim posestnikom ni plačal zrnja po zvišanih cenah ampak po starih nizkih cenah, tako da imajo posamezniki precejšnjo škodo. In še iz drugega vzroka se pritožujejo naše gospodinje. Dasiravno so oddale zabelo in slanino že meseca decembra, še do sedaj, ko je minilo že pol leta, ni nobenega plačila. Slanina se jim je zaračunila po 7 K 40 v. kilogram — po mestih je pod 40 K kilogram ni nikjer dobiti, — a sedaj se jim še ta malenkost ne izplača! Ali veljajo predpisi glede točnosti samo za vas?!
Iz ormoškega- okraja. Naše gorice tudi letos lepo kažejo, da je upati zopet najboljše vinske trgatve, če ne bo vremenskih nezgod. Žal, da je obiskala, toča že nekatere kraje in je n. pr. Vinski vrh in Bre-brovnik močno oklestila.
Sv. Trojica v Halozah. Dne 26. maja, t. j. na trojičko nedeljo, je tukaj posebna slovesnost. Dekliška Marijina dražba si je umislila društveno bandero, katerG bode ta dan slovesno blagoslovljeno. Prišel bo slavni in mnogočastiti organizator slovenske mladine g. dr. Josip Hohnjec iz Maribora, kateri je tukaj ustanovil Marijino družbo in bo tudi blagoslovil njej bandero.	.
Slov. Bistrica. Na splošno zahtevo zavednih Slovencev se bo vršil v kratkem v 'Slov. Bistrici velik manifestaicijski shod za Jugoslavijo in prosimo vsa narodnjake, da že sedaj agitirajo od hiše do hiše za veličastno udeležbo. Žene in dekleta, možje in fantje, glejte, da boste tisti dan vsi pokazali našim tlačiteljem in vladi našo pravo narodno voljo! Cas shoda se bo Še pravočasno naznanil.
Slov. Bistrica. Učiteljica na slovenski šoli gospodična Lereher, in gospa Pichler, žena tukajšnjega davčnega voditelja, še vedno nista odložile odboi-rnštva pri nemškem Sohulvereinu. 'Stavimo torej Zupet poklicanim oblastem javno vprašanje, Če smejo a-radniki na slovenskih tleh sodelovati v društvih, kor iin edini namen je boj proti slovenskemu domačemu ljudstvu ?
Slov. Bistrica. Lokalna železnica na glavni kolodvor je zopet za nekaj Časa popolnoma ustavljena in sicer zato, da so. lahko na našo progo postavili odvišne prazne in polne vagone, da imajo tatov' zopet kiaj dela. Pri kmetu rekvirirajo zadnje bilke sena, tu pa stojijo celi vagoni sena na projstem, izpostavljeni slabemu vremenu. To zastavljanje proge pa je gotovo tudi iz prometnih ozirov čiste nepotrebno, in bi isto mestna občina s primernim posredovanjem prav lahko preprečila, ako bi se količkaj brigala za biagor svojih! občanov. Ker pa imajo mestni očetje vsi konje, železnice ne pogrešajo, za druge ljudi jim pa n' mar. Res smo radovedni, koliko časa. bodo Bist i čani še mirno gledali to zanikrno nemčursko gos ■ darstvo. Slišimo na. da so ši nemčurii radi tega na občini že precej hudo v laseh.
Odgovorni urednik: Vekoslav Slupan.
21. maja 1918
Studénice pri Poljčanah. V nedeljo, dne 26. t. m., se vrši po rani službi božji v Studenicah velik shod. Govori poslanec Franc Pišek o sedanjem političnem položaju, nadrevizor Vladimir Pušenjak pa o gospodarskih zadevah. Slovenci iz Dravinjske doline vsi na shod,! Posebno župnije Studenice, Makole in Poljčane naj bodo mnogobrojno zastopane na zborovanju!
Konjice. Tudi naša tržka občina, je pricapljaia. za drugimi „nemškimi“ občinami in protestirala, proti jugoslovanski deklaraciji. Ker je našim nemškonaeio-nalnim, vojaščine oproščenim tržanom dolg čas, jim pustimo to veselje. Izvršitve jugoslovanske deklaracije ne ustavi nobena, sila, najmanj pa kakšna nem škufarska gnezda. — 0’d dne 15. t. m. vozi zopet jutranji vlak dnevno do Poljčan k poštnemu vlaku na Celje. To zvezo je kmetsko prebivaljšltvo najbolj rabilo, toda južna železnica je nekaterim nemškanaoio-nalnim tržanom na ljubo do sedaj rajši vpeljala popoldanski vlak k brzovlakom in opustila, dopoldanskega. Za kmeta, ki se ne vozi . na sprehod, kakor Konjiška gosnoda, popoldanski vlak k brzovlakom ni posebne važnosti. — Nemškonacionalni blagajničarki v Poliča nah, ki se rada zadira na kmetsko ljudstvo, ki noče razumeti slovenskega jezika, priporočamo lepše obnašanje, ker bi drugače bili primorani jo naučiti, kaj je dostojnost !	'
Trbovlje. Dne G, t, m. so imeli podu rudniki iz Trbovelj, Hrastnika in Zagorja razpravo o svojih pritožbah pri pritožni komisiji v Gradcu. . Zahtevali so. da se jim zviša plača na 200% na podlagi sedanje plače, ki znaša povprečno 149 K in da se jim še posebej plača nedeljsko delo in nadšihte. Omenili pa treba, da so imeli že od meseca junija 1. 1. 90% vojr-ne doklade; samo vojna doklada se naj bi spremenila v draginjsko doklado in zvišala na 100%, drugih 100% pa naj [iride k plači. Pri pritožni komisiji je zastopal poduradnike državni poslanec dr. Benkovič in trije poduradniki. Prišlo je do poravnave in dosegli so sledeče: 150% zvišanja sedanjih službenih pre j e rukov; od tega pride 20% za zvišanje prave plače* 130% pa draginjske doklade na podlagi dosedaj n ega plačila. Tožba glede separatnega plajčevanja nedeljske službe in nadšiht se je umaknilaj s pridržkom , da se zopet vloži, samo v drugi obliki, kajti podura-dnikom ne gre toliko za. to, da jim plačajo nedelje, marveč za to, da bi insèiia^ .delie proste. G. državni poslanec dr. Benkovič je 3 velikodušno odklonil vsako plačilo v denarju za svoj trud, marveč naročil, na» rajši darujemo 50 K za dr. Krekov spomenik, 50 K za Slovensko Stražo in 50 K zaCiril-'Metodovo družbo. Na lastno inicijativo pa darujemo za dr. Krekov spomenik 100 K, tako da bo darovano skupno 200 K v priznanje zastopanja g. ctr. Benkoviča.
Trbovlje. Stavbi,nska zadruga Lastni Dom y. Trbovljah sklicuje svoj redni VIII. občni zbor v nedeljo, dne 26. maja, ob 3. uri popoldne, v prostorih Društvenega doma s sledečim sporedom: 1. Pozdrav načelnika in čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora. 2. Poročila načelnika in nadzorstva. 3. Odobritev računskega zaključka, za leto 1918. 4. Volitev enega člana v nadzorstvo. 5. Slučajnosti. Ako bi ta občni zbor zaradi premajhne udeležbe ne bil sklepčen, se vrši eno uro pozneje z ravno istim dnevnim redom ir pri vsaki udeležbi drug občni zbor, kateri bo sklepčen pri vsakem številu navzočih članov, prosijo se vsi člani, ki imajo deleže, da se polnoštevilno udeležijo tega. občnega zbora. — Načelstvo.
Za slovensko šolo v Mariboru so nadalje darovali: Učiteljstvo ljudske šole v St. Juriju ob Ščavnici 100 K: Marija Ciček v Hočah 10 K: Jur Bezenšek, župnik v Cadramu, 100 K; Jiožei Trdin v U-govski gori 20 K; Ivan Lampreht v J an že vem vrhu 100 K: Lojzek Pinter mlajši v Slov. Bistrici na.brai v veseli družbi na Videžu 61 K ; Hinko Šiško v Selcah pri Sv. Lenartu 20 K; A. Marinc v Oberlaa pri Dunaju 20 K; Jakob Zemljič v Radencih 20 K; Le opold Erzi n, vojni kurat v Celovcu, 5 K ; Jan. Gra hernik v Vajgnu 100 K; Ignacij Supanič v Vajgnu 100 K; iz pušice v Narodnem domu v Mariboru S 31.73. — Darovi se pošiljajo na naslov: Moška po družnica jdružbe sv. Cirila in Metoda v Mariboru -šolski odsek.
Za slovensko šolo v Mariboru so nadalje da rovali:	Upravništvo „Slov. Naroda1“ 186.42 K; uči
teljstvo šole pri Sv. Antonu v Slov. gor. 20 K, Jo sip Kolman, ognjičar pri 6-29 bateriji v Zalogu 50 K Hermina Starki v Sevnici nabrala v svoji gostilni I 43; Ludovik Smole v Sevnici 20 K; Frančiška Za veršnik v Brežicah 5 K; iz Ljutomera mesto venel na, grob g. nadučitelja Fr. Schneider, kaplan Andi Lovrec 20 K; učiteljica Minka Sever 10 K; učitelji ca Josipina Wessner 6 K: kaplan Matija Zadrave 5 K: ravnatelj Janez Robič 5 K; učiteljica Jula K( bič 5 K ; učitelj Jan Baukart 4 K ; jučiteljiica Leou da Herzog 3 K; učiteljica Matilda Mihalič 2 K, Ja nez Fikfak v Marija Puščavi 40 K; gospa Perše ni Činžatu 2 K : gdč. Tilka Korman na Kumenu 20 K rodbina dr. Rudolfa v Konjicah in sioer gospa Josi pina Rudolf 20 K; zastavnik Ivo RudolMO K; nad poročnik Vladimir Rudolf 10 K : poroči^k Duš, Ih) dolf 10 K ; poročnik Janko Rudolf 10 JC. Darovi 6 pošiljajo na naslov: Podružnica družbe sv. Cirila i Metoda v Mariboru, Šolski odsek.
Tisk tiskarne sv. Cirila v Mariboru.