ZAVOD ZA IZOBRAŽEVANJE KADROV IN PROUČEVANJE ORGANIZACIJE DELA KRANJ 19 6 3 dr. Ivan Turk docent Ekonomske- fakultete STROŠKI V PODJETJU IN NJIHOV OBRAČUN 0 POJEM .STROŠKOV Pojem stroškov je tesno povezan s pojmom potroškov, kajti stroš ki so v glavnem pogojeni s potroski. Zato je najprej treba od¬ govoriti na vprašanje, kaj so potroški v podjetju. Pri poslovanju podjetja se trošijo poslovni faktorji, t. j. de¬ lovna sredstva, delovni predmeti, storitve in delovna sila. Tiste količine poslovnih faktorjev, ki so bile nujno potrošene v zvezi s poslovanjem podjetja, imenujemo potroske . Govorimo lahko potemtakem o potroških delovnih sredstev, delovnih pred¬ metov, storitev in delovne sile. Govorimo pa lahko tudi o po¬ rabi delovnih sredstev, delovnih predmetov, storitev in delov¬ ne sile. Toda vsaka njihova poraba še ne' predstavlja potroška; potrošek je le tista poraba delovnih sredstev, delovnih pred¬ metov, storitev in delovne sile, ki je predmete za kako kulturno udejstvovanje delovnega kolektiva, njihova poraba se ne predstavlja potroška, ker ni povezana s a) povezana s poslovanjem podjetja b) ne presega nujne količine za dosego določenega poslovnega učinka. Če uporablja podjetje n.pr. svoja delovna sredstva ali delovne poslovanjem samega podjetja. Po drugi strani pa tudi n.pr. ne¬ omejena uporaba kake reklamne storitve ne predstavlja več v celoti potroška v zgoraj opredeljenem smislu, kajti reklama postopoma preneha biti sredstvo pospeševanja prodaje ter po-■ stane le posebna oblika podpore. Tista poraba delovnih sred¬ stev, delovnih predmetov, storitev in delovne sile, ki ne po¬ vezana s poslovanjem podjetja ali ki presega nujno količino ta dosego določenega poslovnega učinka, torej v načelu ni več njihov potrošek. čeprav porabo ih potrosek merimo le količin¬ sko , obstoji razlika med njima, ki jo lahko shematično prika¬ žemo takole i poraba poraba za neposlovne poraba za poslovne poraba za poslovne namene namene preko nujne namene do nujne ko- količine ličine = potrošek V prvih dveh primerih delovna sredstav, delovni predmeti, sto¬ ritve in delovna sila pravzaprav ne nastopajo več kot poslovni faktorji. Kot taksni nastopajo le v tretjem primeru. V tem smislu pa lahko rečemo, da je poraba pos.lovnih faktorjev ena¬ ka njihovem potrošku. Stroški so v svojem izhodišču cenovni.izraz potroškov poslov¬ nih .faktorjev ; s tem cenovnim izrazom so mišljeni po določenih cenah obračunani potroški .delovnih predmetov in storitev ter po določenih obračunskih postavkah obračunani potroški delov¬ ne sile. V pogojih delavskega samoupravljanja, ko vsak elan delovnega kolektiva prejema za svoje delo ustrezen del doseženega dohod¬ ka podjetja, nastane vprašanje, ali je sploh mogoče osebne do¬ hodke priznati kot stroške. Toda ko podjetje proizvaja, ne prena na nastajajoče proizvode samo vrednost porabljenih delovnih sredstev, delovnih predmetov in storitev, temveč tudi porabi denarna sredstva za plačilo tistih osebnih dohodkov, ki ustre¬ zajo opravljenemu delu. Delovni kolektiv ima pravico do osebnih dohodkov ne glede na to, ali je opravljeno delo ob zaključku o- bračunskega razdobja vsebovano se v nedokončani proizvodnji ali v neprodanih zalogah gotovih proizvodov, ko podjetje še ni do¬ seglo dohodka in ga torej ne more razdeliti. Čeprav lahko takš¬ na izplačila osebnih dohodkov smatramo kot akontacijo na račun v prihodnosti pričakovanega dohodka, do katerega bo podjetje prišlo ob prodaji nedokončane proizvodnje in gotovih proizvodov, ne moremo zakriti .dejstva, da so se določena denarna sredstva porabila zaradi opravljenega dela, ki je vsebovano v tej nedokon¬ čani proizvodnji in neprodanih gotovih proizvodih. To pa pomeni, da je z ekonomskega stališča pri poslovanju treba računati tudi z osebnimi dohodki kot s stroškom. Stroški so pravzaprav v ob¬ liko •proizvo dn je preoblikovana sredstva podjetja . Kot stroške- je z ekonomskega stališča treba obravnavati vse tisto, kar se ¬ stavlja lastno ceno p r oizvodov . S tem sme pa pojem stroškov razširil.; stroški niso nujno samo cenovni izraz potroskov poslovnih faktorjev. Stroški po tej no¬ vi opredelitvi ne nastajajo nujno samo v zvezi s potroškom de¬ lovnih sredstev, delovnih predmetov, storitev in delovne sile. Stroški nastajajo lahko tudi v zvezi s tistimi prispevki druž¬ beni skupnosti, ki jih mora podjetje plačati ne glede na samo realizacijo proizvodov in zaradi tega vkalkulirati v lastno ce¬ no- proizvodov. Z druge strani pa smo istočasno pojem stroškov zožili. Ne zani¬ majo nas n.pr. cenovno izraženi potroški poslovnih faktorjev nasploh, temveč le, kolikor v določenem obračunskem razdobju vstopajo v lastno ceno proizvodov. Stroške bomo zato v nadaljnjem obravnavali le- kot vkalkulirane stroske ; to pomeni, da nas ne zanimajo dejansko nastali, toda razmejeni in ne v istem obračun¬ skem razdobju vkalkuiirani stroški. Takoimenovani zagonski stroš¬ ki in stroški na aktivnih časovnih razmejitvah predstavljajo samostojno sredstvo podjetja« Nas pa v nadaljnjem zanimajo le tisti stroški, ki so povezani s preoblikovanjem različnih sred¬ stev podjetja v obliko nastajajočega proizvoda. Ta novi pojem stroškov lahko shematično prikažemo v povezavi z ostalimi pojmi stroškov takole s stroški v širšem smislu nevkalkulirani vkalkulirani stroški stroški (= stroški v ožjem smislu) stroški kot'cenovni stroški, ki so vkal~ ■izraz potroškov kulirani, a.niso ce- poslovnih faktorjev novni izraz potroškov poslovnih faktorjev Kljub tesni povezanosti"vsak denarni izdatek še ne predstavlja stroška. Za pojav stroškov je važen tisti čas, v katerem so bi¬ li poslovni faktorji porabljeni pri poslovanju, ne glede na to, kdaj so bili plačani. Če je bil n.pr. kak delovni predmet na¬ bavi jen v jenuarju, vendar je ostal na skladišču do aprila, do tedaj ni bilo nikakega potroška tei’ z njim zvezanega stroška, čeprav je bil potreben denarni izdatek zaradi izvršene nabave. Lahko pa pride "do potroška In stroška tudi pred samim plačilom za nabavo. *.V tem primeru seveda vkalkulirani stroški niso ne ¬ posredno povezani v obliko nastajajočega proizvoda, kajti pre¬ hodno se pojavlja novo sredstvo z novim virom sredstev - obvez¬ nostjo? šele.ko je obveznost poravnana in ko so zaradi tega zmanjšana denarna sredstva, lahko smiselno utemeljujemo preo¬ blikovanje samih sredstev podjetja v obliko nastajajočega pro- izvoda. Vkalkulirani stroški niso istovetni s takoimenovanimi vkalkuli- ranimi "poslovnimi stroški", ki so jih gospodarsko finančni pred¬ pisi uvedli v naša podjetja. Razlika je v tem, da vkalkulirani 5 stroški obsedajo polog vkalkuliranih poslovnih stroškov še vkalkulirane osebne dohodke. Shematično lahko to razmerje pri¬ kažemo kot stroški vkalkulirani poslovni stroški vkalkulirani osebni dohodki Pojem poslovnih stroškov je pomemben pri ugotavljanju dohodka podjetja, medtem ko je preje opredeljeni pojem stroškov pomem¬ ben pri kalkulaciji lastne cene proizvodov ter pri vseh po¬ slovnih odločitvah, ki izhajajo iz analiz gibanja posameznih njenih elementov. Na tem mestu se bomo zaustavili na problemih vkalkuliranih stroškov , ki med drugim zajemajo tudi vkalkulira¬ ne osebne dohodke. 1 VRSTE STROŠKOV 10 TEMELJI OPREDELITVE STROŠKOV PO VRSTAH Vsi vkalkulirani stroški morajo v načelu zadostiti obema, pred ¬ postavkama, ki smo jih navedli že pri opredelitvi potroškov. Ti dve predpostavki stas a) vkalkulirani stroški morajo biti povezani s poslo¬ vanjem podjetja b) vkalkulirani stroški ne smejo presegati višine, ki jo lahko označujemo kot potrebno in normalno pri doseganju določenega poslovnega učinka. Zlasti druga predpostavka v praksi večinoma še ni dovolj iz¬ kristalizirana. Pač pa naši gospodarsko-finančni predpisi v nekaj primerih postavlajo mejo, da katere se določen izdatek lahko vkalkulira kot strošek, medtem ko je presežek treba po¬ kriti iz doseženega čistega dohodka ali iz skladov podjetja. 6 Zgornji predpostavki v načelu veljata pri vseh stroških, Te stroške pa lahko po njihovi vsebini razdelimo na več skupin. Če pri tem izhajamo iz cenovnega izraza potroškov posameznih poslovnih faktorjev in še iz vkalkuliranih stroškov, ki niso cenovni izraz potroškov poslovnih faktorjev, lahko razdelimo vse stroške na naslednje skupine: a) stroški delovnih sredstev b) stroški delovnih predmetov c) stroški storitev. č) stroški dela d) stroški v zvezi z vkalkuliranimi družbenimi dajat¬ vami . Toda takšna razdelitev stroškov ne bi upoštevala načina njiho¬ vega oblikovanja. Amortizirajo se n.pr. le tista delovna sred¬ stva, ki spadajo med osnovna sredstva, poleg it"- pa še patenti, licence in druge pravice ter zagonski stroški. Nekateri stroški v zvezi z delom se pri nas priznajo kot poslovni stroški, med¬ tem ko so drugi sicer lahko vkalkulirani, vendar jih mora pod¬ jetje -pokriti šele iz doseženega čistega dohodka. Nekateri stroš ki nastajajo v zvezi z delovnimi sredstvi, vendar predstavljajo hkrati tuje storitve ter nastaja vprašanje, kako bi jih upošte¬ vali. Nekateri delovni predmeti sestojajo iz lastnih proizvodov preteklih faz dela ter jih potemtakem ni mogoče obravnavati skupno z nabavljenimi delovnimi predmeti, c e nočemo v obsegu celotnega podjetja pomnoževati stroške hkrati s številom orga¬ nizacijskih faz poslovanja. Takih problemov, ki izvirajo iz teoretične razdelitve stroškov, je še več. V kontnem planu, ki je obvezen za vsa podjetja pri. nas, so stroš ki razvrščeni .na naslednje skupine: a) stroški materiala (konti skupine 40) b) str o čl 1 tujih storitev (kon^’ skupine 4.i) c) razni stroški (konti skupine 42) 7 č) stroški, ki se nanašajo na osebne izdatke (konti skupine 43 in 47) d) stroški amortizacije (konti skupine 44) e) stroški v zvezi s prispevki in članarinami (konti skupine 45) f) stroški, ki se nanašajo na osebne dohodke in niso priznani kot "poslovni stroški", ker jih je treba pokrivati iz čistega dohodka (konti skupine 4$) g) stroški, kp se nanašajo na potroške lastnih pro¬ izvodov in storitev (konti skupine 48) Vsi stroški teh skupin šo predmet kalkulacije in sestavni del lastne cene proizvodov. Vsaka izmed zgornjih skupin stroškov pa zajema več podskupin. 0 teh podskupinah bomo v nadaljnjem govorili kot o vrstah stroškov . Razmerje med predpisanimi sku¬ pinami stroškov in med skupinami stroškov po izhodiščni teore¬ tični shemi pa je naslednjem a) stroški materiala zajemajo; aa) del stroškov delovnih predmetov (nabavljeni delovni predmeti) ab) del stroškov delovnih sredstev (drobni inven¬ tar) (j b) stroški storitev zajemajo; ba) del stroškov storitev (n.pr. prevozne storitve) bb) del stroškov delovnih sredstev (n.pr. najemni¬ ne za 'izposojena delovna sredstva) c) razni stroški zajemajo; ca) del stroškov delovnih sredstev (n.pr. popravi¬ la) cb) del stroškov storitev (n.pr. reklama) 8 č) in f) stroški v zvezi z osebnimi izdatki in oseb¬ nimi dohodki zajemajo stroške dela d) stroški amortizacije zajemajo? da) del stroškov delovnih sredstev (amortizacija delovnih sredstev kot osnovnih sredstev) db) del stroškov storitev (amortizacija patentov, licenc in drugih pravic ter zagonskih stroškov) e) stroški v zvezi s prispevki in članarinami zaje¬ majo? ea) del stroškov storitev (če tako kategoriziramo odmenske prispevke zbornicam in skupnostim) eb) stroške v zvezi z družbenimi dajatvami (ki so neodmenske) g) stroški, ki se nanašajo na potroške lastnih pro¬ izvodov in storitev zajemajo? ga) del stroškov delovnih predmetcrv gb) del stroškov storitev V nadaljnjem si oglejmo pobliže posamezne vrste stroškov! 11 STROŠKI MATERIALA Ti stroški so pri nas razdeljeni na naslednje vrste stroškov (z označbo številke konta)? 400 Surovine in material 401 Nabavljena energija 402 Gorivo in mazivo 403 Drobni inventar, embalaža in avtomobilske gume 404 Vkalkulirani kalo, razsip, okvare in razbitje 408 Drugi material 9 Kot stroški "surovin in materiala" so mišljeni le cenovno izraže¬ ni potroški izdelavnega materiala, ne pa tudi režijskega mate¬ riala. Pri tem je kot "surovina" navadno označen osnovni mate¬ rial in kot "material’ pomožni izdelavni material. Ti stroški se lahko nanašajo tudi na porabljene polproizvode in dele, če so bili nabavljeni in ne proizvoden! predhodno v okviru istega podjetja. Vsi stroški so prikazani po dejanskih ali stalnih cenah porabljenega materiala; v zadnjem primeru mora podjetje izkazati še sorazmerni del odstopanja od stalnih cen materiala. Na višino teh stroškov lahko vpliva tudi količina odpadkov; ker lahko podjetje odpadke prodaje ali porabi v nadaljnji proizvod¬ nji, njihova vrednost zmanjšuje vrednost porabljenega materiala. Stroški "nabavljene energije” se nanašajo na porabljeno električ¬ no energijo, paro in podobno ne glede na to, ali predstavlja iz- delavno ali režijsko energijo. V istem podjetju proizvedena e- nergija ni obravnavana v okviru te vrste stroškov. Stroški "na¬ bavljene energije" so prikazani po dejanskih ali stalnih na¬ bavnih cenah porabljene energije; v zadnjem primeru je ločeno izkazano še odstopanje od stalnih cen energije. Stroški "drobnega inventarja, embalaže in avtomobilskih gum" so lahko obračunani na različne načine. Podjetja največkrat b prenosu teh predmetov v uporabo odpišejo 50 % njihove nabavne vrednosti, ostali dela vrednosti pa odpišejo ob njihovi izločit¬ vi iz uporabe. Y nekaterih primerih pa podjetja odpisujejo na¬ bavno vrednost teh predmetov glede na njihovo predvideno živ¬ ljenjsko dobo oziroma delovanje; ta način je zlasti pogost pri avtomobilskih gumah. Primer, da bi podjetje takoj ob prenosu drobnega inventarja, embalaže in avtomobilskih gum v uporabo smatralo celotno njihovo nabavno vrednost kot strošek, je redr- kejši. 10 Stroški "vkalkuliranega kala, razsipa, okvar in razbitja" se nanašajo na tovrstne izgube pri surovinah in materialu, proiz¬ vodnji, polproizvodih, gotovih proizvodih in trgovskem blagu. Podjetja vkalkulirajo te stroške navadno na podlagi njihovega letnega predračuna v enakih mesečnih zneskih, da ne bi na vi¬ šino lastne cene vplivala njihova neenakomernost v posameznih časovnih razdobjih. Stroški "drugega materiala" se nanašajo na režijski material, kot n.pr. vodo, material za popravila in vzdrževanje, material za čiščenje, pisarniški material ali časopise. 12 STROSKI STORITEV Stroški storitev so pri nas razčlenjeni v naslednje vrstes 410 Popravila, izvršena po drugih 411 Prevozne storitve 412 Poštni, telefonski in telegrafski stroški • 413 Stroški denarnega in plačilnega prometa 414 Najemnina in zakupnina 415 Potni stroški v državi 416 Potni stroški- v tujini 417 Stroški za izvedence, posvetovanja, revizije in arbitraže 419 Druge storitve Storitve morajo opr iviti za to obstoječe organizacije; v kolikor jih opravijo posamezniki na svoj račun, so ti posamezniki dejan¬ sko v dopolnilnem delovnem razmerju s proučevanim podjetjem in se ustrezna izplačilo smatrajo kot izplačani osebni dohodki. 11 Podrobnejša obrazložitev vsebine vsake izmed zgornjih vrst stroškov ni potrebna. Pripomniti je treba le, da se stroški "prevoznih storitev" nanašajo le na prevoz surovin, materiala, polproizvodov, proizvodov in blaga, ne pa tudi ljudi. Kot"potni stroški v državi oziroma v tujini" se smatrajo le prevozni stroški oseb in transportni stroški prtljage, ne pa tudi dnevnice. Pri teh stroških naši gospodarsko-financni predpi si podrobneje opredeljujejo njihov značaj in višino. Prevozni stroški, ki so n.pr. nastali v zvezi s potovanjem, delavcev na sejme in razstave, predstavljajo stroške zgoraj navedene vrste le, če so delavci tam zaključevali kake pogodbe ali imeli kak drug poslovni opravek. Po drugi strani je vedno treba izbrati najkrajšo pot in najracionalnejše prevozno sredstvo. Avtotaksi je dopustno uporabiti v medkrajevnem prometu le, ce ni javnih prevoznih sredstev. Prevoznih stroškov v krajevnem področju pa sploh ni mogoče vkalkulirati. Če potuje nekdo, ki zasede vodil¬ no delovno mesto ali delovno mesto, ki zahteva visoko izobraz¬ bo, lahko obračuna prevozne stroške I. razreda na železnici in ladji, medtem ko lahko vsi ostali obračunajo le II. razred itd. 13 RAZNI STROSKI V tej skupini so zajete naslednje vrste stroškov? 420 Obresti od kreditov za trajne in občasne potrebe 421 Stroški izobraževanja strokovnih kadrov 422 Stroški za reklamo in propagando 423 Reprezentančni stroški 424 Stroški udeležbe na sejmih, razstavah, filmskih festivalih in pod. 425 Zavarovalne premije 426 Vkalkulirani stroški za investicijsko vzdrževa¬ nje osnovnih sredstev 12 427 Vkalkulirani stroški za obnavljanje, vzdrževanje in raziskovanje rezerv rudnega in drugega mine¬ ralnega bogastva. 428 Vkalkulirani stroški z uvajanjem nove proizvodnje 429 Razni drugi stroški Te vrste stroškov zahtevajo nekaj dodatnih pojasnil. Kot vidimo, predstavljajo stroške le "obresti od kreditov", ne pa tudi zneski za odplačilo samih kreditov; te je treba pokri¬ vati ne drug način. "Stroški izobraževanja strokovnih kadrov" v smislu naših go- spodarsko-finanenih predpisov ne smejo, presegati 1% od izpla¬ čanih osebnih dohodkov; ves morebitni presežek lahko podjetje pokriva le iz sredstev skupne porabe. Med stroške izobraževanja strokovnih kadrov spadajo med drugim tudi štipendije« . Vsi nadaljnji stroški to, skupine previloma nastajajo neenako¬ merno v posameznih obračunskih razdobjih, zato jih podjetja navedno vkaikulirajo v enakih mesečnih kalkulativnih zneskih . preko kontov časovnih razmejitev. Delavsi svet mora ob začetku lota določiti višino "stroškov za reklamo in propagando’’«, Pri določevanju te višine je na prvem mestu treba upoštevati upravičenost takšnih izdatkov, zneske porabljene v preteklih letih (zahteve trga, sezonsko blago, kopičenje zalog itd), je nujno, da so enakomerno preneseni v lastno ceno proizvodov ne glede na čas njihovega dejanskega na¬ stanka. če so dejanski stroški večji od planiranih, mora ob kon¬ cu leta delavsi svet posebej sklepati o načinu njihovega po¬ kritja. Če so, manjši, razlika predstavlja izredne dohodke. 13 Podobno volja tudi za "reprezentančne stroške". Nikakor pa ni mogoče samtrati kot reprezentančne stroške tiste izdatke, ki so nastali zaradi pogostitve delovnega kolektiva. Stroški udeležbe na sejmih, razstavah, filmskih festivalih in pod." zajemajo le materialne stroške, ki so neposredno zvezani z razstavami, ne pa tudi osebne dohodke in ostale osebne izdat¬ ke . Stroški "zavarovalnih premij" se nanašajo le na zavarovanje os¬ novnih in obratnih sredstev, ne pa sredstev skupne porabe ali delovnega kolektiva. Osnovna sredstva je treba zavarovati naj¬ manj za neodpisani del njihove vrednosti, lahko pa tudi do vi¬ šine njihove tržne vrednosti. Za katere rizike je treba zavaro¬ vati osnovna in obratna sredstva, je navedeno v posebnem pred¬ pisu. Podjetje mora v začetku leta sestaviti predračun vseh stroškov v zveži z "investicijskih vzdrževanjem osnovnih sredstev". Na podlagi tako sestavljenega predračuna je izračunana stopnja me¬ sečnega kalkulativnega zneska teh stroškov v primerjavi z na¬ bavno vrednostjo osnovnih sredstev. Neporabljena sredstva iz naslova investicijskega vzdrževanja osnovnih sredstev se prena¬ šajo v naslednje leto z istim namenom, nepokriti del dejanskih stroškov pa je treba pokriti v naslednjem letu ali v naslednjih letih. Če postavljena stopnja ne ustreza povprečni višini stroš¬ kov investicijskega vzdrževanja, mora delavski svet določiti novo kalkulativno stopnjo, ki jo je pa mogoče uporabljati šele v naslednjem letu, ne pa že za nazaj. "Vkalkulirani stroški za obnavljanje, vzdrževanje in raziskova¬ nje rezerv rudnega in drugega mineralnega bogastva" imajo nekaj podobnosti s stroški investicijskega vzdrževanja osnovnih sred¬ stev, vendar tudi nekaj posebnost. Vsekakor pa ne spadajo v to 14 vrsto stroškov tisti stroški, ki imajo kot cilj razširitev ob¬ stoječih kapacitet v rudarstvu; ti lahko predstavljajo le os¬ novno sredstvo. "Stroški z uvajanjem nove proizvodnje" so nastali pri proučeva¬ nju in uvajanju novih sodobnih tehnoloških postopkov, pri raz¬ iskovanjih zaradi modernizacije proizvodnje, povečanja proizvod- nje, prihrankov pri proizvodnji in izboljšanju kvalitete pro¬ izvodov. To torej niso stroški podjetij v gradnji oziroma pod¬ jetij in obratov, ki vstopajo v obratovanje z novimi kapaciteta¬ mi. Taksne že nastale, a še ne' vkalkulirane stroške, je treba vkalkulirati v roku, ki ne sme biti daljši od 3 let. Med "razne druge stroške" spadajo izdatki za sodne, administra¬ tivne in druge takse, stroški predvojaške vzgoje in protiavi- onske zaščite, stroški menz in delavskih restavracij itd. .Po naših gospodarsko-finančnih predpisih lahke podjetje vkalkulira med stroške le naslednje stroške svoje menze oz. delavske restavracije s stroške za porabljeno električno energijo, drva, premog, plin in ostala goriva, vodo, investicijsko vzdrževanje osnovnih sredstev, obresti za kratkoročne kredite, amortizacijo in obresti od poslovnega sklada. Potemtakem ne more dajati po¬ ljubno veliko podporo svoji raenzi oz. delavski restavraciji v bre¬ me lastnih vkalkuliranih stroškov. 14- OSEBNI IZDATKI ¥ GOTOVINI, KI OBREMENJUJEJO POSLOVNE STROŠKE V to skupino spadajo naslednje vrste stroškovs 430 Povprečne potnine, dnevnice za službena potovanja in premestitve v državi 4pl Dnevnice za službena potovanja in premestitve v tujino . 15 432 Terenski dodatki in nadomestila za ločeno življe¬ nje 433 Nagrade za delo vajencev s prispevki 434 Nadomestilo za dni bolezni 435 Avtorski honorarji 437.Izdatki za službeno in delovno obleko 439 Drugi osebni izdatki s prispevki "Povprečne potnine, dnevnice za službena potovanja in premesti¬ tve v državi" so.lahko vkalkulirane kot strošek le do višine, ki je predvidena v zveznih predpisih, Dhevnice so namenjene po¬ kritju dodatnih izdatkov za hrano in prenočišče, ki jih normalno imajo osebe na službenem'potovanju; višina dnevnic je odvisna od položaja teh oseb v podjetju. Če nekdo večkrat službeno po¬ tuje v isti kraj ali področje, lahko dobi namesto dnevnic pov¬ prečno potnino; to sme podjetje vkalkulirati kot strošek le do višine 70 % zneska tistih dnevnic, ki bi bile sicer izplačane za dejansko porabljeni čas na službenem potovanju. Zvezni pred¬ pisi tudi določajo, v katerih primerih in v kakšnem obsegu so lahko izdatki za p., jmestitve vka-lkulirani kot stroški, Vse presežke preko dovoljene" višine pa je mogoče pokriti le z do¬ seženimi osebnimi dohodki, če takšen način pokrivanja dovolju¬ jejo pravilniki podjetja. Tudi pri "dnevnicah za službena potovanja in premestitve v tu- juno" so v zveznih predpisih postavijene podobne omejitve kot v prejšnjem primeru. Dodatno k njim pa je za vsako službeno poto¬ vanje v inozemstvo potreben še obrazložen sklep upravnega odbora podjetja in soglasnost ustreznega strokovnega združenja oziroma zbornice. Višina "terenskih dodatkov in nadomestil za ločeno življenje" je na stroški’, podjetja prav tako omejena ter je presežek spet treba pokriti iz doseženih osebnih dohadkov. V kolikor terenski dodatki in nadomestila za ločeno življenje predstavljajo stro¬ šek, je v njihovi predpisani višini (mali bruto) zajet tudi 16 proračunski prispevek iz osebnega dohodka, dodatno pa ge treba obračunati še prispevek za stanovanjsko gradnjo in prispevek prometnim gospodarskim organizacijam. "Nagrade za delo vajencev" določa podjetje samo v svojih pra¬ vilnikih. Na neto zneske pa je treba obračunati še prispevek za zdravstveno zavarovanje po republiški stopnji. Podjetje mora samo pokriti "nadomestilo za prvih 7 dni bolezni" medtem ko gre šele nadomestilo za naslednje dni bolezni v breme Zavoda za socialno zavarovanje. Od teh nadomestil ni treba o- bračunati nikakega prispevka, prav tako. se tudi po naših pred¬ pisih ne smatrajo kot "osebni dohodki", temveč kot sestavni del "poslovnih stroškov". Vkalkulirati jih je vodno treba v celoti. "Avtorski honorarji" so vkalkulirani na podlagi pogodbe v bru¬ to zneskih, ki obsegajo tako davek od dohodkov od avtorskih pravic kot morebitni prispevek za socialno zavarovanje 5 sled¬ njega je treba obračunati le v nekaterih primerih. Avtorskih ho¬ norarjev za izdelavo skic, idejnih projektov, patentov in teh¬ ničnih izpopolnitev, ki jih podjetje odkupuje za svoje investi¬ cijske potrebe, pa ni mogoče vkalkulirati kot strošek, temveč predstavljajo sestavni del vrednosti ustreznega osnovnega sred¬ stva. Podjetje lahko vkalkulira kot strošek le izdatek za nabavo ti¬ ste "službene in delovne obleke", ki je predvidena v zveznih predpisih. Takšno obleko morajo n.pr. imeti delavci pri proiz¬ vodnji ali prometu z življenjskimi potrebščinami. V nasprotnem primeru je ustrezne izdatke mogoče pokriti le z doseženimi oseb nimi dohodki, pri čemer je treba plačati vse prispevke,. ki so predpisani za osebne dohodke iz rednega delovnega razmerja. 17 Med "druge osebne izdatke" spadajo n.pr. nadomestila za delo v začasnem delovnem razmerju (skupaj z raznimi prispevki iz oseb¬ nega dohodka), nadomestilo za delo študentov in dijakov sred¬ njih šol (skupaj s prispevkom'za zdravstveno zavarovanje), iz¬ datki za prevoz delavcev na delo in z dela preko zneska 600 din mesečno in podobno. Tovrstna izplačila potemtakem ne predstav¬ ljajo izplačanih osebnih dohodkov! 15 STROSKI AMORTIZACIJE Po našem kontnem planu spada v to skupino stroškov ena sama vr¬ sta stroškov in sicer 440 Vkalkulirana amortizacija Res pa je, da bi lahko to vrsto stroškov razdelili na več pod¬ vrst in sicer na vkalkulirano amortizacijo osnovnih sredstev, vkalkulirano amortizacijo za regeneracijo gozdov in vkalkulirano amortizacijo skupnih osnovnih sredstev. Skupna osnovna sredstva so tista, ki jih uporablja več podjetij ter so pri vsakem izka¬ zana le v tisti višini, ki ustreza njegovi naložbi. Gozdovi, od . katerih morajo podjetja, ki se ukvarjajo z njihovo vzgojo in iz¬ koriščanjem, obračunati amortizacijo, pa niso zajeti med osnovni¬ mi sredstvi, teh podjetij. Amortizacija je pri podjetjih vkalkulirana v višini dvanajstine letnega zneska, ki je izračunan na podlagi uporabe predpisanih stopenj na amortizacijsko osnovo osnovnih sredstev. Če med letom pride do kakih sprememb amortizacijske osnove osnovnih sredstev, vplivajo na znesek vkalkulirane amortizacije o 1. dnem nasled¬ njega meseca."' 18 16 STROŠKI PRISPEVKOV IN ČLANARIN * V to skupino spadajo pri nas naslednje vrste stroškov? 450 Vkalkulirane obresti od poslovnega sklada 451 Prispevki in članarine zbornicam in drugim orga¬ nizacijam 452 Prispevek za socialno zavarovanje - dopolnilni in dodatni 453 Medfazni prometni davek 454 Vodni prispevek 459 Ostali prispevki in članarine "Obresti od poslovnega sklada" so. obračunane po stanju tega- sklada ob začetku lota. če se to stanje kasneje spremeni, vpli¬ va, jo spremembe na višino vkalkuliranih obresti s 1. dnem na¬ slednjega meseca. Zbornica in druge organizacije, katerim mora določeno podjetje plačevati "prispevke in članarine", so opredeljene že s samim značajem podjetja. Višina prispevkov in-članarin v gospodarsko- -finanČnih predpisih sedaj ni omejena. V tej skupini stroškov je obravnavan le tisti "prispevek za so¬ cialno zavarovanje", ki ga morajo podjetja plačati zaradi po¬ rasta boleznin ali zaradi nezadostnih zdravstvenih in tehničnih ukrepov v pogledu zaščite pri delu. Osnova za izračun tega pri¬ spevka je neto znesek osebnih dohodkov delavcev v rednem delov¬ nem razmerju in nagrad za delo vajencev. "Prometni davek" je vkalkuliran kot strošek le v primeru, ko je predpisan tudi pri polproizvodih, ki gredo v istem podjetju v nadaljnjo obdelavo. Tako je n.pr. obdavčen žagani les v podjet¬ ju, ki izdeluje pohištvo in pri katerem, je žaganje hlodovine le ena izmed faz celotne proizvodnje. Normalno pa je prometni 19 davek obračunan šele ob prodaji finalnih proizvodov ter ni vkal- kuliran v njihovo lastno ceno. "Vodni prispevek" morajo plačati in zato tudi vkalkulirati samo tista podjetja, ki so obvezno včlanjena v vodno skupnost. Osno¬ vo za obračun tega prispevka predstavlja skupni letni čisti ka¬ tastrski dohodek člana vodne skupnosti. 17 STROŠKI VKALKULIRANIH OSEBKIH DOHODKOV Ti stroški sicer vstopajo v lastno ceno proizvodov, vendar pri ugotavljanju dohodka podjetja niso odbitna postavka od celotne¬ ga dohodka; pokriti jih 'je treba Sele iz čistega dohodka, t.j. po obdavčitvi dohodka. Delimo jih na naslednje vrste stroškovs 460 Vkalkulirani osebni dohodki 461 Vkalkulirana nadomestila osebnih dohodkov 463 Vkalkulirani honorarji. zunanjih sodelavcev Vseh izplačanih osebnih dohodkov podjetje ne more vkalkulirati. V načelu je treba vkalkulirati le tiste osebne dohodke, ki ustre¬ zajo opravljenem delu po času ali učinku na posameznem delovnem mestu ali v celoti. Dodatnega izplačila osebnih dohodkov po pe¬ riodičnem obračunu, ki ni bilo predvideno v času obračunavanja osebnih dohodkov, ni mogoče vkalkulirati. Prav tako ni mogoče vkalkulirati tistega zneska dnevnic, terenskih dodatkov ali do¬ datkov za ločeno življenje, ki presega v zveznih predpisih naka¬ zano višino, prav tako tudi ni mogoče vkalkulirati raznih drugih individualnih in neindivi dualiziranih.osebnih prejemkov, ki jih je treba pokriti šele iz doseženih osebnih dohodkov. Osebni dohodki so vkalkulirani v velikem bruto znesku, kar po¬ meni, da je na male bruto zneske treba obračunati še 4 % pri¬ spevek za stanovanjsko gradnjo, 2 % prispevek za socialno za- 20 varovanje in 1 % prispevek prometnim gospodarskim organizacijam. Mali bruto osebni dohodki pa nasprotno obsegajo poleg neto o- sebnih dohodkov še prispevek proračunom iz osebnega dohodka, dopolnilni prispevek proračunom iz osebnega dohodka in prispevek za socialno zavarovanje. "Vkalkulirana nadomestila osebnih dohodkov" ne ustrezajo oprav¬ ljenem delu po času ali učinku, temveč so obračunana v velikem bruto znesku po raznih drugih osnovah, ki jih predvideva pravil¬ nik o razdelitvi osebnih dohodkov v-podjetju. Sem spadajo n.pr. osebni dohodki za čas letnih dopustov, državnih praznkov in po¬ dobno . "Honorarji zunanjih sodelavcev" so vkalkulirani spet v velikih bruto zneskih. Tudi te honorarje mora podjetje pokriti z dose¬ ženimi osebnimi dohodki. 18 OSTALI OSEBNI IZDATKI, KI BREMENIJO 'POSLOVNE STROŠKE Po naših sedanjih predpisih je ta skupina stroškov ločena od skupine, ki smo jo že obravnavali pod 14). Razlika je v tem, da so že obravnavano skupino stroškov sestavljali izdatki, ki so bili izplačani v gotovini posameznim delavcev, sedanjo skupino stroškov pa sestavljajo izdatki, ki jih podjetje izplačuje ne¬ posredno dobaviteljem. To skupino sestavljajo' naslednje vrste stroškov? 470 Zaščitna obutev, obleka in drugo 471 Službena in delovna obleka 472 Močnejša hrana in preventivna sredstva 473 Tuje valute, ki jih prejema osobje na ladjah 479 Ostali osebni izdatki in prejemki v naravi Izdatki za "zaščitno obutev, obleko in drugo" so lahko vkalkuli- 21 rani kot stroški le v primeru, če uporabljajo delavci ta za¬ ščitna sredstva za zaščito pred poškodbami in poklicnimi bo¬ leznimi. Podjetje m ra sestaviti poseben pravilnik o higiensko- -tehničnih zaščitnih, ukrepih pri delu, v katerem določi, na ka¬ terih delovnih mestih so potrebna zaščitna sredstva in kakšna naj bodo, n.pr. rokavice, očala itd. Problemi "službene in delovne obleke" so isti kot je bilo o- bravnavano v okviru konta 437* V okv.ru vrste stroškov, ki nosi naslov "močnejša hrana in pre¬ ventivna sredstva" spadajo n.pr. stroški za nabavo mleka, ki ga dobivajo delavci na nekaterih delovnih mestih, stroški za pe¬ riodične in sistematske zdravstvene.preglede delavcev, ki so predvideni v zveznih predpisih, in podobno. 19 STROŠKI LASTNIH PROIZVODOV IN STORITEV Vrednosti lastnih proizvodov, ki ponovno vstopajo v proizvodnjo, ni mogoče obravnavati na isti način kot vrednost drugega mate¬ riala, ki je bil vložen v proizvodnjo. V lastnih proizvodih so že zajeti stroski, ki so nastali ob njihovi proizvodnji 5 če bi jih ob ponovni vložitvi v proces proizvodnje upoštevali na isti način kot drugi material, bi stroški v višini vrednosti porab¬ ljenih lastnih proizvodov upoštevali dvakrat, če jih prikažemo posebej, pa še. vodno obstaja možnost, da 'ob sestavljanju za¬ ključnega računa v višini p rabljenih lastnih proizvodov zniža¬ mo interno realizacij., in stroške tor na ta način odpravimo na¬ pihovanje celotnega doh.dka in stroškov zaradi samega notranjega obračuna v podjetju. Podobni problemi nastajajo tuli pri upošte¬ vanju lastnih storitev, n.pr. transportnih storitev. 22 Stroški te skupine so torej razdeljeni na dve vrsti; 480 Lastni proizvodi 481 Lastne storitve Če so stroški lastnih proizvodov ali storitev obračunani po stalnih cenah, je treba naknadno upoštevati še sorazmerni del odstopanja njihovih dejanskih lastnih cen od stalnih lastnih cen. 2 RAZPOREJANJE STROŠKOV PO STROŠKOVNIH MESTIH 20 POJEM STROŠKOVNIH MEST Ni pomembno vedeti samo to, kdaj lahko govorimo o stroških in kakšne vrste stroškov poznamo, temveč tudi, na katerem delovnem mestu so stroški nastali. Stroške je mogoče vedno povezovati s tistimi delovnimi mesti, na katerih so nastali. V tem smislu go¬ vorimo o stroškovnih mestih. Vendar vsako delovno mesto še ne predstavlja oosebnega stroškovnega mesta. Katera delovna mesta je treba obravnavati skupno k t eno samo stroškovno mesto, pa nakazuje že sam cilj razdelitve podjetja na- stroškovna mesta. Ta cilj je v naslednjem; a) omogočiti popolnejšo obračunsko kalkulacijo stroš¬ kov po posameznih proizvodih b) omogočiti pregled gibanja stroškov na tistih pod¬ ročjih, za katera je nekdo odgovoren. Prvo narekuje združevanje stroškov, ki imajo isto ali podobno dinamiko, drugo pa združevanje stroškov, ki spadajo v pristojnost iste odgovorne osebe, ki je lahko preddelavec, mojster, oddelko- vodja, poslovodja itd. Stroškovno mesto je mnogokrat prostorno 23 zaokrožena enota, vendar to ni vedno nujno; lahko je v enem prostoru več stroškovnih mest, lahko pa tudi eno stroškovno mesto ohsega več prostorov. Po drugi strani je stroškovno mesto praviloma funkcionalno zaokrožena enota; toda samo funkcional¬ nost je mogoče jemati širše ali ožje ter potemtakem še ne pred¬ stavlja natančnejšega kriterija za opredelitev stroškovnega mesta. V vsakem primeru pa je pri določevanju stroškovnih mest treba pre videti mošn.st nadaljnje razporeditve stroškov po po¬ sameznih proizvodih ter odgovornost za vsako nepotrebno pove¬ čevanje stroškov na teh stroškovnih mestih. i Iz zgornjega sledi, da so stroškovna mesta prostorno ali funk¬ cionalno zaokrožene enote v okviru podjetja, na katerih ali v zvezi s katerimi so se pojavili določeni stroški, ki jih je mogoče razporejati na posamezne proizvode in je zanje nekdo odgovoren. 21 RAZDELITEV PODJETJA NA STROŠKOVNA MESTA Iz same opredelitve stroškovnega mesta že sledijo smernice za razdelitev podjetja na stroškovna mesta in sicer? a) stroškovno mesto naj bo po možnosti prostorno za¬ okrožena enota b) stroškovno mesto naj bo vedno- funkcionalno zaokro- ; zena enota c) stroškovno mesto naj ima pomen s stališča obračun¬ ske kalkulacije stroškov po posameznih proizvodih. č) stroškovno mesto naj ima osebo, ki odgovarja za nastale stroške. Število stroškovnih mest v podjetju jo seveda- odvispo od; a) njegove velikosti b) njegove organizacijske sheme c) načina proizvodnje 24 č) stroškovna mesta nabavnega sektorja d) stroškovna mesta tehničnega sektorja e) stroškovna mesta prodajnega sektorja f) stroškovna mesta splošnega sektorja Na stroškovnih mestih osnovne proizvodne dejavnosti poteka ti¬ sta proizvodnja 9 ki je glavni namen industrijskega podjetja. V podjetju tekstilne industrije spadajo semkaj stroškovna mesta v predilnici, tkalnici in oplemehjevalnici. Na stroškovnih mestih stranske proizvodne dejavnosti industrij¬ sko podjetje prav tako proizvaja, vendar ta proizvodnja ni nje¬ gov glavni namen. Značaj stranske proizvodne dejavnosti ima v podjetju tekstilne industrije n.pr. izdelovanje stročnic za prejo ali izdelovanje zabojev. Stroškovna mesta pomožne dejavnosti pomagajo pri izvajanju os¬ novne in stranske proizvodno dejavnosti, kakor tudi vseh dru¬ gih dejavnosti v podjetju; sem spadajo zlasti razne delavnice, kotlarna, električna centrala ter vozni park. Stroškovna mesta nabavnega sektorja zajemajo sam nabavni oddelek ter skladišče materiala. Na teh stroškovnih mestih se zbirajo stroški raz v ladanja, dovoza v skladišče materiala, stroški sa¬ mega skladiščenja, prevzema materiala in podobno. Stroškovna mesta tehničnega sektorja sestavljajo v glavnem službe, ki organizirajo proizvodnjo, n.pr. tehnično vodstvo, priprava dela, tehnična kontrola proizvodnje in podobno. Stroškovna mesta prodajnega sektorja zajemajo tako sam prodajni oddelek kot skladišče gotovih proizvodov in zastopništva. Na njih se zbirajo vsi stroški v zvezi s prodajo. 25 Stroškovna mesta splošnega sektorja' zajemajo n.pr. sekretariat, kadrovsko-sodlalno službo, računovodstvo, varnostno in gasilsko službo itd. Stroškovna mesta osnovne in stranske proizvodne dejavnosti ime¬ nujemo v nadaljnjem oroizvoAna stroškovna mesta, stroškovna me¬ sta pomožne dejavnosti, nabavnega, tehničnega, prodajnega in splošnega sektorja pa imenujmo v nadaljnjem neproizvodna stroš¬ kovna .mesta. Proizvodi, ki jim hočemo ugotoviti dejansko lastno ceno, nastajajo na proizvodnih stroškovnih mestih. Zato je tudi vse stroške, ki se pojavljajo na neproizvodnih stroškovnih me¬ stih, treba na nek način prevaliti na proizvodna stroškovna me¬ sta. 22 RAZPOREJANJE PRIMARNIH 3TR03K0V PO PROIZVODNIH IN NEPROIZ¬ VODNIH STROŠKOVNIH MESTIH Stroški, s katerimi mora računati podjetje kot celota ne glede na interni obračun med posameznimi stroškovnimi mesti, predstav¬ ljajo primarne stroške. Ti stroški so razporejeni po stroškovnih vrstah, ki smo jih že obravnavali. Vsi v proučevanem obračunskem razdobju-vkalkulirani stroški se nanašajo na proizvodnjo tega obračunskega razdobja. Toda vseh nastalih stroškov še ne m remo takoj zajeti pri tistih proiz¬ vodih, zaradi katerih so nastali. S tega stališča delimo stroške na a) direktne (neposredne, posamične) stroške b) indirektne (posredne, splošne, režijske) stroške Direktni stroški so tisti stroški, ki jih lahko neposredno o- bračuravnan: pri posameznem proizvodu. Sem spadajo s I o s g h? SEJ H O O CQ M H tr< H ca t-3 £ 4 o <75 H' M h - 1 &) O < (75 C_J. (U d ro 14 H- d ro VH " 1 - I -4 Primarni stroški p H' ffi ct 4 O ffi< V H- p, p P V P 4 at;- tV 4 H- CD I« ivm ro io o io o i ! I I I -4 . I 1 1 I I -O m vji O -k -o ro VJl' o a m H rvD OD M VJ I I O ovn © vn o O O O o o VJl ■NlHVn 4MO O O OVJi O O O CD ct 4 O ffi< V H- cf M <1 P . P CD M I O I V O I I I nar I CD I IM I IP I led stroški, ki odpadejo na različne vrste proizvodov, pač pa nasprotno obračunamo stranske ali ve¬ zane proizvode po planski prodajni ceni ter za toliko razbre¬ menimo celotne stroške; ostanek stroškov se nanaša na glavni proizvod. Pri tej kalkulaciji torej razdelimo proizvode na glavne in stranske, Vsi stroški v načelu bremenijo glavne pro¬ izvode, vendar so ti stroški zmanjšani za plansko prodajno ce¬ no stranskih proizvodov; postopek je pravzaprav isti kot ce bi za vrednost odpadkov pri materialu zmanjšali prvotne stroške, ki zajemajo še celotno vrednost materiala. Če znašajo n.pr. skupni stroški na vseh proizvodnih stroškovnih mestih 187.000 din in če je podjetje proizvedlo 1-700 kg slad¬ korja, medtem ko je prodajna cena melase, preostale pri prede¬ lavi sladkorne pese, 17-000 din, potem odpadejo na 1 kg proiz¬ vedenega sladkorja naslednji stroški? 42 Skupni stroški 187.000 din - prodajna cena melase 17.000 din stroški, ki' kremeni jo sladkor 170.000 din s količina proizvedenega skladkorja 1.700 kg = stroški za 1 kg sladkorja 100 din Tako kalkulacije s pomočjo ekvivalentnih števil kot kalkulaci¬ je vezanih proizvodov se lahko poslužujemo ne samo pri razde¬ litvi celotnih stroškov, ki odpadejo na glavno vrsto proizvo¬ dov, temveč tudi zgolj pri razdelitvi izdelavnih stroškov. Se¬ veda pa mora v tem primeru slediti uporaba dodatnih kalkulacij, da bi dobili ob zaključku vse eLemente lastne cene glavne vrste proizvodov. Pri vseh vrstah dodatne kalkulacije so nam v začetku poznani le direktni stroški, ki odpadejo na posamezni proizvod. Da bi ugo¬ tovili njegovo lastno ceno, moramo za vse indirektne stroške poiskati "ključe”, s pomočjo katerih lahko izračunamo njihovo višino, ki odpade na posamezni proizvod. A Vzemimo kot primer, da sta na stroškovnem mestu C bili proizve¬ deni dve vrsti proizvodov s 200 komadov proizvoda X in 100 komadov proizvoda Y. Direktni stroški te proizvodnje znašajo n.pr. Iz "Obratnega obračunskega lista" je razvidno, da so znašali na tem stroškovnem . lestu splošni izdelavni stroški (primarni in¬ direktni stroški skupno s stroški pomožne dejavnosti) 9-425 din, splošni upravno-prodajni stroški pa 11.597 din. Če bomo razpo¬ rejali te stroške glede na izdelavne osebne dohodke, bo ustre¬ zen "ključ" izračunan takole; 43 pri obratni režiji x 100 = 94,25 % 10.000 režiji -M^2ŽjL x 10 o = 115,97 % 10.000 cene proizvoda A bo nato nasled- 20.000 din s 200 = 100,0 din 6.000 din s 200 - 30,0 din » 5.655 din s 200 = 28,3 din pri upravno-prodajni Obračunska kalkulacija lastne n ja s 1. Izdelavni material 2. Izdelavni osebni doh. 3. Sploš. izdel. stroški 95,25 % od 6.000 din 4. Sploš. upr o-prod.str. 115,97 % od 6.000 din 6.958 din g 200 - 54,8 din 33.613 din s 200 = 193,1 din Obračunska kalkulacija lastne cene proizvoda B pa bo taka s 1. Izdelavni material 25.000 din ; 100 = 250,0 din 2. Izdel.osebni dohodki 4.000 din s 100 = 40,0 din 3. Sploš.izdel, stroški 94,25 % od 4.000 din 3«770 din s 100 = 37,7 din 4. Sploš.uprav,-prod.str. 115,97 % od 4.000 din 4.639 din s 100 - 46,4 din 37.409 din s 100 - 374,1 din Če seštejemo sedaj skupne stroške proizvodnje proizvoda X in Y, t.j. 38.613 din in 37»409 din, dobimo znesek 76.022 din, t.j. vsoto vseh stroškov na stroškovnem, mestu C. To je bil primer enostavne dodatne kalkulacije , kjer sno predpostavlja¬ li, da je treba razdeliti _po enotn em ^ključu” celotne indirek- -tne -stroške na posamezne vrste proizvodov, za katere so nam izhodiščno poznani le direktni stroški. Kot primer sestavljene dodatne kalkulacije, pa lahko vzamemo ugotavljanje lastne cene proizvoda Z, ki je bil proizveden v 200 komadih deloma na stroškovnem mestu A, deloma na B in delo¬ ma na C. Direktni stroški njegove proizvodnje so znašali n.pr. takole s izdelavni material izdelavne storitve izdelavni osebni dohodki 40.000 din 10.000 din 9.000 din Vzemimo, da razporejamo splošne upravno-prodajne stroške s po¬ močjo ločenih ključev za stroške nabave, prodaje in ostale u- prave. Te ključe smo že obravnavali pri razporejanju stroškov neproizvodnih stroškovnih mest na posamezne proizvodna stroš¬ kovna mesta. Takrat smo ključe prikazali takole s pri stroških nabave 10 % od stroškov izdelavnega materiala pri stroških prodaje 4,165 % od. proizvodnih stroš¬ kov, ti j. od direktnih stroškov in splošnih izdelavnih stroškov pri ostalih upravnih stroških 44,14 % od izdelavnih osebnih dohodkov in izdelavni.:: storitev Če se odločimo, da bomo tudi splošne izdelivne stroške (obrat¬ no režijo) razporedili sorazmerno z izdelavnimi osebnimi' do¬ hodki, moramo izračunati nadaljnje tri ključe, za vsako stroš¬ kovno mesto drugega, kot sledi s Vidimo, da stopnja 'splošnih izdelavnih stroškov v primerjavi s izdelavnimi osebnimi dohodki ni na vsakem stroškovnem mestu ena¬ ka ter da je potemtakem treba izračunati znesek splošnih izde¬ lavnih stroškov, ki bremeni posamezni proizvod, ločeno ;,o ti¬ stih stroškovnih mestih, kjer'se pojavljajo izdelavni osebni dohodki. NARODNA IN UNIVERZITETNA KNJIŽNICA 00000523656 - 45 - Obračunska kalkulacija bi bila v tem primeru naslednja s Višina stroškov izdelavnega materiala, izdelavnih storitev in iž delavnih osebnih dohodkov na posameznih stroškovnih mestih je poznana že v začetku. Višina splošnih i-z de lavnih, stroškov in splošnih upravno-prodajnih stroškov pa bi lahko bila dru¬ gačna, če bi se oosluževali drugačnih ključev. Seveda bi tedaj bila drugačna tudi dobljena lastna cena. Pri dosedanjih primerih smo predpostavljali, da je bila vsa proizvodnja v proučevanem obračunskem razdobju zaključena. V praksi se pa navadno vedno pojavlja tako začetna kot končna nedokončana proizvodnja. Vsi stroški, ki so v proučevanem obra- „ v cunskem razdobju zvezani s proizvodnjo določene vrste proiz¬ voda, se torej še ne nanašajo ha dokončane količine. V teni pri¬ meru je pač treba posebej obračunavati stroške dokončane pro- 46 izvodnje in stroške nedokončane proizvodnje. Vendar so to že podrobnosti, s katerimi se ukvarja stroškovno knjigovodstvo in presegajo okvir ekonomike podjetja. Iz istega razloga se na tem mestu tudi ne bomo ukvarjali s posebnimi problemi obračuna stroškov individualne, serijske in masovne proizvodnje. Priporočana dodatna literatura? 1. Š. Babic? Uvod u ekonomiku poduzeča. Školska knjiga. Zagreb 1962 2. L. Jerovec? Obračun proizvodnje in njegova analiza. Ekonom¬ ska revija. Ljubljana 1954 3. Dj. Todorovič? Kalkulacije u sistemu dohotka. Informator. Zagreb 1962 4. C. Miki? Stroškovno knjigovodstvo I. zvezek. Zapiski pre¬ davanj. ViJja komercialna šola Maribor. 1961 5. J. Kralj? Gradivo za predmet Stroškovno računovodstvo v industriji. Skripta. Ekonomska fakulteta. Ljub¬ ljana 196o 6. Gospodarsko-finančni predpisi o stroških in kalkulaciji.