Štev. 12. Poštnina v gotovčini plačana. Cena edne številke dinar. 24. marca 1929. Leto XVI. Novine prihajajo vsako nedelo. Cena prí sküpnom naslovi 25 Din, na posamezni naslov 30 D., M., List na sküpni naslov 10 D), na posameznoga 15 D. či se cela naročnina naprej plača do konca juna. Prek toga časa je naročnina za 5 D. vekša. A-merikanci plačajo za Novine, M. List 4 do. ravno tak naročniki iz Canade, Australija i Jüžne Amerike. Prek mej države v Europi je cena Novin 75 D., M. Lista 25 Din. Plača se v Čensovcih na upravništvi, naročitev: Tiskarna Panonija M. Sobota. Glasilo Slovenske Krajine Priloga : M. List s kalendarotn Srca Jezušovoga i Népujság. Izdajateo: KLEKL JOŽEF, vp. pleb. bivši nar. poslanec. Uredništvo M. - Sobota, Kolodvorska ulica 128. Cena oglasov: cm2 75 par, strani dobi 20%, 1/2 strani 25% i cela stran 30% popüsta za edno objavo. Cena malih o-glasov je: do dvajsetipet reči 5 Din., više od vsake reči pol Din. Med tekstom cm2 1.50 o., v »Poslanom" 2'50 D. Takso Za oglase plača uprava i da za vse oglase od 5% do 50% popüsta pri večkratnoj objavi. Ček. Položnice št.: 11806 Rokopisi se ne vračajo. Mati Največkrat je prva reč, štero izgovori malo dete, ime mama pa tüdi vnogih vnogih Slednja reč je zvanje matere. Posebno med bojnov se je večkral čülo, da so krepki močni mladenci i moški vmirajoči zvali svojo mater. - Vso veličino i dobroto matere pa ne spoznamo vsigdar. Navadno nam je preblüzi. Če smo pa oddaljeni od nje, ali je nemamo več, te komaj lehko malo trezneje premislimo, ka nam je mati ali ka nam je mati bila. Dvajseti let star mladenec je šo z domi od starišov v tühinski kraj. Obprvim je šo ž domi i preveč žmetno njemi je bilo. Pa so ga pitali po kom žalüje. Ali jpo domačoj hiži, po domači njivaj, po domačoj vesi, po prijatele!, sestraj, 'kralaj ali po starišaj ? Po materi —: je odgovoro. Če bi ga pa pitali zakaj, teško bi odgovoro. Vse naše srce, vsa naša düša i f: naše telo je na-vezano na mater. Pa tüdi mi bi teško odgovorili zakaj. Ali mogoče zato, da nam skrbi za hrano, da nas je včila od vsega začetka telko dobroga, da nam davle dobre tanače i nas brani vsešerom? Tüdi to je nikelko, ali to je nej vse. Z materjov nas veže jezero niti za štere vse niti ne vemo pa niti ‘ne gríintamo nigdar ka vse nas prikapčüje k materi j zakaj smo brez nje žalostni i nesrečni. Materinska vse premagujoča lübezen je tisto, ko nas veže k njoj i sam nebeski Oča je stvoro to vezalje med materjov i decov. Zato deca nemajo pravice trgati toga vezala. Materinska lübezen je bila tista, štera jo je v našoj dečinsko] mladosti telkokrat zbüdila, da nas je nadajala, odevala i spat devala. Materinska lübezen, njoj od Boga poslana je tista, štera bi jo gnala za decov skoz sveta, ne da bi se strašila lastivno trüdov i nevol, naj samo ide za dobro dece. Tisti, šteri je ne pri materi, ali je nema več, čüti ka ma ali ka je meo v materi. Tisti pa, šteri ma mater i je pri njoj, pa je ne spoštüje, ne greši samo proti njoj nego tüdi proti svojemi najvišišemi Gospodari. Vsi smo dužni spoštüvati i pomagati svojim starišom. Da je to ne mala reč, vidimo tüdi iz toga, da je naš najvišiši nebeski Oča med deseterim! zapovedmi naravnoč tüdi zapovedao da moramo spoštüvati svoje starše. Lepo je, da obhajamo konči | eden den v leti kak špomin na očo, ešče lepše je pa, da je določen! takši den tüdi v špomin našim drágim materam. To je na svetek Marije, bože matere, 25. marca. Vnogi so, šteri celo leto nemajo lepe reči na svojo mater, naj bi konči te den pokazali njoj lepo lice. Naše matere so neizmerno skromne pa tüdi neizmerno dobre. Vsakša najmenša lübezen prikazana od dece, je srčno razveseli i so pripravlene to stokrat povrnoti. Naj zato te den nede v našoj krajin! dece, štera se ne bi spomnilo svoje matere i njoj pripravila konči malo veselje. Samo ednok živimo na zeniti pa mamo samo edno mater i njo tüdi samo ednok. Kmet v nevoli Ne samo v našoj krajini, od vsej strani se čüje, da je kmet v denešnji časaj najbole stisnjeni. V glavnom je vzrok kmetskoga siromaštva v tom, da vse ka küpi mora drago plačati, kmečki pridelki i živina, s koj bi kmet lehko kakši penez dobo, pa nemajo skoro nikše cene. Pravili smo, da se od vsej strani čüje, da je Kmetski stan v nevoli. Krivda je zvekšega v tom, da so küpci kmetskih pridelkov v vsej krajinaj trdno zdrüženi i Vsi delajo samo na to, naj bi cene tak živini, kak drugomi kmetskomi pridelati kak najbole doi zbili. Ravno tak so se v lepom obimi Znajšli vsi izdelovatelj blaga to so razni fabrikant. Tüdi tej so se vsi lepo pogovor!!)' kakše cene naj ma njüvo blago i toga se držijo. Jako držijo vküp tüdi vsi trgovci i obrtniki, najmenje vküpdržanja je pa med kmeti. Ali za kmeta nega pomoči ? je! V ništerni prednjejši državaj začnejo kmetje ali sami ali da z državnov pomočjov svoje kmetsko gospodárstvo na ščista novi fundament postavlati. Tüdi pri nas, posebno v Sloveniji, gde so kmetje ešče najbole izobraženi začnejo močno misliti na to. Nevola nam začne oči odpirati. V začetki je mela naša živina velko ceno. Izvažali smo jo v Austrijo, Italijo pa tüdi v Nemčijo i drüge države. Ravnotakšo srečo smo meli s svinjami, beiicami i kokošami i drügimi polskimi pridelki posebno dobro se nam je pa en čas plačüvalo mleko. Zdaj se je pa začnolo obračati. Države, štere so prej jako küpüvale našo živino i naše svinje, se branijo toga i na naše blago velke carine nametaviejo. Za mleko i mlečne izdelke pa Odzvüna mej naše države skoro nemajo več küpcov. Zakaj ? Naši sosidje so si poglednoli, da mamo mi dobro živino i so začnoli z vsemi močmi gojiti Rnietijslia zbornica. Netlavno so skoro vse Slovenske j novine pisale od veseloga dogodka, gda se je v Ljubljani odprla velka nova palača delavske zbornice. V toj palači majo svoje središče vsi slovenski organizirani delavci. Tü notri so nasfanjene tüdi Borze dela. Izseljeniški urad, Oblastna inspekcija dela, Obrtno sodišče i Prostori za vse delavske organizacije. Notri je tüdi velka dvorana i velka knjižnica za delavce poleg toga pa 28 drüžinskih stanovanj. Delavska zbornica ma na-raen, da pomaga pelavcom. Zbornica pazi na gibanje delavcov sami, pazi pa tüdi na vse nevarnosti, štere se delavcom približavlejo. Zato postavla državnim i samoupravni oblastim razne predloge i pošila razne prošnje v imeni delavstva, da na te način čuva delavski stan. Poleg toga skrbi pa tüdi za izobrazbo delavcov. Kakpa skrbi delavska zbornica v prvoj vrsti za tiste delavce, šteri so organizirani v različni delavski organizacij. Našim delavcom od organizacije ne pomaga dosta gučati. .Med našim delavcom je ešče fak malo vküpdržanja, da je dostakrat pripravleni eden drügoga za en dinar v najvekšoj nevoli püstili. Pa je teško našim delavcom povedati, da bi edna pametna organizacija delavcom samim v najvekši hasek bila. Nego pri nas ešče izdak ráj dela vsakši za sebe v škodo sebi i vsem vkűp. Žalo si pa naš sezonski delavec s trüdom celoga leta nemre več zaslüžiti kak za par mesecov krüja v zimi, šferi njemi na sprotoletje rano že sfali. Vnogi palerje so pa na njüv račijn na lehki način prišli do lepi penez. Začne se pa že tüdi med našimi delavci gibanje i ne je daleč čas, gda bo delavska zbornica zastopata vsešerom tüdi našega organiziranoga delavca. Kak delavci, tak majo tüdi trgovci i obrtniki svojo zbornico, štere središče tvori ešče lepša palača v Ljubljani. Tüdi ta zbornica ma namen čuvali haske trgovcov i obrtnikov, širiti med I njimi potrebno znanje i skrbeti za to, da se trgovina i obrt kem bole spopuni i razširi med domačimi trgovci i obrfniki. Kmetje, šteri so pa ešče najbole potrebni pomoči v Zdajšnji, za nje tak teški časaj, so pa brez svojega središča. Nemajo zbornice, kama bi poslali svoje zastopnike i šteri bi branili kmeta pred siromaštvom. Nemajo središča, Odked bi se širilo kmetom neobhodno potrebno znanje, Odked bi dobivali v različni potrebščina] hitro i dobre tanače. Obstoji pa na slovenskom več kmečkih organizacij vnogo različnih zádrug i dobro Vodena kmetijska drüžba. Vse to pa za kmeta nema niti daleč tisfoga pomena, kak napriliko za delavce ali trgovce i obrtnike njüve zbornice. Zato se je ravno ob priliki otvoritve delavske zbornice začnolo v vsej slovenski krogaj misliti močno tüdi na to, da se kem prvle ustanovi tüdi kmetijska zbornica. Pri delavcaj, trgovcaj i obrtnikaj se je to prvle zgodilo, ar tej lüdje majo nekam več čüta za vküpdržanje kak pá kmetje. Kmetje preveč radi vsakši za sebe delajo, nego zdaj so že sprevidli, da je najvekša moč v zdrüžitve Različne zadruge so to najlepše pokazale. Kakpa, mi v našoj krajini tüdi zádrug ešče ne poznamo preveč, lepo znamenje je pa, da se zadružna hranilnice tak lepo širijo med nami. Zato gledamo z najvekšim vüpanjom v ustanovitev kmetijske zbornice i jo že naprej pozdravlamo. Zna se pa zgoditi’, da bodo v našoj krajini kmefje prvle organizirani kak sezonski delavci, ar so delavci v našoj krajini nikaj drügo nej, kak Siromaški kmetje. Je pa naša krajína ešče telko bogata, da bi lehko prehratiila vse naše lüdi, tüdi vnoge sezonske delavce, če postavimo tüdi mi svoje kmečko gospodárstvo na drügi fundament. Vüpamo se, da to kmetsko gibanje med Slovenci' za zbogšanje svojega stana nede šlo mimo naše krajine. Tüdi naš kmet se rad popotne modernoga gospodarstva, samo more mefi nikakega, na koga se vsigdar lehko nasloni. Nam falijo v prvoj vrsti vučiteli z obširnim strokovni znanjom na gospodarskom poli. Revolucija v Mehiki. Od južnoamerikanske države Mehike so naše Novine že vnogo pisale. Tam se je začnolo za časa prezidenta Callesa preganjanje krščenikov, kakšega zgodovina ne pomni niti za časa Neronovoga krvavoga preganjanja. Čiravno je v toj državi prek 90 procentov katoličanov, itak so vsi državni zakoni popunoma pro- ti ogrotnnoj večini svojega prebivalstva. To pa zato, ar so se katoličani v toj državi v istini premalo brigali za državno živlenje i nikelko nezvu-čenih, slabo vzgojenih lüdi si je sčasoma znalo ravnitelske v državi popunoma v svoje roke spraviti. Oglasali so zakone, šteri so prepovedali dühovnikom opravlati njüve verske dužnosti v cerkvi, lüdstvi pa hoditi v k javnoj slüžbi božoj v cerkev. Cerkvi i raznim dobrodelne zavodom, šolam i bolnišnicam so odvzeli vse imanje, redovnika i redovnice so iztirali pa tüdi dühovnike, šteri so ne domačega pokolenja. Z ednov rečjov, po celoj državi se vrši že nikelko let krivično i krvavo preganjanje katoličanov. Pa tüdi ovači v državi nega nikšega reda i méra. Nikelko najvišiši lüdi si grabi bogástvo, vnožine pa živejo v najvekšem siromaštvi. Zato se je že večkrat zdignolo lüdstvo proti vladi, nego Vlada je s pomočjov vojaštva takše male revolucije vsigdar v začetki zadüšila, vsigdar pa začnola po tom ešče hüjše preganjanje katoličanov. Tüdi v zadnjem časi se bijejo močni boji med vladov i nezadovolna! generali, šteri majo na svojoj strani vnogo vojaštva i skoro vse Prebivalstvo cele države. Kaže se, da vláda tüdi v tom boji ‘zmaga, nego reda i mera nede prvle v državi, dokeč se ne odpravijo vnebokrčeče krivice, štere se godijo amerikanskim katoličanom. Niti edna človeča sila ne traja vekivečno i po vsakšem preganjanji je izšlo katoličanstvo ponüjeno i povnoženo. 2. NOVINE 24. marca 1929. tüdi doma takšo živino. I dokeč smo mi gledali, da kak nájveč stržimo, na dobro plemenske živino smo pa nej pazili, so si sosidne države vgo-jlle lepe plemenjake i dnes majo več i bogše fajte živine kak mi. Ravnotak je s svinjami posebno pa z rnlečnati-rni izdelki. Gda je melo mleko i vsi rnlečni izdelki kak zmočaj i drügo dobro ceno, smo mi gledali samo na to, naj kem več mleka zodamo. Za dobre krave mlekarce smo si pa nej poskrbeli ravnotak smo nej pazili na to da bi tüdi mlečnate izdelke kak zmočoj i sir čiduže pobogšavali. V državaj, v šteri so v tom časi naše blago küpüvali so pa inači delali. Vzgojili so si dobre krave mlekarce, začnoli Izdelovali zmočaj i sir na najbole moderen način i dnes majo tam več mleka i več vnogo bogšega zmočaja i sira kak prí nas. Je pomoč! Če smo zgornji i odstavek skrbno prečteli smo spoznali vzroke svoje nevole. 1 to je ze dosta. Če vért zna, da njemi v hižo zato teče, ar je na strehi lüknja, te de gledao, da tisto lüknjo zakrpa i njemi nede več notri teklo. Če mi Znamo, da se kmetom vsešerom ne godi tak slabo kak pri nas, i da se drügim zato bogše god5, ar inači gospodarilo, te mi tüdi začnemo inači gospodariti i se nam bo bogše, godilo. Če vidimo, da naša simodolska živina v drügi državaj ešče izdak dobro ceno ma i jo lehko odamo, te glejmo, da si pleme kaj najbolo zbol-šamo. Vekša nevola je s svinjami ar mamo premalo krme. Če pa vidimo, da indri ravno s takšim siromaštvo!« znajo dosta več haskov meti, zakaj tüdi mi ne bi toga včinoli. Če idemo v edno drügo državo i pridemo k kmeti, šteri ma 8 plügov zemle i vidimo, da ščista inači žive kak naš človek s 30 'plügi, se pitamo, kak je to mogoče. Poglejmo pa po njegovom gospodarstvi i bomo vidli kak je to mogoče. Že včasi na dvorišči vidimo kak ma gnoj skrbno s cementom ob-zidani. Vsakšo kaplico gnojšnice ponüca. Doma ma ograček z zelenjavo^ da ga pri nas niti vekše oštarije nemajo. V štali najlepšo plemenske živino, po njivaj pa lepo sadje. V'vesi majo moderno kmečko zadrüžno mlekamo i Zadrugo za odavanje kmečkoga pridelanja i za küpüvanje potrebščin za kmeta. * Ka pa pri nas? Ka bi pravili! Če pridemo na dvorišče, vidimo največkrát gnoj razmetani, gnojšnico pa püščeno v jarek. V štali zmes Vsefele živine samo nikšega pravoga plemena. Ogračeka največkrát nega nikšega to je prej za gosposke lüdi, ravnotak je prej nej za kmeta da bi Vertinja spravlala na zimo ugorke, zeleni grajšček, paradajs, sadje i tak naprej. Zadrüžno mlekarne nindri nemamo Zádrug pa tüdi ne. V dvorišči malo staroga sadnoga drevja i to je vse. Nevole i potrebščine nas nájveč navčilo Gospodarski krogi v Sloveniji že dugo razglašajo, kak bi se pomagalo kmečkomi lüdstvi v tej teški časaj. Prišli so do toga, da moramo tüdi mi svoje gospodárstvo na novi fundament postaviti. Kmet mora dnes den ravno to delati, ka delejo, trgovci, obrtniki i industrije!. Iz zemle i svojega gospodarstva mora znati kak nájveč stisnoti i to vse v dobre pe-nezé spraviti. Z ednov rečjov začnoti z modernim gospodarstvom. Cement-nate znojšnične jame nebi smele nindri faliti, umetna gnojila kem bole rabiti, pri živinoreji paziti na dobro pleme, povzdigne mlekarstvo, razširiti zadruge i tak naprej. Za vse to pa mora meti kmet tüdi potrebno znanje. Zato- kmečke hiše naj se ne branijo knig i novin. Kmečki dečki naj se vdeležüjejo vsej tečajov i predavanj i naj probajo to tüdi doma praktično izkoristiti. Vertinje i mlade dekline naj iščejo kem več prilik do izobrazbe. Velki, skrbno vrejeni ograček je ne samo za gospode nego najbole za tiste, šteri Živijo samo od zemle. Sadje donaša drügim narodom teške jezerke. Sadno drevje majo posajeno na vsakšem moODčem mesteci doma, kre cest, jarkov pa tüdi na sredi po njivaj. Pri nas mamo za to ešče jako dosta prostora nego ne iz-rabimo. f tak se nam vidi, da majo tej lüdje, šteri nam to tanačivajo popunoma prav i v naš hasek bo, če je bomo bogali. NEDELA. (Cvetna. Evang. sv. Mataja, 2l, 1—9) V tisti časaj, gda se je približavao Jezuš Jeružalemi i je prišao do Betfage pri Oljskoj gori, je. poslao dva svojiva vučenika i njima pravo: ,,Idita v občino, štero najdeta pred sebom i najdeta preci somarico pri-vezano i žerbe ž njov; odvežita jiva i pripelajta k meni. 1 či de vama što kaj pravo, povejta, da jiva Gospod potrebüje i včasi püsti. To vse pa se je zgodilo, da bi se dopuniio, ka je bilo povedano po proroki, ki pravi: ,,Povejte hčeri sionskoj: Ovo krao tvoj ide k tebi na somarici namreč na Žerbeti jarrnove sornarice. Vučenika sta Šla i včinola, ka njima je zapovedao Jezuš. I pripelala sta somarico i žerbe, položila sta svoj obleč na njo i posadila sta njega gori. Velka vnožina je pa prestérala obleč svoj na pot, drügi so pa sekali vejke z drevja i je polagali na pot. Vnožine pa, štere so šle, naprej i Odzaja kričala so govoréče: ,,Hozana sini Davidovomi 1 Blagoslovljeni, ki pride v imeni Gospodovom". Navuk: Od velke dike do kriza je samo eden stopaj. Kmečke prilike i naše Vučitelstvo. Na prvoj strani Novin pod čr-tov smo na konci prvoga članka zapisali, da mamo premalo vučitelov strokovnjakov v kmetski zadevaj. Lehko bi se pa to vse popravijo, če bi mi videli pri naši vučitelaj konči malo zanimanja za prilike med našim lüdstvom. Na prste edne roke bi lehko našteli vse tiste vučitele, šteri majo vrejeni lepi cepičnjek, se zanimajo za ograček, včelarstvo i tak naprej i sploj delajo sküpno z našim kmečkim lüdstvom. Dosta se njim vidi že, če šteri vučiteo kakši Siromaški pevski zbor vküp spravi i ešče pri tom nemre napredüvati ar Vnogi iščejo pri tom .samo priliko, da širijo med našim lüdstvom svoje svobodomiselno nazore ne pa da bi razširili istinsko lepo pesem med lüdi. Pred 6. januarom, gda je naš krao zbrisao z močnov rokov vse nehasnovífo politiziranje, štero se je tak močno širilo že lüdi med državnimi uradniki posebno med vučitelstvom, je bila velka večina takzvanih naprednih vučitelov v našoj krajini nikaj drügo, kak agenti bivše demokratske stranke. Vüpamo se, da se zdaj to spremeni, če je takzvanim naprednim vučitelom v istini na tom, da našemi lüdstvi pomagajo, kak so to prvle vsešerom i pri vsakoj priliki povdarjali. V Vnogi krajaj se naše lüdstvo toži, da nega sploj nikše sküpnosfi več med vučitelom i lüdstvom. Ništerni vučiteli, štere mi dobro poznamo cilo delajo na to, naj naši lüdje vidijo, da neščejo spoštovati našega lüdstva. Cilo javno se norca delajo z naših šeg i navad i z našega jezika. Zgodilo se je, da je vučiteo vzeo v roke naše ,,Novine“ i se je pred decov i odrastlimi lüdmi norca delao z reči v našem narečji, štere so popunoma Slovenske samo, da je on zavolo svoje male inteligence ne razmi.. Opominamo naše lüdi, naj nam vsakši takši slučaj naznanijo. Vnogi se pri nas tak obnašajo, kak da smejo zdaj vse včinifi i lüdstvo nema nikše pravice potožiti se. Tomi je pa ne tak. Zakoni krivice, včinjene lüdstvi so zdaj ešče vnogo ostrejši kak so bili prvle. Žalostno je, če se večina vučitelstva v našoj krajini nikaj ne briga za nevole pri našem kmečkom lüdstvi, ešče bole žalostno je pa, če tej vučitelje poleg svoje brezbožnost) naše lüdi ešče žalijo. Zato prosimo naše lüdi, naj nam vsakši takši slučaj včasi naznanijo. Agrarne zadeve. Uradni dan v Soboti. Agrarna zadruga bo mela svoj uradni den za rnesèc marc na Velki torek, to je marca 26. v Soboti v prostorih posojilnice. Horvat Jožef, Vančaves 13. Pismeno prošnjo dajte v Soboto 26. marca prek na Zadrugo. Štemplna ne trebe gor. Ta Vam da te pismeni odgovor. Magdič, D. Lendava. Sprejeli naročitev. Bomo posküšali Vašo želo spuniti. Travniške brane so naročene i je vsaki čas Čakamo. Komisarijat obl. odbora nam je dao 2000 Din. podpore na nje, za štero se njemi tű javno zahvalimo. Šest bran smo ešče naročili, tak vse naše kotrige pridejo do njih, Obrtnik. Turnišče. Podpišite se, te dobite odgovor. Ki ma prav, se ne skriva, gda ne nevarnosti. Murska Sobota. Tüdi naprednost. V Ljubljani je izšo novi ilustrirani list „Ilustracija“ Že prva številka je v istini lepa i bogata kak niti eden list v Jugoslaviji. Pa se dobijo v Soboti v naši javni iokalaj Vsefele malo i nikaj vredne ilustracije (listi s podobami) toga slovenskoga lista pa nindri ne najdemo. Eden kavarnar ga je cilo nazaj poslao, gda ga je dobo. Zakaj? Ar list ne nosi samo naprednoga pe-čata. Zato se ga ogibíejo takzvani ,,narodni i napredni" elementi. Povdariti moramo, da tüdi za slovensko radijo postajo tej ,,elemenfi“ nigdar nemajo prijazne reči. Ne smešite sebe i dijakov! Znani dopisnik »Jütra" v Soboti piše v »Jutri": Neposredno pred šolskim žalostnim izpitom so tukajšnji ma-turanti pripravili svoj življenski Zrelostni izpit. Priredili so čajanko (s plesom). Pa si pri tom ešče mislijo, da so Bog zna kakšo modrost povedali! Slovenska krajína Kraleska reč v radiji. V nedelo 24. toga meseca je Otvoritev nove radijo postaje v Belgradi. Prvi govori v radij Nj. Veličanstvo král Aleksander ob 11. vöri predpoldnevom. Zahvala. Za vse čestitke, poslane mi za god se s temi vrsticami toplo zahvalim. Bog plačaj vsem za ljübezen. — Klekl Jožef, vp. plebánoš. Keliko gladnih drüžin mamo. Iz našega Goričkoga je Odbori za Zidanje sirofišnice v Črensovcih prijavljeno 43 to je štirideset i tri gladnih familij. Ta Prijava je napravljena po düšnoj vesti od občinskih županov i potrjena od cerkvene oblasti, štera pozna svoje gladne ovce. V teh 42 familija! je okroglo tristo lüdi brez vsake jirane. Naši gladi, bratje i sestre morejo od nas pomoč dobiti, ki. mamo kaj; to Bog zapovedava i naša poštenost z našim človečim dostojanstvo!. Na gladne naše familije smo dobili sledeče dare: Štimec Jožef, trgovec, Sr, Bistrica, 30 Din, Oblastni Rdeči križ Ljubljana 3000 Din, Dr. Klar Franc, Zdravnik, D. Lendava 50 Din. občina Bogojina 240 Din, občina Beltinci 50 Din, Občina Trnje 100 Din. Dr. Janko Pikuš, odvetnik D. Lendava 50 Din, Dr. Makso Peter-iin, králj, notar D. Lendava 500 Din. V imeni gladnih se Odbor za Zidanje sirofišnice v Črensovcih toplo zahvali vsem darovnikom i naznanja, daje za gladne v fari Sv. Jürij naročo dva metra krühove mele. Za novo šolo v Odrancih s« darüvali v dolarih: Peter Rovaš 4, Matjaš Balažek 2, Vinci Balažek 2, Marija Zver 2, Toni Hozjan 1, Matjaš Kavaš 1, Mihal Smej 1, Anton Kavaš 1, Ivan Tükar 1, Ivan Kolenko 1, Štef Markolija 1, Jurij Smolko */2, Martin Kavaš Vz, Jožef Vuk y2. — Prijeli smo v roke Din 1055. Iz srca se njim zahvalüjemo za plemenite dare, posebno ešče Petri Kavaši i Matjaši Balažek, ki sta tak dobroga srca bila, da sta našo prošnjo sprijal i nabirala dare. — Občina Odranci. Tüdi vučitelice. Na toj strani smo zapisali, da se večina vučitelov premalo briga za naše kmečke prilike. Mamo pa mi tüdi po bojni telko vučitelic v našoj krajini kak nigdar prvle. Na vsakšoj šoli je po nikelko vučifelic. Človek bi mislo, da ta vnožina izšolani mladih gospodom napravi pri naši ženskaj i mladi deklinaj močno sled. Pa se nindri skoro nikaj ne pozna. Razen tistoga maloga ročnoga dela, ka je .v šoli za žensko deco predpisano, se Odzvüna šole ne dela nika več. jako hasnovito bi bilo, če bi vučitelice bile izobražene tüdi v gospodinjstvi, posebno v obdelavi ogračeka. Časi so takši, da bi se morale vse naše šolane moči pritegnoti k deli za zbog-šanje kmetskih prilik. Več kak razni gospodinjski tečaji bi Iehko napravile vučitelice med našim lüdstvom, če bi mele za to potrebno znanje i bi se tüdi ponüdile prifi v bližino našim kmečkim Ženskam i deklinam. G. urednik Franc Bajlec seje povrno iz bolnišnice i se je že na telko odzdravo, da je znova prevzeo uradniške posle v svoje roke. Vse, šteri majo kakši poseo pri njem prosi, naj pridejo pred poldnevom. Sreski poglavar v D. Lendavi ma določene vöre za Sprejemanje strank vsakši den od 8. do 12. vöre. Lüdje, šteri majo poseo, na] pridejo samo v tom časi, ar se zadvečera opravlajo samo pisarniška dela. Borejci. Naš občinski za-stop je z odlokom g. velkoga župana razpüščeni. Za gerenta je imenüvani g. Titan Janez, v njegov Sosvet pa Ivan Krančič. Stefan Sečko, Mihael Vöröš, Štefan Horvat, Ivan Cigüt i Ivan Horvat. Prvi delavci odišli v Nemčijo. Na Jožefovo je odišao prvi transport naših delavcov v Nemčijo i to vsega 54. V kakši 7 tjednaj odidejo vsi. Za pot bi našim delavcom to povedali, da Vnogi zmed tistih, šteri so lani bili v Nemčiji nestnijo več iti nazaj. V Nemčiji zapišejo od vsakšega delavca tüdi kak dela i kak se oponaša i to pošlejo na borzo dela v Soboto. Tisti, šteri so se slabo oponašali, brez vzroka prvle odišli z dela, ali so pa slabo delali, nesmijo več nazaj. — Ništerni so mislili, da če nemajo oni gazdo z bičom za svojim hrbtom, kak so to od nigda bili vajeni, da njim te nej trbej delati. Vnogi so pomali šlatali do tiste vöre, kak je bilo naprej pisano, te so pa šker ta vrgli, pa odišli domo. No z drügimi so pa palik Nemci preveč bili zadovolni. Vnogi so delali skrbno kak da bi opravlali svoje lastivno imanje, dostakrat, či je bila sila so potegnoli tüdi prek vöre. Tak so ništerni gospodari s svoje vole te dobre delavce bole plačali, kak je pa biIo to v pogodbi, poleg toga so pa tej dobri delavci nam vsem dobro ime spravili. Samo da je na žalost največkrát tak, da eden slab delavec dvajsetim dobrim škodo napravi. Ljutomer. Prosvetno drüštvo ponovi krasno igro „V znamenji krila" ob slédnjim v nedelo, 24. t. m. ob 3. vöri zadvečera. K obilnoj udeležbi vabi vse odbor. 24. marca 1929. NOVINE 3. Prepovedane srečke, Nekša banka ,,Credit Continental" iz Am-sterdama ponüja po našoj državi nekše srečke, s šterimi je nikaj ne gvüšno, da što kaj dobi i so zato v našoj državi prepovedane. Svilorejcem v našoj krajini i Medžimurji. Letos bo število gojitelov sviloprejke vekše kak lansko leto, zato se naj vsi tisti, šteri želejo dobiti brezplačno sviloprejkine beličice i seme za malinovo (murvine) sadike, javijo najkesnej do 1. aprila na naslov : Cvetko Ščuka, prof. v M. Soboti, javiti morajo, kelko unč beličic rabijo (za eno unčo je potrebnih 10 odraščeni!! malinovo drev) kakši prostor majo na razpolago (sobo, štalo, klet, kühinjo, pod strehov) kelko odraščeni malin je v tistom kraji, ali so že gojili ali videli gojiti sviloprej-ko i kelko malinovih sadik želejo. Naskori se bodo vršila predavanja od toga, kak se goji sviloprejka i to v M. Soboti, Beltincih, Dobrovniki i v D. Lendavi. Den 'predavanja se pravočasno naznani. — Poljskim delavcem se naznanja, da so potni listi za Nemčijo razposlani na občine k županom gde si je naj vö prosijo. Je pa ešče do 1500 Potnih listov ne gotovih štere pa tüdi naskori dobimo i razdelimo znova med župane, ki je bodo izročili delavcem 1 Županstva vljudno naprošanio, da ne davlejo vsakomi potrdila ka je siromak i potreben slüža ar to so skoro vsi prebivalci Prekmurja, Potrdilo se naj daje le tistim delavcem, šteri so dozdáj hodili vsako leto na delo v Belje ali Bačko, Banat itd. zvün toga če je štoj resan toga potreben ka brez zaslüžka nikak nebi mogo biti, samo takšim naj se da potrdijo, štero naj se piše etak: Podpisano županstvo potrjüje, da je te pa te bio vsako leto na deli i je siromak pa potreben slüža tüdi zdaj, datum i podpis župana. Z tem je stvar kratka i jasna I Ne sme se pa komi koli i kar tak z lejka Potrdilo dajati kak se je zgodilo v ednoj vesi gde se je vpisalo v Potrdilo vse siromake z tiste vesi, a tudi med njimi siromak sin ednoga kmeta ka na prek 20 plügov dobre zemlje 1 To je nej siromak, nego človek, ki de doma tüdi lejko živo brez toga, ka bi šo na delo. Z takšimi i drügimi potrdili so nas v preminočem tjedni malo nej zasipali i jih je skoro več kak Potnih listov 1 Tak delati je nej mogoče! Povedano je bilo, ka naj lüdje lepo doma ostanejo prí miri i je bomo zvali po vesnicaj gda pridejo naročila za delavce pa to vse tak daleč ka siromake odpošljemo. Vsi prido s časom na vrsto, vse naednok pa nemre biti, kak to delavci želejo i prído esi tes-nočo delat pa nas zadržavajo ka niti to ka mamo nemremo odposlati nemremo redno dovršiti i sploj se z takšim neredom nemre delati! V bodoče bomo sprejeli samo tiste, štere pozovemo a vsi drügi do zobston silili i do mogli počakati najmenje 3—4 tjedne tečas ka prido na vrsto i ka se odpošlje do 2300 delavcov. Takši, šteri so do zdaj pošilali na delo po dvoje dece a so sami doma delah, letos pa, ka je delo v Nemčiji mislijo iti tüdi sami z decov vred, naj se ne nücajo, ar je zadosta ka njim deca odido slüžit, nej, ka bi ešče takši z svojim mestom drügim delavcom slüž vkraj jemali. To tala-nje de trpelo vse do tečas, ka se poberejo i odpošljejo v delo vsi siromacje, gda de pa že prek 2500 delavcov v deli, te pa bodo smeli iti vsi, ki so namenili iti, ali iz pazljivosti moremo prvle zasigurati siromake. Povedati moremo na žalost, ka ništerni lüdje so jako nepotrplivi i delajo Vsefele neprilike z gučom, najbole pa z grdim preklinjanjom. Lüdstvo, lüdstvo, zakaj je to? Takša gr-dobija je za nemo živino pregrda, ne pa za človeka, šteri ma düšo. Ne je níšče kriv, če je sem prišeo i tű stao celi den po nepotrebnom, ar si je sam tak Zvolo, če bi pa doma osto, bi mogoče prvle prišo na vrsto, kak pa zdaj, ar se nemre držati reda zavolo tesnoče. Nišče se naj ne boji, ka nebi dobo dela zlasti siromacje naj se ne bojijo ar telko mesta nam je obečano, kak smo goraj povedali ali mi stalno obveznosti nemremo i neščemo | dati prvle kak je pa gvüšno ar bi s tem otežkočili sebe na odgovornost, šteroj ne bi mogli zadostiti. — Kak smo v preminočo] številki objavili, jemlemo delavce tüdi za Francijo, gde je število potrebe skoro neomejeno i lejko pa coj prido vsi, ki želejo iti I JAVNA BORZA DELA V MURSKI SOBOTI Franjo Kerec. — Vse bolečine zob i glave odstrani za gotovo i hitro ,,INKA“. Pri reumatizmi, smicanje prehlajenji, išiasi, bolečina] kosti pomaga ,,INKA“. Eden glažek z natenčnim navodilom stane 10 Din. Dobi se v Lekarni pri Svetoj Trojici v Dolnjoj Lendavi. Tjedenski glasi. Radgonski most porüšen!. Preminoči pondelek, H. marca je le-dovje porüšilo stari leseni most v Radgonji, šteri je bio našim lüdem dobro poznani. Na našoj strani so naši vojaki led vse razstrelali, na austrijskoj strani so pa nikaj nej včinoli v obrambo mosta. Lüdje so v velkoj trumi gledali, kak so se falati leda zaletavali v stari sprhnjeni most, dokeč se je ne z vodim za-muknjenim rogatanjom zrüšo v vodo. K sreči v tom časi nikoga nej bilo na mosti. Na mesto staroga mosta pa postavita naša držáva i Austrija ešče v tom leti novi betonski most. Austrija zavira küpovanje naših svinj. Skoro edini küpec za naše Zaklane svinje je bila do zdaj naša sosida Austrija. V zadnjem časi se pa Austrija brani naših svinj na te način, da z raznimi carinskimi Predpisi ovira prevážanje. Govori se, da ma naša držáva vnogo prilik, da stisne Austrijo na drügom kraji, če bo delala neprilke pri prevažanji naših svinj ar bi s tem posebno naši kmetje meli veliko škodo. Zdravje Trahom Trahom je nevarno, dugotrajajo-če i jako nalezlivo obolenje oči. Vsakši, ki je betežen na trahomi, je v stalnoj nevarnosti, da zgübi za vsigdar svoj pogled. Trahom püsti za seov razne jako teške Posledice. Najbole pogosci se zgodi, da začne prek oka rasti mrena z gostilni krvavimi žilicami, ta mrena pa püsti no rož-nici male krpice, štere branijo okej čisti pogled. Edina sréča pri trahomi je ta, da je čas od začetka pa do popune slepote jako dugi. Vsakšemi, šteri je zbetežao na trahomi, se lehko pomaga, mora pa začnoti že včasi v začetki z živlenjom i se popunoma ravnati tak, kak zapove Zdravnik. Što se pa ne zdravi, ali se pa nešče zdraviti, te zgübi pogled na vsakši način, poleg toga pa ešče vnoge drüge v nesrečo spravla. Mati s trahornon spravi svoje dete v nesrečo že v gingavoj mladosti, mož ženo, brat brata. . Trahom se prenaša s skuzami i gnojom iz betežni oči. Če se betežnik umiva i'za njim v tistoj vodi drügi zdrav človek, v nikelko dnevaj Zagvüšno zbeteža tüdi zdrav. V zamazanoj vodi ostanejo kosmiči gnojá v šterom so klice trahoma i Če pride takša klica v Zdravo oko je že oku-ženo. Na ravno te način se širi trahom tüdi 2 brisačov. Sploj vsaka reč, štera pride v dotikaj z teško betežnim trahomašom nam zna Prinesti to nesrečno bolezen. V drüžini v šteroj je trahomaš mora meti vsakši svojo brisačo za gotovo pa tisti, šteri je betežen na tom betegi. V posodi, v šteroj se je mujvao betežnik naj se zdrav nigdar netnujvle ešče menje pa v tistoj vodi v šteroj se je trahomaš prao. Ravno- I tak naj spi betežnik na svojoj blazini j i zdrav si naj tiste blazine nigdar ne | devle pod glavo. Včasi pa kak bi što zapazo da j je na kakši način dobo trahom, naj j ide k zdravniki. Dobro je tüdi če si dajo takši, šteri Živijo vküp s traho-rnaši večkrat preglednoti svoje oči. Do zdaj so v našoj krajini v sledeči krajaj ambulante, gde se ednok na tjeden brezplačno vrači trahom : V. i Polana, Črensovci, Sr. Bistrica, Melinci, Odranci, Ižekovci, Dokležovje, Beltinci, Renkovci, Kobilje, D. Len- I dava, Sv. Jurij, Küzdoblanj, Gornji Slaveči. To priliko, štero da držáva tra- homašom naj niti eden betežnik ne ! zamudi ar je najvekši kinč vsakoga Zdravo oko. Pošta. T. Ej. Klanjec. Naročnino sprejeli, hvala za pozdrave. Žlebič Jožefa žena. Borza Marija. Markovci. Ka smo naznanili, to je istina. Dobili smo 30 Din za Novine, drügo nej. Za lani je vse plačano, za letos pa Novine . za celo teleta. M. List pa ešče ne. Čeke že dobite. Lukač Franc, Gradišče. Lanske naročnine en deo zdaj dobili po čeki, Dužen si ostao ošče 100 Din na lansko, i 5 Din od zatnüjene naročnine ne računamo. Serec Matjaš- M. Sobota-Naš ekspeditor je prišo domo, pregledne račune i vam v pismi dao i zadovoljiv odgovor, Kühar Mih. Trdkova 155. nesmo Vam odgovorili, ar neste nas nikaj pitali. Mi v pošti samo tistim damo odgovor, i ki ga mora dobiti, ki ga prosijo. Dobili smo Vaših 35 Din. Hvala, M. Lista 2. Štev. smo Vam po sprejemi pisma taki dali poslati. 3 pa z tiskarne dobite z tov številkov Novin. Če kaj ne bi dobili, taki Javite, ne pa šest tjednov kesnej. Baller J. Sebeborci. Objavimo. Ček dobite, kak prosite i počakamo. Trstenjak Štefan, Gorica. Počakamo vse ponesrečenec. Vas tüdi dragevolje Šimon Stefan, Šülinci. Prošene Marijine Liste Vam je tiskarna poslala. Če ne bi jih dobili, javite to v Črensovce. Istotak javite, če prošeniva čeka ne bi dobili. Ka se pa tiče Novin Vaše sestre, Javite celo zadevo na pošti 4 Petrovcih. Ta bo že napravila red. Če mate kakše dokaze za svojo trditev, dostavite nam te, da je i mi oddamo pošti. Bibel Liza. Mačkovci. 9. št. smo Vam doposlali. Z naročninov počakamo. 3. št. Marijinoga lista pa zdaj dobijo vsi naročniki, ví tüdi. Luteršmit Alojz, Mačkovci. I vas počakamo. .Mari- jine liste poslali. Sinic Elek, Pužavci. Prošeno opravili. Hüronja Stefan. Panovci. Vaše žele tüdi spunili. Samo drugoč se ranej glasite. Grah Franc, Gorica. Celotno naročnino z zahvalnostjov sprejeli. Vsem. Novine so se dnesteden malo zakesnole. Zrok je še slabotno zdravje Urednika, g. Bajleca, ki je mogo hoditi na pregled v Maribor. Vnogi so zato že v nedelo v pravom časi dobili do rok Novine, ki pa neso, naj spreglednejo to napriliko zavolo gori povedanoga zroka, naročnikom M* Listo naznanjamo, da marciuš^ list zdaj dobijo s tov številkov Novin do rok. Vsako slovensko kat. hišo pa oprosimo, naj si ga naroči. Dobi ga v svojoj vesi pri širiteli ali na Opravništvi M. Lista v Črensovcih. Širitelom IM. Lista pošljemo z temi Novinami iz vseh trej številk M. Lista telko več, keliko bi potrebüvali za nove naročnike. Če bi sfaliti, prosite je v tiskarni ali na upravi v Črensovcih. Pintarič M. SV. Jürij: Počakamo. Martin Ritlop, širine. 45 din. naročnine sprejeli. Na koj je namenjen Višek od 10 din. pa ne vemo, ar je pisava na čeki cdrezana. Prosimo odgovor. — RatniH A. Vančeves. Naznanite nam pomota pri M. Listi, ki je pri vas. Hari Marija, Ptuj. MÍ smo 14. febr. dobili Vašo naročnino za Novine, to je 30 Din. Hvala lepa. Na novo vas níšče neje terjao. Če ste dobili ešče eden Ček, to foliko pomeni, ka do konca juna ponjem plačate 15 Din. za M. List. Vsaki dober gospodar ma šker k redi pravočasno, našav je Ček, zato smo ga naprej poslali. Činč O. Petanci. Tista podpora se tiče samo gimnazije, ka stariše ne Jbi teliko koštalo njeno vzdržavanje. Žilavec Franc, Büdinci. Piši na: Vrtnarico v Rogaško Slavno, pa odpiši, naj od mene prosijo pojasnila. Frumen H. Otovci. Pošto popravili, M.lisf doposlali. Niedno ne bilo javljeno sem od tiskarne. Zdaj vse vredi. Bik k Odali simodolski licencovani, dve leti star i prek 4 metrov žmeten. ŠPARKL, Satahovci. Cimper sedmera hramba, s slamov pokrita, stari dober les, k odaji. — Zvedi se v uredništvi Novin v Soboti. BiCikl skoro novi fal k odaji. Zvedi se v uredništvi Novin v Soboti. Flauta D, s srebrnimi zaklopkami, žuta, ščista nova se oda. LEOPOLD TITAN Krog. Odaja staroga farofa v Martjancih .se vrši na Vüzemski pondelek ne kak je bilo razglašeno v zadnji Novinaj (na Cvetno nedelo). Že 32 let v slüžbi betežnih i zdravih stoji Fellerov pravi milodišeèi Elsafluid. Za betežnoga je Fellerov Elsa flud zaneslivo hižno sredstvo i kosmetikum za čvtišanje bole-,in, šteroga dejanje hvali neštete zahvalnic tüdi iz višiši krogov i iz daleš-nji krajov pri ostri bolečinaj v lici i celom teli, pri trganji v členkaj, pri bolečinaj zob glave, za ribanje pri rev-matični bolečinaj, kak obveze pri nesreča] i pri Vnogi drűgi prilikaj, gde je hitra nomoč potrebna. Za Zdravoga zaneslivo obrambne sredstvo proti prekmer-noj občütlivosti za hladen zrak ,,a jéčanje mišic i živcov za čr-stvitev zmenšana moči, kak de-sinfekcijsko sred sivo za roke, lice, gobe, vüsta i dihata kak Obramba od prehlada, našasti i gri-pe prí grgranji proti kašli, zamuknjenosti i tak naprej 1 Za nego glave kak dodatek dnevnoj vodi za pranje itd: Odznotra nikelko kaplic na cukri iejša bolečine i dobro dene. Dobiva se po apotekaj kantica za 6 Din, dvojni glažek za 9 Din ali velka specialna kantica 26 Din. Po pošti konči eden pakec, štéri ma 9 pokusnih ali 6 dvojni ali 2 specialni kanti 62 Din. Šest takši pakov samo 250 Din vse že s poštninov i pakivanjom pri EUGEN V. FELLER lekarnar STUBICA DONJA Centrale 146 — Hrvatska. Či pa ščete meti tüdi kaj dobroga za' Vašo prebavo, naročite obednim Fellerove dobro delajoče Elsapilule. 6 škatlic 12 Din. 4. NOVINE 24. marca 1929. Kmečka posojilnica v Bogojini registrovana zadruge z neomejenov zavezov t Sprejema hranilne vloge po 8%, vezane po 8 1/2% Daje posojila pod najugodnejšimi pogoji. Svoji k svojim f Pavel Gošperšič, Puconci oblastveno izküšenj tesarski mojster, prevzema vsakovrstna tesarska dela, moderne lesene stavbe, ostrešja za palače, hiše, vile, tovarne, cerkve in zvonike, razna tla, stopnice (stube) ledenica, verande, ograje, Itd. Gradba lesenih : mostov, jezov in mlinov. : Načrte in proračune napravila po najnižjih cenah. Trgovina stavbenega lesa, desk, lat, apna, cementa. Solidna postrežba. »MLATILNICA" Ježekova prevozna širokost bobna 800 m/m z dvojnim čiščenjem 2 letni sezoni rab-Ijena v dobrem stanju se po ugodni ceni proda z elektro-motorjem za 9 konjskih sil ali berz njega na licu mesta v ko se pogleda pri. Stefan Bauman-u posesti in gost u Račah pri Mariboru. Oda se včasi edna v dobrom stanji mlatilna garnitura z bencin motorom. Istotak se oda včasi ena zidana hiša in vse drugo zraven spadajoče gospodársko poslopje. Več se Zvedi pri Koša Jožefi, Petešovci 14 p. D. Lendava. Kovčeki za potovanje, torbice iz usnja, listnice, denarnice, gamaže, nahrbtniki v veliki izbiri in po naj-nižji ceni pri IVAN KRAVOS, MARIBOR, Aleksandrova 13. Vsakovrstne surove in svinjske kože küpüje po najvišji dnevni ceni FRANC TRAUTMANN Murska Sobota Cerkvena ul. 191. Semena vsake vrste deteljna, travnata, Vrtnarska in cvetlična najboljše kakovosti priporoča M. Berdajs, Maribor Ustanovljeno 1869 Telefon 351 Pozor! Polssim delavnim na znanje Podpisani sem za tekoče leto prevzel polsko delo pri Ma-nojloviči i Főldiji v Bački. Delavci, ki ščete dobro zaslüžiti i v dobro mesto priti, ne zamüdite te dobre prilike, ar se dobro mesto friško napuni. Delo je samo Žetva štirimesečno i šestme-sečno. Zaslüžili so lani preveč dobro, letos je pa ešče bogša plača. Več se lejko zve ustmeno ali pismeno kak tüdi pogoditi se je lejko pri palejri ANDREČ STEFAN-i v Pečarovcih štv. 19, Pošta Mačkovci i pri ZRINSKI FERENCI v Bodoncih. PONJAVE za mlatilnice, vozove, konje za fal peneze. — Muštri so na upogled. - Ivan Šega, Mur. Sobota Küpüjem v dobrom : stanji že nücane : žakle za melo (ne lüknjaste) po najnižjoj dnevnoj ceni g vsakoj množini Messinger, pri Jožef Bejek, Mur. Sobota Nova ulica Štev. 5. Brezplačna darila lehko dobi vsakši naročnik. Ta darila so točno opisana v velkom ilustr. ceniki tvornice SUTTNER. Že prek 30 let vživa tvrdka H. STTTNER najbogši glas zavolo svojega solidnoga poslovanja i zavolo zaneslivo dobre kakovosti svojega blaga. Pri tvrdki Suttner se vse küpi naravnoč skoro po tisti cenaj kak v fabriki i brez nevarnosti, zato, ka tisto, ka ne odgovarja se vörnim ali penezi nazaj dajo. Pošlita včasi Vaš točen naslov na H. SUTTNER Ljubljana, St. 945. i dostavleni Vam bo velki ilustrovani sijajni cenik žepnih vör, vör na roko, vsej zlati in Srebrni predmetov, olepsevalni predmetov i tak naprej popunoma brezplačno. Samo 49 Din 60 p stane prava Švicarska ' žepna vöra št. 100. Anker-Rem. Roskopf. Samo 49 Din 20 p izvrstna vöra št. Ili; z radijovini številni-kom i radijovimi kazala z 3 letnov garan-cijov. Samo 64 Din 20 p stane prava 16- em. visoka Anker-budilka št. 105. Velka zbirka ženski I moški vör, zlati i Srebrni predmetov, pl stanov, vör z niha-halom vör s kukavi-cov itd. v ceniki. Suttnerova ..IKO" vüra vam slüži celo iivlenie i MALI OGLASI Sodarske pomočnike sprejme pri prosti hrani, ^stanovanji in perilu FRANC REPIČ, sodarski mojster v Ljubljani, Kolezijska ul. 18. črevlari pazite 1 Začno sam tržiti tüdi z usnjom (ledrom) vabim Vas, da si poglednete moje blago i moje cene. VINKO KLEPEC Beltinci Ste že prišli, ali samo Ščete priti iz Amerike! Preskrbim vam za küpiti velka ali mala imanja, mline i vse drügo ka želete. Delam brezplačno hiža k imanji pa pride navadno kšenki. Slivar Ljutomer Jugoslavija. Lepo posestvo okrog 14 plügov dobre zemle z lepimi stánovanjskimi i gospodarskimi hrami se oda v Zenkovcih. Interesenti naj se zglasijo v pisarni dr. ARTUR-ja GEIGER odvetnika v M. Soboti. Trgovina z mešanim blagom na jako prometnom kraji se oda z inventarom vred in celov zalogov blaga v Murskosobočkom okraji. — Naslov se dobi v uredništvi Novin. le gonilne ječmene za mline, žage in tovarne v vsaki širini dobavlja in ima v zalogi po najnižji dnevni ceni IVAN KRAVOS, Maribor, Aleksandrova 13. Konjske opreme od navadne do najfinejše, dežne ponjave za konje in vozove, v vsaki velikosti nudi IVAN KRAVOS, MARIBOR, Aleksandrova 13. Pazite gostilničari! Oda se fal belo vino 700 litrov i fino rdeče vino 1000 litrov pri vdov! BINYEI v Dolnjoj Lendavi. Najbogše cepiko iz Küpšinec so za volo slaboga vremena letos na Jožefovo ne mogle biti pripelane v Cankovo, pripelajo je pa na Cvetno nedelo. Za TISKARNO PANONIJO r. z. z o. z. v Murski Soboti LUDVIK NORČIČ. Izdajatelj KLEKL JOZEF. Urednik FRANC BAJLEC.