LOKVANl- Šolsko glasilo učencev OS Ljudski vrt Ptuj
Številka: 2 Letnik: 14
Šolsko leto: 2010/2011 Mentor: David Bedrač Oblikovanje: Matej Sužnik
Urednici: Eva Štefanec, Ana Zemljič Uredniški odbor: Žan Bukvič, Katja Cajn ko, Miha Damiš, Maja Pavlič Fotografije: Foto video krožek Naklada: 600 izvodov Izdano: april 2011
DRAGA BRALKA, DRAGI BRALEC L
Mate kaj za pusta hrusta?" To poved še poznamo vsi. No, pa je tudi pust prišel in odšel ... Tako kot vsako leto je bil tudi ta pust kar buren. Na Ptuju je tradicija zelo živa -povorka, šotori, ... Tudi mi, v šoli, smo se maskirali. V petek, 4. marca, smo se udeležili tradicionalne otroške povorke. Maske so bile res različne.
Če pa bi povzeli, kaj vse smo naredili od prve številke Lokvanja do zdaj, bi bilo tega veliko. Od likovnih do turističnih dosežkov. Izvedli smo množico projektov, v katere smo vložili veliko truda. Vsi smo ponosni, da je to šolsko leto zelo uspešno. Ne smemo pa pozabiti tudi na številna športna tekmovanja, kjer smo dosegli odlične uvrstitve. No, pa se je le izplačal trud. Pa da jgje bomo takole po
še ena zanimiva
pomladno dolgovezili/ i;. misel o branju: brati inlne razumeti je, kakor
loviti in ničesar uloviti J
F
Tako je mislil Carlo
>idoni. ©
/ 1
Uredniški odbor Lokvanja
IM
r


/z vsebine:

I
TEDEN DEJAVNOSTI OB DNEVU SOLE...2
PUSTNI UTRINKI....................8
ZANIMIVOSTI......................10
MED PROSTOVOLJCI.................12
EKOSTRANI........................13
KULTURNE STRANI..................15
KULTURNA FACA....................17
ŠPORTNE STRANI...................18
ŠPORTNE NOVIČKE..................19

"BEDElt BEOAVnOSEI OB M!EW
ŠOLE
ŠSLA IMA TALENT
V sredo, 9. marca, je v okviru dejavnosti ob dnevu šole potekala prireditev z naslovom LJUDSKI VRT IMA TALENT 2011. Predstavili so se plesni, glasbeni in akrobatski talenti, manjkalo pa ni niti besednih talentov, ki sta jih zastopala voditelja Rok Stubičar in Tilen Kmetec.
Predstavilo se je kar 21 skupin oziroma 131 nastopajočih učencev, za posebno vzdušje pa so poskrbeli tudi člani skupine Trio presenečenje, v kateri so se kot glasbeni talenti predstavili naš hišnik Rado, kuhar Srečko in učitelj Igor.
Prireditev ni bila tekmovalnega značaja. Tako so bili zmagovalci vsi, ki so si upali priti na oder in pokazati, kaj znajo. Mladi talenti so dobili priznanja in majice TALENT 2011, ki sta jih podelili predsednica skupnosti učencev Nuša Kolenko in gospa ravnateljica Tatjana Vaupotič, ki je bila nad mladimi talenti zelo navdušena.
Ugotovili smo, da je na naši šoli res veliko nadarjenih učencev, zato že z veseljem pričakujemo TALENTE 2012.
Katja Rašl in Nuša Kolenko, 9. b
O
VTISI NEKATERIH TEKMOVALCEV
Skupina učenk iz 4. b smo se imenovale PREDRZNE TIGRICE. V skupini smo bile: Sara, Zarja, Ines, Nika in Lea. Nastopale smo predzadnje. Nastop je bil enkraten. Majice, ki smo jih dobile v znak sodelovanja, so bile lepo darilo. Vse skupine, ki so nastopale na tej prireditvi, so bile zares dobre. Udeleženci talenta so bili zelo pridni in pohvalno je, kaj vse smo se naučili. TEGA DNE NE BOM POZABILA, KER JE BIL ENKRATEN IN ZABAVEN!
Zarja Škrjanec in Sara Serdinšek, 4. b
Tudi naš 7. c razred je sodeloval. V skupini nas je bilo sprva osem - štiri punce in pa štirje fantje , a ker je en učenec odpotoval v Ameriko, nas je zatem ostalo sedem.
Vadili smo vsak dan po pouku v Dijaškem domu Ptuj. Jaz sem bila vodja skupine, zato je tudi vsa odgovornost večinoma letela na mene. Poskrbela sem za miks in kombinacijo, pri kateri so mi pomagali vsi. Pred prireditvijo so potekale tudi razne vaje in priprave.
In že je nastopil trenutek, ko smo naenkrat stali na odru. Dobili smo velik aplavz in spodbudo še posebej od naših sošolcev in sošolk. Hvaležni smo jim, da so nas tako spodbujali, saj brez njih ne bi uspeli.
Katja Kuhar, 7. c
SI»eZNAVAN*>E »OKLICEV »OMAGA »SI •»LOČITVI
V ponedeljek, 14. 3. 2011, so učenci od 5. do 9. razreda tudi v letošnjem tednu dejavnosti ob dnevu šole spoznavali različne poklice. Dejavnost je organizirala svetovalna delavka Darija Erbus. Svojo odločitev za poklic, šolanje, delo, ki ga opravljajo in druge zanimivosti, vezane na poklic, so nam predstavili: zdravnica Brigita Habjanič Merc, novinar Slavko Podbrežnik, aranžerska tehnica Vladka Bedrač, pilot Tomislav Verbančič, farmacevtka Nataša Koltak Perčič, univ. dipl. inž. elektronike Miran Malovič, politik, državni poslanec Dejan Levanič, režiser Samo M. Strelec, natakar Zlatko Kekec, turistična vodička in arhivarka Marija Hernja Masten, slaščičar Branko Štumberger, slikopleskar Franjo Tomič, medicinska sestra Irena Filipič in cvetličarka Mojca Masten. Novost v letošnji predstavitvi je bila, da je skupina učencev iz 8 in 9. razredov spoznala poklic sodnice Katje Kolarič kar v njenem delovnem okolju na ptujskem sodišču. Vsem se najlepše zahvaljujemo.
Poti do poklicev so različne, vse so zahtevne, in če hočeš biti v svojem poklicu uspešen, moraš biti delaven, prizadeven, še naprej se moraš strokovno izpopolnjevati in v današnjem času biti pripravljen tudi na to, da boš opravljal delo, ki ni vezano samo na tvojo izobrazbo. Pomembno je, da spoznaš čim več različnih poklicev in da sam pri sebi razmisliš, kaj te veseli.
Udeležil sem se predstavitve poklica režiserja. To nalogo je opravil Samo M. Strelec, ki je končal študij gledališke in radijske režije na AGRFT v Ljubljani, izpopolnjeval se je tudi v tujini, ima zasluge za ponovno oživitev ptujskega	gledališča,	je	režiser	mnogih
gledaliških	predstav	v	več slovenskih
gledališčih,	za svoje	delo je bil	večkrat
nagrajen.
Po uvodni predstavitvi nam je zaupal, da je tudi on rahlo živčen, ker se je znašel v okolju, ki je drugačno od tistega, kjer je navajen predavati. Tam lahko »poredne učence« kar pokliče ven in jih kaznuje. Učitelj David Bedrač mu je v šali dejal, da to lahko stori tudi pri nas. Tako	smo prebili	led in
nadaljevali v sproščenem vzdušju.
G. Strelec je povabil k sodelovanju učenca Tilna Terbuca, ki je odigral vlogo pijanca, ki spi v različnih položajih. Tilen je svojo vlogo odlično odigral. Ob tem sem izvedel, kako postaneš režiser, kakšno je njegovo delo, kdo
■JHb
so soustvarjalci predstav, kakšni pripomočki so potrebni ... Opisal nam je tudi razliko med filmskim in gledališkim režiserjem.
Z zanimanjem smo poslušali, kako nastane film. Predstavil nam je primer, kako poteka sprejemni izpit, saj se na AGRFT v Ljubljani lahko vpišeš šele po uspešno opravljenem sprejemnem izpitu.
Mi bi še kar poslušali, vendar smo se morali posloviti. Spoznal sem, da g. Strelec svoje delo opravlja z veseljem in v njem uživa, kar je svetoval tudi nam.
Menim, da so takšne predstavitve za osnovnošolce zelo pomembne, saj nas vzpodbujajo k razmišljanju in nam pomagajo pri naših odločitvah ob vpisu na srednje šole.
Tomi Petek, 8. b
perepiSN® predavanje - treking p®
INDIJSKI HIMALAJI
V četrtek, 10. marca, je naša šolska knjižničarka Edita Čelofiga pripravila v okviru tedna dejavnosti ob dnevu šole zanimivo potopisno predavanje, na katerem je predstavila svoje nomadske počitnice v indijski Himalaji, natančneje v Ladakhu, deželi visokih prelazov in prijaznih ljudi.
V uvodnem delu nam je najprej predstavila Ladakh in ljudi, ki tam živijo, Delhi, ki je bil vmesna postojanka na poti, nas v nadaljevanju predavanja popeljala skozi 12-dnevni treking, na koncu pa opisala še spektakularno vožnjo po cesti Leh-Manali, ki je druga najvišje ležeča cesta na svetu, mestece Manali, Agro in Taj Mahal.
18-članska ekipa trekinških navdušencev z različnih koncev Slovenije se je na potovanje odpravila 17. 7. 2010 in ga zaključila 7. 8.
2010. Svojo nadvse zanimivo izkušnjo so pričeli s potepanjem po Indiji, natančneje Delhiju, nato pa poleteli proti Lehu, glavnemu mestu Ladakha, kjer so na 3.600 m nadmorske višine nadaljevali svoje potovanje. Po 3-dnevni intenzivni aklimatizaciji, ki je zaradi velike nadmorske višine nujna, so treking nadaljevali peš. Sledilo je 12 dni raziskovanja starodavnih nomadskih poti v osamljeni in izredno sušni visokogorski pokrajini Ladakhu.
Ladakh so raziskovali večinoma peš, nekajkrat pa so jim na poti pomagala tudi terenska vozila. Na trekingu so vseh 11 noči taborili v šotorih. Imeli so tudi popolno spremstvo, saj jih je spremljalo kar osem Ladačanov in 30 konj, ki so nosili prtljago.
S seboj so imeli tudi vso hrano, ki jo je pripravljal kuhar s pomočniki. Ker meso ni trajno, je	bila hrana vegetarijanska,
sestavljena	iz	tradicionalnih ladaških,
tibetanskih, indijskih pa tudi nekoliko bolj »domačih« jedi.
Hodili so v povprečju 6 ur na dan, prve dni trekinga zaradi prilagajanja višini pa nekoliko
manj. Hoja tehnično ni bila zahtevna, vendar je bila zaradi izjemne višine zelo naporna. V 11 dneh so prehodili več kot 100 kilometrov in osvojili kar tri, nad 5000 m visoke gorske prelaze. Najbolj sta udeležence trekinga namučili velika nadmorska višina in dolgotrajne vožnje po izjemno slabih cestah.
Treking in samo potovanje sta bila fizično in psihično izjemno naporna, vendar vredna truda. Pokrajina v Ladakhu je čudovita, prepredena z deročimi rekami in s hudourniki, nebo je sinje modro, šesttisočaki pa na dosegu roke.
Tomi Petek in Nuša Muršič, 8. b
pasvm imteirou
MATE KM ZA P«STA HRUSTA?
Ta stavek še poznamo vsi. No, pa je tudi pust prišel in tako tudi odšel. Kot vsako leto je bil tudi ta kar buren. Tudi mi, v šoli, smo se maskirali. V petek, 4. marca, smo se udeležili tradicionalne otroške povorke, na kateri je sodelovalo več ptujskih šol. Po povorki smo odšli v šotor, kjer smo plesali, peli in se družili. Videli smo kar nekaj prijateljev, ki jih čez leto ne vidimo. Na koncu smo se poslovili ter se vrnili nazaj v šolo. Tam so nekateri
učenci imeli kosilo, drugi pa so že odšli vikendu naproti.
Tudi v torek, 8. marca, ko smo imeli skrajšane ure, smo se lahko namaskirali. Kako pa ste vi preživeli pust? Vsi se že veselimo naslednjega norčavega pusta ...
Ana Zemljič, 8. c
PISANI, ŠIRPKUUSTI PUST
V petek smo v šolo prišli čisto vsi namaskirani. Prinesla sem fotoaparat. Imela sem ga zato, ker sem hotela slikati sošolce v pustnih oblekah. Vsak se je slikal posamič, naredili pa smo še eno skupinsko fotografijo. Moja mami je fotografije na računalniku popravila in jih poslala v foto salon na razvijanje. Svoje slike je vsak dobil naslednji ponedeljek. Tudi ta dan smo bili veseli, saj smo se lahko občudovali v pisanih opravah in s širokim nasmehom čez eno in drugo lice.
Ajda Kolarič, 3. b
MEBNAReBNA peveRKA MA »Ted#
V nedeljo, 6. 3. 2011, smo učenke in učenci iz 6. razredov sodelovali na mednarodni pustni povorki na Ptuju. Predstavili smo se kot nogometaši s hobotnico vedeževalko in navijačicami. Pred mestno hišo smo se navijačice predstavile s plesom, nogometaši pa so zaigrali kratko nogometno igro. Po končani povorki smo se okrepčali v karnevalski dvorani. Nato pa smo se peš odpravili nazaj do šole. Kljub mrazu in dolgi prireditvi je za nami nepozabna nedelja.
Kaja Maroh, Taja Islamovič in Špela Pihler, 6. a
	Lokvanj	april 2011	
			
sAimmvosBi
esveoiu TVRisritNe zlat«
Učenci Turističnega krožka (Eva Voda, Nika Krajnc, Nuša Lovrenčič, Dominika Čemi Veršič, Taja	Islamovič,	Katja Cajnko, Ana
Zemljič, Maja Pavlič, Tilen Beranič, Pia Prstec, Tanja Žlender,	Marko	Šegula in	Andraž
Rozman) smo se 10. marca 2011, v Supermestu	na	Ptuju,	ponovno	udeležili
tekmovanja	v	okviru	festivala	Turizmu
pomaga lastna glava.
Festival vsako leto pripravljata Turistična zveza Slovenije in Zavod RS za šolstvo v sodelovanju s Slovensko turistično organizacijo. Na letošnjo temo IMEJMO SE FAJN - DOŽIVITE NAŠ KRAJ, smo pripravili raziskovalno nalogo z naslovom MLADI OSVAJAJO PTUJ. Obiskovalcem smo se predstavili na naši tržnici, ki je predstavljala mladinski turistični center. Pripravili smo tudi animacijo za otroke. Za boljše vzdušje smo skupaj z obiskovalci zaplesali na Makareno. Prav tako smo predstavili tudi nekaj dejavnosti, ki se bodo odvijale v okviru mladinskega turističnega centra in privabile več mladih turistov v naš kraj.
Dosegli smo zlato priznanje in se uvrstili na zaključno, državno srečanje najboljših tržnic v Ljubljani.
Učenke in učenci turističnega krožka z mentorico Martino Prejac
ŠPORTNA vzeeaA V PETEM razrejh*
Pri športni vzgoji izvajamo veliko zanimivih športnih vaj, med drugim tudi poligone. Pripravimo jih s pomočjo učiteljice. Ko je poligon pripravljen, se učenci ogrejemo. Poligon sestavljajo vaje za moč rok, nog, trebušnih mišic in kondicije (npr. zajčji poskoki, prevali, sonožni poskoki, počepi,
vlečenje po klopci, kotaljenje, skakanje čez ovire, skoki čez klopco,...). Vaje najprej pokaže določen učenec ali učenka. Nato začnemo en za drugim izvajati pripravljene vaje na poligonu. Učiteljica nas pri tem opozarja na morebitne napake. Vaje nato izvajamo skoraj do konca ure. Ko po končanih vajah pospravimo orodje, ki smo ga uporabljali, naredimo raztezne vaje. Nato se zadovoljni odpravimo preobleč v garderobe.
Let Lovše in Tilen Žagar, 5. c
ZeBOZBRAVSTVENI PREGLED
Zjutraj, ko sem prišla v šolo, smo se odpravili na zobozdravstveni pregled. Peš smo šli do Zdravstvenega doma Ptuj. V čakalnici nam je učiteljica razdelila učne liste s poštevanko. Med reševanjem računov nam je čas hitreje tekel. V skupinah po pet smo si morali umiti zobe. Po umivanju smo čakali v vrsti na pregled. Ko sem bila na vrsti, mi je zobozdravnica rekla, da imam lepe zobe.
Lea Prstec, 4. b
Ko se običajno začne pouk, smo se zbrali v učilnici kjer nam je razredničarka razložila, kako bo potekal pregled. Preverili smo še, če imamo vsi podpise staršev, zobno ščetko in zdravstveno kartico. Ko smo prišli v Zdravstveni dom, smo si šli umit zobe. Medicinska sestra nam je pokazala pravilno umivanje zob. Nato nam je razdelila liste, s katerimi smo morali počakati na pregled zobozdravnice. Medtem ko so si eni umivali zobe, so drugi reševali učne liste. Po pregledu smo odšli v šolo na malico. Potem smo nadaljevali s poukom po urniku.
Mišel Cizerl in Sabina Adrijana Peklar, 4. b
PREVERJANJE MALG DRJGACE
V šoli smo pred nekaj časa pisali preverjanje slovenščine. Pred njim me je bilo neznansko strah, čeprav je bilo samo preverjanje.
Ravno smo se pripravili nanj, ko je učiteljica opazila, da nas je kar nekaj zelo napetih in predlagala je, da bi znanje preverili po postajah. Nismo vedeli, kaj misli s tem, vendar smo bili prepričani, da je bilo lani enako oziroma da naša učiteljica ve, kaj dela (vsaj upali smo tako). Takoj smo privolili. Vse je bilo boljše kot preverjanje.
Mize smo uredili po skupinah. Na vsaki mizi so bili majhni raznobarvni listki, na katerih so bile naloge. Naše delo je bilo preprosto: vzameš listek, prepišeš nalogo, jo rešiš,
preveriš z rešitvami (ki so bile na tabli) in sedeš k drugi mizi, kjer so naloge drugačne in vse gre spet od začetka. Prve naloge niso bile preveč težke, vendar so postajale vse težje. Nekateri so jih rešili z lahkoto, drugi so vanje vložili več truda.
Na koncu dneva smo dobili refleksijo, vprašanja o svojem delu, načinu učenja in tako dalje.
Takšen način preverjanja mi je bil zelo všeč, saj je vzdušje veliko bolj prijetno in sproščeno, ob tem pa vseeno učinkovito preverimo svoje znanje.
Tjaša Lorbek, 5. b
ttiED PBOSEOVOLdCI
PResTeveL*>srve
Svet Evropske unije je razglasil leto 2011 za Evropsko leto prostovoljnih dejavnosti za spodbujanje aktivnega državljanstva, kratko Evropsko leto prostovoljstva. S tem so se
potrdila prizadevanja evropskih in nacionalnih prostovoljskih centrov, mrež, tudi slovenske, da bi Evropska unija z razglasitvijo prikazala pomembnost prostovoljskega dela in intenzivnejše skrbela za njegov razvoj. Slogan leta je postal: »Bodi prostovoljec, spreminjaj svet!«.
Kaj je prostovoljstvo, kdo je lahko prostovoljec, zakaj je lepo biti prostovoljec, zakaj so tudi otroci lahko pomembni prostovoljci? Vse to in še kaj drugega v zvezi z dajanjem sebe in koščkom svojega srca so se seznanili tudi naši učenci, ki v letošnjem letu sodelujejo kot prostovoljci v Domu
upokojencev Ptuj in v Zavodu Dr. Marijana Borštnerja v Dornavi.
Stanovalce v domu in varovance v Dornavi obiskujejo prostovoljke tedensko, se z njimi pogovarjajo, igrajo družabne igre, jih peljejo na sprehod, jim kaj preberejo in se udeležujejo aktivnosti, ki potekajo v teh ustanovah. V domu so se prostovoljke udeležile uvodnega srečanja in dveh delavnic s stanovalci (adventne in novoletne), kjer so pomagale pri izdelavi in okraševanju doma ob praznikih. S svojimi obiski jim krajšajo čas in spoznavajo življenje v drugem okolju.
Da leto ne bo imelo le lepo zvenečega slogana, nas tudi letos vabijo k skupni akciji, s katero bomo pokazali, da s prostovoljstvom lahko spreminjamo sebe, druge in naše okolje. Zato 26. marec 2011 razglašajo za DAN ZA SPREMEMBE in nas vabijo k aktivnemu sodelovanju za pozitivne spremembe v naših lokalnih skupnostih.
Naše prostovoljke se bodo udeležile velikonočne delavnice v domu in se družile z varovanci v Dornavi. Kot šola pa bomo sodelovali v projektu NAŠA ULICA, ki je zasnovan prostovoljsko, skupnostno, okoljsko, trajnostno in temelji na ozaveščeni skrbi otrok in mladih za okolje. Projekt bo predstavljen širši javnosti v petek, 25. marca 2011, v CID- u na Ptuju.
Prostovoljsko delo ima velik pomen za razvoj in za prihodnost. Prispeva k razvijanju obstoječih sistemov, k razvijanju vrednot solidarnosti, k socialnemu in drugemu napredku družbe, zato ga je potrebno negovati in ustrezno vrednotiti.
Sonja Pučko in prostovoljke
ekosiusahi
LEf* EKeŠeLSM P©Z»RAV!
Sedaj, ko se narava prebuja iz zimskega spanja, se že veselimo prvih pomladnih sončnih žarkov in zvončkov ter teloha, ki so pogumno utrli pot tudi drugemu zelenju. Sprehod pozimi je lep, snežinke pokrijejo vse, naravo in nesnago, ki jo ljudje po nemarnem zavržemo kjerkoli pač, le pred lastnim pragom ne. Na naših prvih pomladanskih sprehodih pa že lahko opazimo onesnaževanje narave, smeti, ki jih ljudje proizvedemo preveč, nekateri pa jih celo odmetavajo kar v naravo.
Tako odvržene smeti niso le grde na pogled, temveč ogrožajo naše zdravje, živali in rastline. Med njimi so tudi nevarne snovi, kot so kemikalije in strupi, ki zastrupljajo prst in pitno vodo.
Ekošolarji moramo biti prvi, ki bomo skrbeli za zmanjševanje odpadkov in njihovo pravilno odlaganje ter ločevanje. S svojim ravnanjem bodimo zgled manj osveščenim sošolcem v šoli in pomagajmo pri ločevanju odpadkov doma.
Potrudimo se in skupaj počistimo del našega edinstvenega planeta! Tudi letos bo v mesecu aprilu potekala vseslovenska čistilna akcija Očistimo Slovenijo. Ekošolarji bomo zraven! Kaj pa vi?
SVETOVNI DAN VC9A
Svetovni dan voda obeležujemo od leta 1992. Takrat so se na konferenci o okolju in razvoju Združenih narodov dogovorili, da bo skrb za vodo poudarjena s posebnim dnevom - 22. marcem. Večina vode na Zemlji je slane in jo najdemo v oceanih. Sladke vode je samo 3%, od tega pa je je kar okoli tri četrtine v obliki ledu. Samo 1% sladke vode je na voljo ljudem in drugim živim bitjem, ki jo nujno potrebujemo za življenje. Voda je dragocen naravni vir. Ohranimo ga!
Kaj onesnažuje vodo?
Nepredelane odplake!
Veliko naselij ima še vedno kanalizacijo speljano v reke. Odplake vsebujejo bakterije, nevarne ljudem in živalim.
Umetna gnojila!
Če pridejo v reke, spodbujajo rast alg. Te preprečujejo dostop svetlobe, ki povzroča razkroj rastlin v vodi. Pri tem se porablja kisik v vodi, ki ga vodne živali nujno potrebujejo za življenje. Detergenti!
Z odpadnimi vodami pridejo v reke in lahko povzročijo pogin rastlin in živali. Industrijski odpadki!
Nekatere tovarne spuščajo v reke nevarne snovi (svinec, kadmij, živo
srebro). Te snovi se nabirajo v organizmih rib in drugih vodnih živali. Če ljudje uživamo njihovo meso, se zastrupljamo in lahko tudi resneje zbolimo.
Toplota!
Tovarne in elektrarne uporabljajo rečno vodo za hlajenje. Kadar rečno vodo spuščajo nazaj v reko, s tem ogrožajo ribe, saj jih večina ne prenese temperatur, višjih od 30 stopinj.
Nafta!
Pri izlivu nafte v morje pride do velikega pogina ptic in drugih živali. Pticam zlepi njihovo perje, zato ne morejo več leteti in si iskati hrane.
EKeŠeLAMI RAM POMAGAM®
Na OŠ Ljudski vrt smo ponosni, da smo uspešni v izvajanju projektov v okviru Ekošole. Vse leto potekajo dejavnosti, ki so
vpete v življenje in delo učencev ter so postale način življenja. Najlepše je takrat, ko lahko nekomu pomagamo. Letos smo pomagali z zbiralnimi akcijami. Oktobra smo z zbranimi živili pomagali družinam s šoloobveznimi otroki z našega območja. V novembru smo z zbiranjem odpadnega papirja pomagali otrokom v Aziji, ki potrebujejo novo šolo. V februarju smo zbirali semena zelenjave in s tem pomagali revnim predelom Azije, Afrike in Indonezije, da bodo lahko sami pridelovali hrano. Vse leto pa pomagamo z zbiranjem zamaškov. Pri tem smo tudi zelo uspešni, saj se koši z zamaški pridno polnijo. Še posebej želimo pohvaliti učence in starše, ki jim je zbiranje zamaškov postal način, kako pomagati. Hvala!
Ekošolarji in prostovoljci
IZDELKI IZ GDRADNE EMBALAŽE
Vsak dan ustvarimo goro odpadkov le z odpadno embalažo. Doma imamo koš hitro poln, še posebej, če embalaže ne stisnemo. Odpadke pa lahko zmanjšamo tudi tako, da embalažo znova uporabimo. Plastenke, papir, škatle, embalaža od mleka, mehčalca, ... ter malo domišljije. Nastanejo lahko izdelki, ki so za okras ali pa so celo uporabni. Pri krožkih, v podaljšanem bivanju, pa tudi v razredih nastanejo prav zanimivi izdelki. Izdelali so ptičjo hišico iz embalaže mleka, maske iz časopisnega papirja ali kartona, glasbila iz plastenk in embalaže mehčalca, lutke iz wc-rolic, snežake iz embalaže jogurtov, ropotulje iz lončkov pa še in še.
Gotovo boste dobili kakšno zanimivo idejo za ustvarjanje. Predlagajte jo!
Ekošolarje spodbujata mentorici: Simona Hazimali in Lidija Šošter
jiV-Sr*						
E	e:	EC	Eu	E	E	E
Ekošola	Ekošola	Ekošola	Ekošola	Ekošola	Ekošola	Ekošola
	Lokvanj	april 2011	
			
KlflsTMtiBItE SBBAIU
PREŠERN6V BAN
Kot je že v navadi, smo tudi letos, 8. februarja, na šoli organizirali prireditev ob slovenskem kulturnem prazniku. Tokrat je bila mentorica prireditve učiteljica Tamara Završnik, ki nas je potrpežljivo usmerjala.
Vsekakor je bila prireditev izpeljana dobro. Enourno prireditev so sestavljale številne deklamacije Prešernovih in tujih pesmi, nastopi naših inštrumentalistov in pevskega zbora. Vse skupaj sta povezovala voditelja v vlogi Franceta Prešerna in Jerneja Kopitarja ter učenka v vlogi Primičeve Julije, ki je močno vplivala na Prešernovo zgodnje ustvarjanje.
Vse skupaj smo naslednji teden, takoj po 8. februarju, ponovili tudi v ptujskem domu upokojencev. Starejši občani so nas bili veseli, ker pa so bili mnenja, da smo bili »prekratki«, so nekateri med njimi še sami deklamirali nekaj pesmi. Nekateri so se prišli po
prireditvi, ko smo se že mastili s keksi, tudi osebno zahvalit. Zatem smo se peš odpravili nazaj proti šoli in tako zaključili »Prešernov teden«.
Zanimivo je, da vsako leto, ko se spominjamo našega največjega pesnika, mi, mladi na to gledamo le kot na priložnost, da še en dan ostanemo doma. V umih nas, šoloobveznih otrok, je namreč še vedno zasidran lik Prešerna, tistega možakarja z debelimi podočnjaki, ki je nekoč, ko se še nismo rodili, ob dobri kapljici pisal pesmi, ki so nam jih zdaj odrasli, iz neznanega razloga, obesili za vrat. Dejstvo je, da Prešerna mladi nimamo ravno v čislih, saj nam je njegovo pesnjenje prineslo nemalo težav v šoli. Mogoče pa je vendarle preveč ambiciozno od povprečnega najstnika zahtevati, da se navdušuje nad vrhunsko umetnostjo, kakršno nam je Slovencem dal Prešeren. Vse pogosteje pa je opaziti, da niti odrasli Slovenci Prešerna ne spoštujejo, kot bi ga morali. Prevladuje namreč splošno mnenje, da je bil Prešeren preprosto čudak, tako kot vsi umetniki, in njegovo ime nas vse prepogosto asociira na njegove pomanjkljivosti, ki so nam vsem dobro znane, in ne na njegov prispevek k naši kulturni podobi.
Kakorkoli, Prešernov dan tudi naslednje leto bo in poskušajmo se ga veseliti.
Neven Borak, 9. a
O
4. MEBNAROTNA KIPARSKA KSL^NMA MLADIH ŠRNeMELa
V Črnomlju se je od četrtka, 3. marca, do sobote, 5. marca, odvijala 4. mednarodna kiparska kolonija mladih, ki jo organizirata Zavod za izobraževanje in kulturo Črnomelj in Osnovna šola Loka Črnomelj. Tako kot lani so se kolonije udeležili tudi naši učenci. To priložnost sva dobila Viktor Bombek in Miha Zupanič, ki sva jo z veseljem sprejela.
»Siporeks«, Miha Zupanič, 9. a
Udeleženci kolonije vsako leto ustvarjajo kiparske izdelke na določen naslov in temo. Letos smo ustvarjali na temo prostovoljstva (evropsko leto prostovoljstva) pod naslovom Ponudi roko - odpri oči. Ustvarjali smo v sedmih delavnicah na OŠ Loka Črnomelj, v katerih se je izdelovalo kiparske izdelke iz različnih materialov.
Poleg delavnice »siporeks«, v kateri sva ustvarjala tudi midva, so se izvajale delavnice pod imenom »mobili«, »instalacija«, »keramika 1 in keramika 2«, »les« ter »montažna plastika«. Tukaj lahko omeniva, da je pri ustvarjanju iz siporeksa potrebnega kar nekaj fizičnega dela in previdnosti, saj je material krhek. Vendar pri delu lahko tudi zelo uživaš. Poleg umetniškega ustvarjanja smo imeli organizirana še dva kratka izleta.
Prvi dan smo se odpravili po mestu Črnomelj, drugi dan pa smo se z avtobusom odpeljali na izlet po Beli krajini. Udeleženci iz slovenskih
šol smo noč prespali pri družinah belokranjskih udeležencev, udeleženci zamejskih in tujih šol pa so prespali v tamkajšnjem dijaškem domu. Ob koncu kolonije si je strokovna komisija ogledala vse izdelke ter določila zmagovalca v vsaki delavnici in skupnega zmagovalca, ki bo odšel na Mednarodno kiparsko kolonijo mladih Ernestinovo.
»Siporeks«, Viktor Bombek, 9. a
Všeč nama je bilo predvsem to, da so bili pogoji za ustvarjanje zelo dobri, program pa zelo sproščen. Ob koncu bi pohvalila še najino mentorico na koloniji in se zahvalila tudi mentorici na naši šoli, ge. Dariji Polner ter gostiteljem v Črnomlju, kjer sva se lahko v miru naspala in spletla močne prijateljske vezi. Takšna kolonija je res prijetno doživetje, zato vam toplo priporočava, da se je udeležite, če le dobite to priložnost.
Viktor Bombek in Miha Zupanič, 9. a
O
		Lokvanj	april 2011		
				
KtiMitiSltA PACA
MATIC KAŠČ- VICLINIST
1.	Kako dolgo že igraš violino?
Zdaj šesto leto.
2.	Kdo te je navdušil zanjo?
Navdušil sem se sam ... Sicer pa je tudi moj stric igral violino, zato odločitev zanjo ni bila težka.
3.	Ali doma precej vadiš?
Okoli pol ure na dan.
4.	Kolikokrat na teden si v glasbeni šoli?
Dvakrat na teden imam učne ure violine in enkrat teorijo.
5.	Hodiš tudi na kakšna	6. Ali se morda vidiš, nekoč, kot
tekmovanja?	slavni violinist?
Zaenkrat še ne.	Mogoče, bomo še videli!
Pogovarjala seje: Eva Štefanec, 8. c
a
ŠPOiBiatE SEBAIU
raranvae s slavk^m
Slavko Kotnik, jugoslovanski in slovenski reprezentant, je svojo športno pot začel v Mariboru. Igral je v Sloveniji, Italiji, Grčiji in Španiji. Poznamo ga kot rekorderja po številu doseženih točk na eni tekmi. Svojo športno kariero je končal 22. novembra 2002, ko se je na njegovi poslovilni tekmi zbrala smetana takratne evropske košarke.

Mlajše vedno zanima, kdaj so se začeli ukvarjati s športom njihovi vzorniki, med katere spadate tudi vi. Opišite nam svoje košarkarske začetke.
S košarko sem začel pozno, saj mi starši niso dovolili, da se bi podil za žogo. Nekega dne pa sem se odločil, da se bi rad ukvarjal z nekim športom. Šel sem na Branik in srečal košarkarskega trenerja. Vprašal me je, kaj iščem, jaz pa sem mu rekel, da bi rad nekaj treniral. In tako sem se odločil, da bom treniral košarko. Najverjetneje bi, če bi srečal rokometnega trenerja, treniral rokomet (smeh).
Ali poznate kakšen recept, kako postati dober, najboljši, vrhunski?
Recepta ni! Začne se s talentom, potem pa trening, trening, ... Jaz sem imel privilegij zaradi višine.
Kdaj je bilo lažje uspeti, danes ali v vaši mladosti?
V moji mladosti smo trenirali zunaj. Danes pa imamo na voljo veliko dvoran. Takih, kot je tudi vaša nova dvorana.
Ko sva iskala podatke o vas, sva prebrala, da ste skavt. Kaj pomeni beseda skavt, nasploh v športu?
Jaz nisem skavt. Skavti so zaposleni pri neki ekipi in opazujejo ter posredujejo podatke o nekem igralcu. Največ jih je v Ameriki v NBA. Jaz sem agent. Agent pa je oseba, ki spremlja igralce, se z njimi pogovarja,...
■■■
Kateremu košarkarju ste pomagali uspeti?
Bila sta brata Dragič, Sani Bečirovič in še nekaj ostalih.
Miha Damiš in Žan Bukvič, 8. c
ŠPOBimE ItOVlČKE
TEKM^VAN^E V STKELČANČV Z ZRAČNO ROŠKO - 1*. 1. 3011
Šolo so zastopali: TIBOR ČUŠ, MATIC FURJAN, MARIO HUZJAK pri mlajših dečkih in osvojili ekipno 5. mesto, ter TADEJ ŠIREC, VID SUŠEK, ROK STUBIČAR pri starejših dečkih, ki so osvojili odlično, 4. mesto in le za dva kroga zaostali za tretje uvrščenimi.
Posamično pa so osvojili:
Tadej Širec -11. mesto,
Vid Sušek -12. mesto,
Rok Stubičar - 22. mesto,
Mario Huzjak -12. mesto,
Tibor Čuš -13. mesto,
Matic Furjan -16 mesto.
PC9RCČN« TEKPieVANUE V	- 22. 1. 2611
Našo šolo so zastopali:	JURE LESJAK,
MIHAELA VOGRIN, ALEN PIHLER IN LUKA PIHLER.
Dosegli so naslednje uvrstitve:
JURE LESJAK -1. mesto,
MIHAELA VOGRIN - 1. mesto,
ALEN PIHLER - 3. mesto,
LUKA PIHLER - 4. mesto.
MERSBČINSK® TEKMOVANJE V BADMINTONA, POSAMIČNO - ZV. 1. ZOll
Šolo so zastopali: MARKO MLAKAR, LUKA ŠALAMUN, ŽIGA ŠOŠTARIČ, FILIP EMERŠIČ, VITO PETKOVIČ, ANJA RAKUŠ, NIKO RAKUŠ, MARKO ŠEGULA, TOMI MIHAEL MULEC, JAKOB GAL GAČNIK, MIHAJEREBIC.
Žiga ŠOŠTARIČ je dosegel 2., Marko MLAKAR pa 3. mesto. S tem sta se uvrstila na državno tekmovanje.
POLFINALE DRŽAVNEGA VEKMGVANaA V SKGKIH NA MALI PRCŽNI PGNdAVI- Z. Z. ZG11
Šolo sta na tekmovanju zastopali EVA VESELIČ in NUŠA MAJCENOVIČ. Eva je dosegla 4. in se uvrstila v finale državnega tekmovanja, Nuša pa 6. mesto. Obema čestitamo.
PG9RGČNC VEKMGVANdE V SMttČANdti - IG. Z. ZG11
Barve šole so na smučišču Cojzarica zastopali in osvojili naslov vseekipnih področnih prvakov: JAKA KOSTANJEVEC, MIHA KOSTANJEVEC, MARKO ŠEGULA, TAJA ISLAMOVIČ, ŽAN FUKS, JAN MEGLIČ, EVA VESELIČ, NUŠA MAJCENOVIČ, DOMEN BAUMAN, JAN BELŠAK, TOMAŽ TEPEŠ, TJAŠA ŽGAVC, LEA ŠALAMUN, NEJA KRAJNC DOMITER, JAN KRAJNC IN TEODOR ROTVEIN.
Najbolje so se uvrstili: Jaka Kostanjevec - 2. mesto, Žan Fuks - 3. mesto, Eva Veselič - 1. mesto, Domen Bauman -1. mesto, Neja Krajnc Domiter - 3. mesto, Tjaša Žgavc - 4. mesto.
9RŽAVNG TEKMGVANdE V SMGGANdG - Z. 3.
zen
Neja Krajnc Domiter, Eva Veselič, Tjaša Žgavc, Domen Bauman in Jaka Kostanjevec so 2. 3. 2011 zastopali šolo na državnem tekmovanju v veleslalomu na Rogli. Tekmovanje je potekalo na smučišču Jasa. Kljub ledenemu smučišču in zelo nizkim temperaturam so vsi tekmovalci s progo uspešno opravili.
DOMOZNANSTVO
STROKOVNA
Uredil in zapisal: Žan Bukvič, 8. c
jS)
LOKVANJ
Inv.št.
22536
000000 225366
OŠ Ljudski vrt Rti