Biološka zdravila in okužbe BioLogicaLs and infections Janez Tomažič Klinika za infekcijske bolezni in vročinska stanja, Univerzitetni klinični center Ljubljana, Japljeva 2, 1525 Ljubljana Korespondenca/ Correspondence: Izr. prof. dr. Janez Tomažič, dr. med. klinika za infekcijske bolezni in vročinska stanja, Univerzitetni klinični center Ljubljana, Japljeva 2, 1525 Ljubljana janez.tomazic@kcLj.si Ključne besede: biološka zdravila, okužbe Key words: biologicals, infections Citirajte kot/Cite as: Zdrav Vestn 2010; 79: 726-34 Prispelo: 6. apr. 2010, Sprejeto: 27. juL. 2010 Izvleček Ker se biološka zdravila vpletajo v imunske odzive, se pri bolnikih lahko pojavljajo običajne in neobičajne infekcijske bolezni. Večinoma so biološka zdravila varna, vendar zaviralci dejavnika tumorske nekroze alfa in monoklonska protitelesa, usmerjena proti določenim podskupinam levkocitov, lahko povzročijo različne, včasih življenje ogrožujoče infekcijske zaplete. Pregledni članek izčrpno prikazuje nevarnosti za infekcijske bolezni pri najpomembnejših bioloških učinkovinah. Abstract As biological agents interfere with immunity, there are potential concerns regarding increased rates of both common and unusual infections among treated patients. While most biologicals are generally safe, agents that inhibit tumor necrosis factor alpha and monoclonal antibodies against specific subsets of leukocytes may cause different, sometimes life threating infectious complications. The aim of this review is to present a comprehensive overview of the infectious risks associated with most important biological agents. Uvod Biološka zdravila so v širšem pomenu vse učinkovine, ki imajo biološki izvor, v bolj uporabnem pomenu pa spadajo sem mono-klonska protitelesa, analogi receptorjev in majhne (himerne) molekule, ki se vežejo ali posnemajo tarčne molekule (angl. designer molecules) in delujejo na ključnih mestih razvoja različnih bolezni, ki so povezane z imunskim sistemom ali rakavo spremenjenim celicam. Biološke učinkovine imenujemo tudi tarčna zdravila. Vse več je znanja o „molekularni patogenezi" različnih bolezni, kot so rakave bolezni in različne imunsko pogojene bolezni. Biološka zdravila imajo glede učinkovitosti, specifičnosti in neželenih učinkov pri številnih boleznih prednosti pred običajnim načinom zdravljenja. Poznavanje človeškega genoma ponuja okrog 8000 farmakološko zanimivih tarčnih mest (angl. drugable molecules). Dandanes je v raziskavah 300 bioloških zdravil, več kot 25 bioloških zdravil pa je odobrenih s strani FDA (angl. Food and Drug Administration).! V Sloveniji je odobrenih 18 bioloških zdravil. Biološka zdravila se vpletajo v številne specifične poti in odzive imunskega sistema in ga okvarjajo na različne načine (s tem preprečujejo in zdravijo določene bolezni), zato lahko med neželenimi učinki pričakujemo tudi nalezljive bolezni. Glede povezave med biološkimi zdravili in okužbami so potekale številne dobro nadzorovane (randomizira-ne) raziskave in metaanalize, obstajajo nacionalni registri, retrospektivne raziskave in opisi številnih primerov zapletov zaradi okužb. Rezultati večine omenjenih raziskav kažejo na večjo pojavnost nalezljivih bolezni (hudih in blažjih, običajnih in oportunistič-nih) pri bolnikih, ki se zdravijo z biološkimi zdravili (Tabela 1). Pri tovrstnih bolnikih je nevarnost za pojav nalezljivih bolezni večja že zaradi osnovne bolezni in zaradi zdravljenja z učinkovinami, ki okvarjajo imunski sistem (npr. citostatiki, glukokortikoidi, kal-cinevrinski zaviralci itd). Kombinacije bioloških zdravil z omenjenimi učinkovinami ali z drugimi biološkimi zdravili še dodatno povečajo nevarnost za okužbe.^ Pri nevarnih nalezljivih boleznih najprej pomislimo, da bi ukinili biološko zdravilo. To ni vedno mogoče, posebno v primeru, ko je potrebno zaplet okužbe zdraviti dolgotrajno. Biološka zdravila, posebno monoklonska protitelesa, imajo pogosto zelo dolge razpolovne dobe in je zato obdobje od ukinitve učinkovine do imunske obnove zelo dolgo (lahko do 12 mesecev). Včasih pa ukinitev biološkega zdravila, ki ima kratko razpolovno dobo, lahko privede do paradoksalnega poslabšanja infekcijske bolezni zaradi razvoja vnetnega sindroma imunske obnove (angl. immune reconstitution inflammatory syndrome, IRIS), ki tudi ogroža bolnika. Zaradi hitre obnove imunskih odzivov pride do izbruha prikritih (okultnih) priložnostnih (oportunističnih) okužb, zaradi motenj v delovanju imunskega sistema pa lahko pride do spremenjenih in nenavadnih kliničnih potekov že prisotnih priložnostnih okužb. IRIS se najpogosteje pojavlja pri tuberku-lozi.3 Cepljenje proti nalezljivim boleznim pri bolnikih, ki prejemajo biološka zdravila, zmanjša verjetnost pojava okužb, čeprav pričakujemo, da je zaradi okrnjenega imunskega sistema odziv na cepljenje zmanjšan. Praviloma cepimo samo z mrtvimi cepivi. Živa, oslabljena cepiva lahko pri tovrstnih bolnikih izzovejo okužbe, ki jih povzroči cepilni sev. Pomembno je tudi, da se proti nekaterim nalezljivim boleznim (npr. gripa, norice) cepijo tudi osebe, ki so v tesnem stiku z bolnikom (svojci, medicinsko osebje).^ V prispevku je prikazan pregled infekcijskih zapletov najpomembnejših bioloških zdravil, ki so registrirana v svetu in v Sloveniji. Tiste učinkovine, ki so odobrene pri nas, so označene z *. V Tabeli 2 so prikazane temeljne značilnosti bioloških zdravil (vrsta učinkovine, tarča, indikacija) in nevarnosti za infekcijske bolezni. Zaviralci dejavnika tumorske nekroze alfa (TNFa), ki se uporabljajo za zdravljenje revmatoloških bolezni in nekaterih gastroenteroloških ter dermatoloških bolezni TNFa ima osrednjo vlogo pri vnetnem odzivu na okužbo (aktivacija imunskih celic, spodbujanje tvorbe drugih citokinov in kemokinov, neposredno citotoksično de- lovanje na različne celice, tvorba granulomov). Zaviralci TNFa podvojijo nevarnost za hude bakterijske in glivične okužbe, posebno še, kadar so odmerki večji od priporočenih. Največja nevarnost so granuloma-tozne okužbe, posebno tuberkuloza. Pred uvedbo zaviralca TNFa moramo izključiti aktivno in latentno tuberkulozo, v obdobju zdravljenja pa spremljati morebiten razvoj tuberkuloze. Pri tovrstnih zdravilih pogosto pride tudi do okužbe kože in mehkih tkiv. Občasno se pojavlja tudi reaktivacija he-patitisa B, vendar se zaščita ne priporoča. Zaviralcev TNFa ne smemo uporabljati pri bolnikih z aktivno okužbo, pri bolnikih s kroničnimi ali ponavljajočimi se okužbami pa je potrebna previdnost^. V Sloveniji so odobreni štirje zaviralci TNFa, ki predstavljajo podobno nevarnost za okužbe. Humira (adalimumab)* (indikacije: rev-matoidni artritis, juvenilni idiopatski artritis, ankilozirajoči spondilitis, psoriatični artritis, Crohnova bolezen). Nevarnost za infekcijske bolezni je povečana, posebno za granuloma-tozne bolezni, kot je tuberkuloza, za nevarne bakterijske pljučnice, kandidozo, okužbe z virusom citomegalije (CMV), toksoplazmo-zo in nokardiozo.6 Remicade (infliximab)* (indikacije: rev-matoidni artritis, ankilozirajoči spondilitis, psoriatični artritis, Crohnova bolezen, ulce-rozni kolitis). Večja je nevarnost granuloma-toznih okužb, posebno tuberkuloze, okužb z netuberkuloznimi mikobakterijami, Candida spp, Listeria monocitogenes, Aspergillus spp, Cryptococcus neoformans, Nocardia spp, Salmonella spp, Toxoplasma gondii, Brucella spp, Bartonella spp, Leishmania donovani, CMV in okužb z endemičnimi glivami.^ Enbrel (etanercept)* (indikacije: revma-toidni artritis, juvenilni idiopatski artritis, ankilozirajoči spondilitis, psoriatični artritis, luskavica s plaki). V prvih raziskavah niso ugotovili povečane nevarnosti za infekcijske bolezni v primerjavi s placebom, pozneje pa so opazili povečano pojavnost oportunistič-nih okužb, kot so tuberkuloza, netuberkulo-zne mikobakterioze, listerioza, kandidoza, aspergiloza, kriptokokoza, nokardioza in salmoneloza.8 Simponi (golimumab)* (indikacije: rev-matoidni artritis, ankilozirajoči spondilitis). Tabela i: BioLoška zdravila in nevarnosti za infekcijske boLezni. Učinkovine, ki so odobrene v Sloveniji, so označene z *. Povečana nevarnost: metaanalize in randomizirane klinične raziskave, ki kažejo na veliko nevarnost (nekatera onkološka biološka zdravila samo ob sočasni uporabi citostatikov) Humira (adalimumab)* remicade (infliximab)* Enbrel (etanercept)* Simponi (golimumab)* Cimzia (certolizumab pegol) roactemra (tocilizumab)* kineret (anakinra)* Orencia (abatacept) arcalyst (rilonacept) MacCampath (alemtuzumab)* Mabthera (rituximab)* Zevalin (9°Y-ibritumomab tiuksetan)* Bexxar (^^^l-tositumomab) Mylotarg (gemtuzumab ozogamicin) avastin (bevacizumab)* Erbitux (cetuximab)* Vectibix (panitumumab)* Herceptin (trastuzumab)* Tysabri (natalizumab)* Verjetna nevarnost: randomizirane klinične raziskave in po-marketinške raziskave, ki kažejo ali nakazujejo nevarnost amevive (alefacept) Simulect (basiliximab)* OrthocLone-OKT3 (muromonab)* Možna nevarnost: klinični primeri in nakazana nevarnost, vendar rezultati večjih randomiziranih raziskav niso enoznačni Stelara (ustekinumab)* reopro (abciximab)* Xolair (omalizumab)* Synagis (palivizumab) Ni nevarnosti CEa-Scan (arcitumomab) neutroSpec (fanolesomab) Prostascint (capromab pendetide) Verluma (^^mTc-nofetumomab merpentan) Podobno kot pri drugih zaviralcih TNFa je povečana nevarnost za infekcijske bolezni. Zdravilo še ni dolgo na trgu.® Cimzija (certolizumab pegol) (indikacija: Crohnova bolezen). Povečana je nevarnost za infekcijske bolezni, podobno kot pri drugih zaviralcih TNFa.i Druga biološka zdravila za zdravljenje vnetnih ali imunsko posredovanih bolezni Mabthera (rituximab)* - anti CD20: glej podpoglavje »Biološka zdravila pri bolnikih z rakavimi boleznimi«. RoActemra (tocilizumab)* - anti IL-6 (indikacije: revmatoidni artritis). Najpogostejši neželeni učinki so okužbe, ki se glede na nedavno objavljeno metaanalizo pojavljajo pri 6,22 % od 100 bolnikov v enem letu.^® Kineret (anakinra)* - antagonist recep-torja IL-1 (indikacija: revmatoidni artritis). Pojavnost infekcijskih bolezni je podobna kot pri zdravljenju s placebom, razen pri bolnikih z astmo (večinoma gre za okužbe zgornjih dihal) in pri kombinaciji z drugimi biološkimi zdravili.^ Orencia (abatacept) - zaviralec ko-stimu-lacije celic T (indikacije: revmatoidni artritis, juvenilni idiopatski artritis). Pred začetkom zdravljenja je potrebno izključiti aktivno ali latentno tuberkulozo. Rezultati metaanalize zdravljenja revmatoidnega artritisa z abataceptom niso pokazali povečane nevarnosti za hude okužbe. Med zdravljenjem z abataceptom so opazovali pljučnice, sepse, aspergilozo, vnetje obnosnih votlin, kandi-dozo, bronhitis, okužbe kože in mehkih tkiv, okužbe z virusom herpes simplex (HSV) in virusom norice-pasavec (VZV)." Arcalyst (rilonacept) - dolgodelujoči zaviralec IL-1 (periodični sindrom, povezan s cryopyrinom; familiarni hladni avtovnetni sindrom; Muckle-Welllsov sindrom). Pred zdravljenjem je potrebno izključiti aktivno in latentno tuberkulozo, kljub temu, da do sedaj ni opisov tuberkuloznih bolezni. Pojavnost okužb je večja kot pri placebu, vendar gre večinoma za blage okužbe zgornjih dihal. Opisani pa so tudi primeri bolnikov s pnevmokoknim meningitisom, s hudim bronhitisom in z okužbami z netuberkulo-znimi mikobakterijami.12 Amevive (alefacept) - anti CD2 (indikacija: luskavica s plaki). Podatki o večji pojavnosti okužb v primerjavi s placebom so si nasprotujoči. Opisane so okužbe zgornjih dihal, okužbe z virusi HSV, VZV in z virusom hepatitisa C, gripa, pljučnice, gastroenteritis ter okužbe kože in mehkih tkiv. Uporaba alefacepta je kontraindicirana pri bolnikih, okuženih z virusom HIV, ker zmanjša koncentracijo celic CD4.13 Stelara (ustekinumab)*- anti IL-12 in IL-23 (indikacije: luskavica; artritis, povezan z luskavico): podatki o varnosti zdravila temeljijo na kontroliranih kliničnih raziskavah in so omejeni na dveletne izkušnje in sledenje bolnikov, ki so bili zdravljeni z ustekinuma-bom. V tem obdobju niso imeli infekcijskih zapletov.14 Biološka zdravila pri bolnikih z rakavimi boleznimi Pri bolnikih z rakavimi boleznimi so okužbe pogoste tudi brez uporabe bioloških zdravil; pri bolnikih z limfomi zaradi same bolezni, pri bolnikih s čvrstimi (solidnimi) raki pa zaradi uporabe citostatikov. Protitelesa proti antigenom na limfocitih MabCampath (alemtuzumab)* - anti CD52 (indikacije: B-celična kronična lim-fatična levkemija, T-celična prolimfatična levkemija, ne-Hodgkinov limfom, presaditev krvotvornih matičnih celic, bolezen presadka proti gostitelju - angl. graft versus host disease, GVHD). Povzroča hudo in dolgotrajno limfopenijo, zato je potrebna zaščita pred okužbami s Pneumocystis jirovecii (trime-toprim-sulfametoksazol) in virusi družine herpes, posebno CMV in HSV (valganciklo-vir), ki mora trajati dva do šest mesecev po zaključku zdravljenja ali do porasta koncentracije limfocitov CD4 na več kot 200 celic/ mm.3 Posebna pozornost je potrebna tudi za virus hepatitisa B (HBV). Pri presejalnem testiranju na okužbo s HBV je potrebno napraviti testiranje na HBsAg, antiHBs in antiHBc. Pri HBsAg pozitivnih osebah je, ne glede na viremijo (HBV DNK), potrebna zaščita z lamivudinom (pri kratkotrajni imunosupresiji ali pri majhni viremiji) ali z entekavirom (pri dolgotrajnejši imunosu-presiji ali veliki viremiji). Zaščita je potrebna tudi pri bolnikih, ki imajo samo protitelesa antiHBc. Pri zdravljenju z alemtuzumabom lahko pričakujemo večjo pojavnost bakteri-emij, pljučnic, meningitisa, okužb z virusi CMV, VZV, HSV, pnevmocističnih pnev-monij, progresivne multifokalne levkoence-falopatije (PML), toksoplazmoze, kriptoko-koze, akantamebiaze in invazivnih glivičnih okužb (Aspergillus, Fusarium, Rhizopus, Scedosporium), virusnih okužb (virus BK, parvovirus, adenovirus), kandidoze, okužb z mikobakterijami in z Rhodococcus spp.^^ Mabthera (rituximab)* - anti CD20 (indikacije: ne-Hodgkinov limfom, B-celična kronična limfatična levkemija, revmatoidni artritis). Povzroči zmanjšanje koncentracije limfocitov B (rakavih in normalnih) za obdobje od 2 do 6 mesecev. Rezultati raziskav glede pogostejših bakterijskih okužb so si nasprotujoči. Pride pa lahko do izbruha hepatitisa C in še posebej do reaktivacije hepatitisa B. Pri prese-jalnem testiranju na okužbo z virusom hepatitisa B je potrebno napraviti: HBsAg, antiHBs in antiHBc. Pri HBsAg pozitivnih osebah je, ne glede na viremijo (HBV DNK), potrebna zaščita z lamivudinom (pri kratkotrajni imu-nosupresiji ali pri majhni viremiji) ali z ente-kavirom (pri dolgotrajnejši imunosupresiji ali veliki viremiji). Pri hemato-onkoloških bolnikih in pri bolnikih po presaditvi krvotvornih matičnih celic je potrebna zaščita tudi, kadar so prisotna samo protitelesa antiHBc. Kadar rituximab uporabimo za zdravljenje rakavih bolezni, lahko (redko) pride do priložnostnih okužb z virusom JC (PML), s parvovirusom ter z virusi CMV, HSV in VZV. Pri zdravljenju revmatoidnega artritisa do tovrstnih okužb praviloma ne pride. Opisana sta dva bolnika z revmatoidnim artritisom in PML, vendar so ju zdravili tudi z drugimi učinkovinami, ki slabijo imunski sistem. Večja nevarnost za razvoj PML je pri bolnikih, ki poleg rituximaba prejemajo še citostatike, pri bolnikih po presaditvi krvotvornih matičnih celic in pri bolnikih s sistemskim eritematoznim lupusom.^® EMEA (angl. European Medicines Agency) je izdala več opozoril glede povezave m o p k c La bL n a a n -i! ■ z e n e č a. oč ee rž be on fti -Q >0 Jl^ fti -Q Ed E fü S E fti CU i > C ca CJ IŠ c^ it tc! -Q o E _J~ c^ CD CO ^^ -a . - CQ -2 ^^ rt Ctf is -Qrö LU S= ^ > cu O -O IC w w >CJ0 3 > in CJ0 3 CN TD C.D CT CJ cj j? ^ § CD Jä Jü ^^ o CO c^ - "c c - ^ o i= tS o o a S= -C CL !i3 ca cc E UJ > E.?^ E >CO fti CD M